Podcasts about javne

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.

Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti smo dobili še v slovenskem jeziku, izdalo jo je Društvo slovenskih pisateljev ob podpori Javne agencije za knjigo. Sprva je bila namreč zasnova za bolonjski in dopolnjena za frankfurtski knjižni sejem, a se je nato pokazal interes zanjo med kadrom v domačem izobraževanju. Zdaj je torej na voljo vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim kot kažipot pri spodbujanju branja kakovostne literature. Posvetimo se tudi razstavi Z vrha dna – postanki ostankov v izolski galeriji Insula, kjer se predstavlja multimedijski umetnik Martin Zelenko Poles. Njegov ustvarjalni material so drobci keramičnih posod, stekla, lesa in kovine, ki jih na obalo naplavi morje. In še o dogodku Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži, s katerim so v Novi Gorici odprli Festival kompleksnosti.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno razpravo dalo osnutek Strategije ohranjanja in upravljanja volka v Sloveniji in osnutek Akcijskega načrta za upravljanje volka v Sloveniji za obdobje do leta 2034. Na KGZS opozarjajo, da trenutno objavljena strategija in akcijski načrt ne upoštevata postopka spremembe zakonodajnega okvira in celo predpostavljata nadaljnje strogo varstvo volkov, kar je ravno nasprotno od vsebine minulih pogovorov s pristojnim ministrom.

Predstavniki kmetov niso navdušeni nad predlaganim svežnjem sedmih zakonov na področju kmetijstva, hrane in gozdov. Še posebej jih razburja predlog o prenosu javne službe kmetijskega svetovanja s kmetijske zbornice na ministrstvo, kar razumejo kot politizacijo. Predsednik zbornice Jože Podgoršek ob tem opozarja, da z večino predlogov doslej niso bili vsebinsko seznanjeni, časa za poglobitev vanje pa nimajo dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Agencija za energijo preučuje možnost sprememb obračunavanja omrežnine - Nemški parlament sprejel poziv vladi, naj zapre meje prosilcem za azil - Mariborski klinični center bo v treh letih od države dobil 180 milijonov evrov za širitev

Novo leto prinaša uveljavitev novega plačnega zakona v javnem sektorju, ki bo 190 tisoč javnim uslužbencem prinesel višje plače in odpravil nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjih 15-tih letih. Spremembe plačnega sistema bodo v naslednjih treh letih državo stale skoraj milijardo evrov in pol. V oddaji tudi o tem: - Na centrih za socialno delo vzpostavljajo vstopne točke za oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe - Konec dobav ruskega plina v Evropo. Slovaška svari pred drastičnimi posledicami - Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.

Medtem ko je Sindikat vzgoje in izobraževanja napovedal, da bo podpisal kolektivne pogodbe na področjih, ki jih zajema, pa sindikati, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce tega ne nameravajo storiti. Kot menijo sindikati, je sicer časa za dogovor še dovolj. Druge teme: - Palestinci v oblegani Gazi dobijo le šest odstotkov potrebne humanitarne pomoči. - Slovensko-hrvaški poslovni klub postal gospodarska zbornica. - V Celju bo zrasel kampus za del študentov ljubljanske medicinske fakultete.

Drugi poudarki oddaje: Občina Bovec ter ministrstvi za obrambo in notranje zadeve naj bi vendarle dosegli dogovor o financiranju črpališča za gorivo na bovškem letališču Krajani Goč opozarjajo, da je avtobusno postajališče, ki je premaknjeno na regionalno cesto, nevarno in neustrezno V Šmihelu pri Pivki so odprli dislocirano enoto vrtca Pivka V Mariboru zaznamujejo 50 let potujoče knjižnice

Ob intenzivnih napadih izraelske vojske v Gazi poskušajo pogajalci v Katarju doseči dogovor o premirju. Egiptovske oblasti predlagajo dvodnevno prekinitev ognja, ki bi nato vodila v trajno. Hamas naj bi bil pripravljen sprejeti predlog, a ob tem poudarja, da se ne bo umaknil z območja, kar pa je eden od poglavitnih pogojev Izraela. Preostale novice: Na vrhuncu ameriške predvolilne kampanje napovedi o zelo tesnem izidu. Javne radiotelevizije v Evropi pred številnimi izzivi. Celovečerec Odrešitev za začetnike zmagovalec FSF-ja.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. Foto: BoBo

Nikos Panagiotou je profesor novinarstva na Aristotelovi univerzi v Solunu, ki je z 80 tisoč študenti največja v Grčiji. Kakšne so posledice ukinitve grške javne radiotelevizije zaradi varčevalnih ukrepov pred desetletjem in zakaj je Grčija na lestvici svobode medijev najslabša med članicami Evropske unije.

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Usudi se guglati ovo... Mogu li žohari preživjeti u penisu? Koliko kamenčića dnevno trebaš pojesti? Kako je netko iznio podatke preko milijun građana na USB-u? Imamo odgovore - ili barem teorije - na sva bizarna ovotjedna tehnološka pitanja! Izgleda da ni guglati danas više nije pametno... Na svojoj developerskoj konferenciji I/O koju je praktički posvetio AI-ju, Google je lansirao novi proizvod u sklopu svoje tražilice. Ispostavlja se da su mnogi odgovori koje AI Overview daje netočni pa čak i opasni po zdravlje - analiziramo što to znači za budućnost tražilica i sadržaje za web. S druge strane, u novoj epizodi raspravljamo kako je moguće da se osobni podaci preko milijun građana jednostavno kopiraju iz službene baze na USB i iznesu iz institucije!?To je tek dio tema koje smo pripremili, a ostalo poslušajte i pogledajte. _______________ 0:00 Uvod1:13 Curenje podataka svih vlasnika registriranih vozila u RH3:11 Zašto nas slučaj nije iznenadio?9:15 Javne institucije ne mogu biti sankcionirane?14:35 Kako prijaviti slučaj trgovanja osobnim podacima?17:16 Jeste pitali Google štogod zadnjih dana?19:42 Najnovija "inovacija" na Googleovoj tražilici23:24 Tražilice i stvaranje sadržaja za web - nekad i danas31:33 Izbija li si Google pare iz džepa?37:10 Nucleus: Mladi tim srednjoškolaca je opet u orbiti!40:54  Naša 3 ovotjedna: Ni TOP ni FLOP! _______________  

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.

Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: PixabayTo je mogoče razbrati tudi iz poslanice in plakata, ki ju je tokrat prispevala japonska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Avtorica besedila, ki po svetu nosi naslov: Na krilih zgodb, z močjo domišljije proti novim začetkom, je pisateljica Eiko Kadono, ki je leta 2018 prejela Andersenovo nagrado. V njej piše o zgodbah, ki priletijo kamorkoli, na straneh knjige povedo zgodbo, ki si jo nekdo zaželi in prisluhnejo, kako bralcem ob tem vznemirjeno bije srce. Plakat letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke je ilustrirala japonska književnica in ilustratorka Nana Furija. Glede na nedavno objavljene rezultate o bralni pismenosti pri nas, ki niso najbolj vzpodbudni, so promocije branja med mladimi bralci še kako zaželene. Ime osrednje mednarodne nagrade za mladinsko književnost bo znano čez slab teden dni, ko se začenja tudi častno gostovanje Slovenije na tej eni največjih tovrstnih knjižnih prireditev na svetu. Slovenija sicer nima več predstavnika v ožjem izboru za Andersenovo nagrado, so pa zato v izbor za spominsko nagrado Astrid Lindgren, nagrado ALMA, letos od slovenskih avtoric in avtorjev, ilustratork in ilustratorjev, med številnimi drugimi umetnicami in umetniki, nominirani in nominirane tudi Jana Bauer, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Tudi to nagrajeno ime bo znano v času trajanja bolonjskega sejma. Dodajmo še, da so za nagrado IBBY iRead za izjemne mentorje branja sta nominirana Slavko Pregl in Darja Lavrenčič Vrabec. Pri nagradi za promotorje branja IBBYAsahi je nominirano Društvo Bralna značka Slovenije.Več predsednica Slovenske sekcije IBBY Tina Bilban, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar in članica stokovne skupine, tudi ilustratorka, Tanja Komadina.

Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.

Vihar, ki ga je sprožila afera sodna zgradba, se očitno še ni polegel. Socialni demokrati si namreč - kot kaže - niso enotni glede izjav predsednice stranke Tanje Fajon, da so se strasti umirile. Medtem ko pričakujemo izplen ponedeljkove konference SD-ja, stroka opozarja, da je skrajni čas za končanje vpletenosti politike in javne uprave v sistemsko korupcijo. Druge teme: - Združene države trdijo, da ne bodo podprle kopenske ofenzive na Rafo na jugu Gaze, na katero se pripravlja Izrael. - Umrl Robert Badinter, vodja mednarodne arbitražne komisije, ki je leta 1991 ugotovila razpad Jugoslavije in odprla pot za mednarodno priznanje Slovenije. - Ob 40-i obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu na Bjelašnici po Juretu Franku poimenovali progo, na kateri je osvojil srebrno kolajno.

Poslušajte drugi dio tonskog zapisa sa Javne rasprave

Po informaciji o možnosti ukinjanja enot RTV-ja se je javno oglasilo in protestiralo veliko posameznikov, kulturnih ustanov, občin, lokalnih organizacij, kulturnih delavcev, glasbenih ustvarjalcev ... Več kot 200 pritožb je prispelo tudi na naslov varuhinje pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov vsebin RTV Slovenija. V Radijski tribuni smo zato z varuhinjo pravic vseh, ki spremljate programe RTV Slovenija, Marico Uršič, govorili o vlogi in pomenu javnega RTV servisa. Po njeni oceni letošnji programsko-poslovni načrt zavoda ne izpolnjuje nalog te javne službe.

V osrednjem delu nedeljske oddaje ste slišali, kakšne so prve napovedi o ekonomiki kmetijstva v letu, ki se izteka. O tem je na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja spregovorila dr. Tanja Travnikar s Kmetijskega inštituta.

Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.

Njemačka uvodi digitalno izdavanje osobnih iskaznica i putovnica za svoje državljane te dozvola za boravak za strance koji ovde žive. Tek sad? Zašto je proces digitalizacije javne uprave tako spor? U zemljama jugoistočne Europe digitalizacija napreduje - no ne baš svugdje željenom brzinom. Koje su zamke elektronskih javnih usluga? Nenad Kreizer razgovara sa stručnjakom za digitalnu upravu, Esminom Berhamovićem. O tome kako se Njemačke želi riješiti viška papira više od Filipa Slavkovića. Von Nenad Kreizer.

Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.

Ime tedna je Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo pod okriljem katere je potekala letošnja predstavitev Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na največji predstavitvi naše države na področju kulture v tujini doslej so s skupno 250 dogodki opozorili na širše kulturno dogajanje s poudarkom na poeziji in filozofiji ter poglobljenem branju v dobi zaslonov.Kandidata sta še bila: Mateja Vodeb, vodja Službe za dostopnost programov RTV Slovenija, kjer si na portalu dostopno.si prizadevajo za enostaven dostop do prilagojenih radijskih in televizijskih vsebin za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne. Portal je v okviru 24. mednarodne multikonference Informacijska družba 2023 prejel Informacijsko jagodo, nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe. Vid Ožbolt, 21-letni študent salzburškega Mozarteuma in najmlajši operni skladatelj pri nas, ki je sam napisal libreto, dirigiral in produciral svojo 70 minutno enodejanko Srečanje za štiri glasove in komorni orkester. Z opernim prvencem je v slovenskem kulturnem prostoru dokazal, da se po skladateljski plati lahko kosa z marsikaterim uveljavljenim imenom.  

Se spomnite, kaj vse ste danes prebrali? Ali v časopisu ali na družbenih omrežjih beremo in sprejemamo na tisoče informacije vsak dan, vprašanje pa je – kako beremo? Največrat gre za hitro in površinsko branje, vendar ko pride do knjig ali preostalih daljših, kompleksnejših besedil, nam hitro pade zbranost, branje pa postane prej muka kot užitek.Začenja se Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo letos Slovenija častna gostja. V kontekstu sejma pa je prejšnji teden skupina evropskih znanstvenikov s področja založništva in branja skupaj s slovenskim profesorjem bibliotekarstva z ljubljanske Univerze in znanim knjižnim urednikom dr. Miho Kovačem predstavila Ljubljanski manifest o branju na višji ravni. Več o programu Slovenije kot častne gostje na Frankurtskem knjižnem sejmu si lahko preberete tudi na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

V 190. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Renato Zamido, direktorico Javnega zavoda Center Rog, ki se v kratkem odpira v prestolnici in bo nov prostor za kulturno in kreativno ustvarjanje, s poudarkom na izdelovalništvu, uporabnih umetnostih in oblikovanju. Z Renato govoriva o njeni poti, študiju, pa o knjigah (Renata je bila namreč med letoma 2018 in 2020 direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in je ena od pomembnih ljudi, ki so pomagali, da bo letos Slovenija častna gostja na mednarodnem sejmu knjig v Frankfurtu. Drugi del pogovora usmerjava v Center Rog, v njegovo prenoso in odpiranju novega ustvarjalnega prostora v Ljubljani. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Renato omenili v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda190 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠

Cestni zastoji so tudi pri nas iz leta v leto večji, javni potniški promet pa zaostaja za potrebami sodobne mobilnosti. Predvsem v mestih se hoji in kolesarjenju na poti v službo in po vsakodnevnih opravkih pridružujejo udi druga sredstva mikromobilnosti, kot so električni skiro, električna kolesa, tudi rolke. A to odpira tudi vrsto dilem – kako varna so ta vozila, ki so lahko precej hitra? Bi morali uzakoniti zaščitno opremo in izpit? Pa tudi, ali sploh zmanjšujejo cestne zastoje? O tem ob evropskem tednu mobilnosti voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Simona Felser, v.d. direktorice Javne agencije za varnost prometa; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Strokovni službi Avto-moto zveze Slovenije; Marjeta Benčina, strokovna sodelavka okoljske organizacije Focus - društvo za sonaraven razvoj.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. SNEŽANA POLOVINA, dr.med. Multidisciplinarni centar za gojaznostKlinički Centar Srbije u BeograduBeograd, SrbijaLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 24.3.2018. godine u prostorima i vrhunskom ambijentu Etno-sela Stanišić kod Bijeljine, održana je ekspertska panel konferencija “Društva za debljinu BiH”. Konferencija je održana i pod pokroviteljstvom Ministarstva zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske, te Javne zdravstvene ustanove Bolnica „ Sveti Vračevi“ u Bijeljini.U fantastičnom ambijentu, blizu 200 učesnika je imalo priliku vidjeti i čuti zadnja saznanja iz svih aspekata tretmana gojaznosti, i to od renomiranih regionalnih eksperata sa područja terapije gojaznosti, barijatrijske hirurgije, gastroenterologije, endokrinologije. Puni sadržaj programa održanog skupa možete pogledati OVDJE. Uvaženi predavači na ovom webcast tečaju su:– Akademik Prof. Dr Nebojša Lalić, Srbija– Akademik Prof. Dr Dragan Micić, Srbija– Doc. Dr Snežana Polovina, Srbija– Prof. Dr Veljko Đorđević, Hrvatska– Prof. Dr Miroslav Bekavac Bešlin, Hrvatska– Prof. Dr Midhat Jašić, Bosna i Hercegovina– Prof. Dr Snježana Popović Pejčić, Bosna i Herecgovina– Prof. Dr Milenko Bevanda, Bosna i Herecegovina– Prof. Dr Fuad Pašić, Bosna i HerecegovinaPortal CME.ba u saradnji sa Društvom za Debljnu BiH, po prvi puta u vlastitoj produkciji, donosi Vam kompletnu konferenciju u obliku webcast-a, sa punim predavanjima svih predavača. Nadamo se da ćete prepoznati vrijednost ove konferencije i zajedno sa nama uživati u uvećavanju svoga znanja. Kurikulum konferencije sa naslovima predavanja možete pogledati ispod.Tečaj je besplatan za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU. Portal CME.ba je najbogatija platforma za medicinsko usavršavanje u regionu. Sve komentare ili prijedloge možete poslati na: Facebook Instagram Twitter LinkedIn Email na info@cme.ba Hvala na slušanju!

Piše Iztok Ilich. Bere Jure Franko. Med postopno otoplitvijo po Osimskem sporazumu se je pogled na polpreteklo zgodovino odnosov med Italijani in Slovenci oziroma kraljevino in po vojni republiko Italijo ter slovensko entiteto v obeh Jugoslavijah in samostojno državo razcepil v dve prevladujoči smeri. Po eni strani so potomci ezulov in pripadniki skrajne desnice leta 2004 v Rimu dosegli razglasitev dneva spomina na fojbe in italijanski eksodus ter tudi na vladni ravni uvedli retoriko o nedolžnih žrtvah divjaških Slovanov »samo zato ker so bili Italijani«. O fašizmu, okupaciji, nasilju nad civilisti pa niti besede. Eden prvih odgovorov je bil dokumentarno pričevanje o trpljenju in umiranju otrok v fašističnih taboriščih, predstavljeno na razstavi v Gorici, ki ji je sledila knjiga Metke in Borisa M. Gombača Ko je umrl moj oče. Razpoke v dolga desetletja trdnem zidu med resnicama obeh strani so se začele kazati že prej, posebno po nastanku Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o dogajanju v obdobju 1888–1956, ki ga je slovenska stran objavila, italijanska pa ne. Kljub temu so ta dokument preučili in upoštevali tudi mnogi italijanski zgodovinarji. Ob prehodu 20. v 21. stoletje je bila v italijanščino prevedena vrsta literarnih del Borisa Pahorja in drugih slovenskih pisateljev o fašizmu. Hkrati so se začele množiti tudi do uradnega zgodovinopisja kritične raziskave italijanskih avtorjev, kot sta Piemontese in Capogreco. Zbliževanje se je nadaljevalo s predsedniškim srečanjem na Bazoviški gmajni in vrnitvijo Narodnega doma v Trstu. Razprava Užaljeno maščevanje v tem kontekstu širše odpira še ena priprta vrata v preteklost. Čeprav je bilo o trpljenju in umiranju internirank in internirancev napisanih že veliko knjig, še nobena ni bila tako temeljita in znanstveno utemeljena. Njeno jedro so z odprtimi oziroma narativnimi intervjuji pridobljeni spomini Slovencev in Slovenk na fašistična taborišča, kamor so jih okupacijske oblasti največ poslale iz Ljubljanske pokrajine. Večino po zaostritvi režima zaradi krepitve odpora, predvsem pa potem, ko so Italijani sprevideli, da z zmernejšimi ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja – ne le umiritve, temveč tudi poitalijančenja in fašizacije slovenske družbe. Sorazmerni popustljivosti je nasprotoval tudi vojaški vrh, ki je komaj čakal, da se, potem ko ni mogel uničiti partizanske vojske, med veliko ofenzivo leta 1942 s požigi in pokoli znese nad nemočnimi civilisti. Avtorji knjige, zgodovinarji Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle, italijansko divjanje z elementi rasistične politike imenujejo užaljeno maščevanje gospodarja, nezadovoljnega s potekom vojne in razdraženega zaradi občutka, da ga je preslepil lažni lesk višje omike okupiranih prebivalcev. Vojaško nasilje so dopolnile grobe oblike internacije v taborišča za civiliste na otoku Rabu, v Julijski krajini in globlje v Italiji. V taboriščnih barakah in šotorih je v pogosto nič manj grozovitih razmerah kot v nacističnih uničevalnih taboriščih zaradi lakote in bolezni pomrlo več tisoč Slovencev in Slovenk, tudi otrok; zaradi pomanjkljive in deloma uničene dokumentacije njihovo natančno število ne bo nikoli znano! Interniranci in interniranke – raziskavo v letih 2012–2015 jih je živih dočakala manj kot polovica – ter njihovi svojci so osebne ali družinske izkušnje raziskovalcem posredovali v okviru raziskovalnega projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost s sodelovanjem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za zgodovino Univerze v Ljubljani. Avtorji raziskave, pravzaprav soavtorji povezovalnih in pojasnjevalnih besedil, ki so jih med seboj dopolnjevali in usklajevali, so se na pogovore temeljito pripravili. Upoštevali so nove metodološke pristope, ki onemogočajo ali vsaj močno omejujejo možnost najrazličnejših zunanjih vplivov in notranjih vzgibov na pripoved pričevalcev. Zabeležene izjave, spomine pa tudi v pozabo potlačene izkušnje 54 sogovornikov in sogovornic so pretresli skozi sita preverjanja pristnosti in zanesljivosti ter jih sproti potrjevali s podatki iz italijanskih in slovenskih arhivov. Da bi jim bilo lažje slediti, so v najobsežnejšem 4. delu pripovedi sogovornikov razporedili v več tematskih krogov. Na primer: Pomoč in sočutje, Nasilje, Sprejem in namestitev, Bivalni pogoji in obleka, Higiena, bolezni, smrt, Hrana, voda, Špiclji in kapoti, Družbeno življenje in intima ter Vera, bogoslužje, politika. Objave tako zbranega besedilnega in dokumentarnega gradiva o italijanskih fašističnih zaporih in taboriščih v knjigi Užaljeno maščevanje večina njihovih žrtev ni dočakala. So pa redki preživeli, predvsem pa njihovi mlajši in najmlajši potomci dobili v roke izčrpen, na več ravneh preverjen prikaz prikrivane, tudi drugod po Evropi malo znane tragične izkušnje Slovenk in Slovencev na Rabu, v Gonarsu in drugih krajih nesrečnega spomina. Obsežni komentarji avtorske trojice omogočajo tudi boljše razumevanje problematičnosti italijanskega zanikanja vojnih zločinov, ki mu še kar ni videti konca.

Pred sproščenimi prazniki pa nekaj težkih ugotovitev. Državni prazniki, na katerikoli strani ideološke gugalnice že sedijo, s seboj vedno prinesejo vprašanja o domoljubju. Ki se najbolj očitno manifestira z izobešanjem zastav. Zadeva je namreč ta, da jih obešamo vse manj in če ne bi bilo politikov desne provenience, ki slovensko zastavo nosijo na reverju suknjičev, bi bilo stanje z državnimi simboli na sploh žalostno. Zato pa pozoren opazovalec najde domoljubje tam, kjer ga najmanj pričakuje. Recimo na severni ljubljanski obvoznici.Gre pa tako: Pred nekaj meseci, ko so se začela dela na velikem in novem in rešilnem izvozu pri Novih Jaršah na ljubljanski severni obvoznici, so se na gradbišču pojavili stroji s slovenskimi zastavami. Ne z velikimi, temveč s tistimi majhnimi, priročnimi zastavicami, ki jih je ob velikih športnih zmagah mogoče pritrditi na stranska okna avtomobila. Zastavice so v prahu in hrupu gradbišča plapolale prav na vseh strojih. Na valjarjih, bagerjih, rovokopačih, asfalterjih in kar je strojev, ki pomagajo reševati ljubljanske logistične zagate. Danes, ob praznikih, je situacija sicer nekoliko drugačna. Dela so pri koncu, mnoge slovenske zastave niso zdržale napora nizkih gradenj, ampak še vedno je moč videti veliko strojev z izobešenim nacionalnim simbolom. Kljub intenzivnemu raziskovanju odgovora za takšno domoljubje gradbene mehanizacije nismo našli. Seveda bi bilo najenostavneje ustaviti avto in vprašati prvega cestnega delavca, čemu so tako zelo ponosni na Slovenijo že med delavnikom, kaj šele med praznikom, a ustavljen avtomobil, akoravno za nekaj sekund, na severni obvoznici v trenutku povzroči kilometrski zastoj. S katerim se nato ukvarjajo kolegi dnevnega programa. Tako pravega odgovora nimamo in zato bomo ponudili nekaj razmislekov, do katerih smo se prikopali po krajši analizi. Morebiti je izvajalec del domoljub, kar je pohvalno in po kratkem vpogledu v izvajalčeve reference tudi mogoče; morebiti delavce preveva duh udarnikov, ki so gradili infrastrukturo v drugi petletki, morebiti pa rumena barva delovnih strojev zahteva slovensko zastavo. Kdo bi vedel. Na prvi pogled je naša zastavarska zavest povsem spodobna. Zastave ob praznikih visijo, in to naj bi bilo dovolj. Ampak bolj natančen pogled razkrije drugačno, bolj žalostno sliko. Zastave, ki visijo ob praznikih, visijo na podlagi zakonodaje. Imamo namreč Zakon o grbu, zastavi in himni, ki natančno predvideva življenjsko okolje slovenske zastave. In ker imamo tudi mogočen državni aparat, so uradniki, nameščenci in uslužbenci zastave tudi dolžni izobešati. Javne stavbe imajo za to vso potrebno infrastrukturo. Tako zastave, ki plapolajo ob določenih praznikih, niso tam zaradi državljanske zavesti nas državljanov, temveč so tam, ker to nekomu piše v opisu delovnih nalog. Potem pa pride nekaj posameznikov, ki zastave obešajo iz prepričanja. Velika zastava ob štajerski avtocesti pri Arji vasi. Zastava na hribu nad Žirovnico. Zastava na čeri sredi Drave pred Vuhredom. In zastave na delovnih strojih na ljubljanski severni obvoznici. Zakaj in čemu? Ko izobesimo zastavo, stopimo na prvo stopnico domoljubja. Mnogi nikoli ne zmorejo ali nočejo dlje. Mogoče zapojejo še himno, ampak nimajo vsi posluha. Kot nimamo vsi heraldičnega znanja, da bi v celoti razumeli slovenski grb. Razumemo pa zastavo. Zastava je preprost simbol. Je zapovedana dvodimenzionalnost v svetu, kjer se dimenzije množijo kot zajci. Spreminjamo se v številke, naše misli so hitrejše od naših dejanj, brzimo po digitalnih poteh, komuniciramo kot pobesneli in zastava s svojo arhaično mirnostjo prinaša red v ta svet. Pleme drži na kupu. Je najmanjši skupni imenovalec. Domoljubje na drugi strani pa je beseda, ki nas razdružuje, namesto da bi nas združevala. Ker smo iz njega naredili blago … Kdo ga ima več, kje ga je manj, kako se ga da dobiti, kdo ga je izgubil, kdo je lagal, da ga ima, in kdo ga na skrivaj goji …? Domoljubje je res le eno samo, drži pa tudi, da ima mnogo obrazov. Je Janus in Brahma; bog naše skupne preteklosti, sedanjosti in prerok tega, kar prihaja.  In čemu se v času, ko živimo v inflaciji domoljubja, srečujemo z žalostnim dejstvom, da državljani ne izobešamo državnih zastav kot prvega aksioma domoljubja? Domoljubje ima na srečo še raven, ki nima neposredne povezave z ideologijo … Enostavno se spodobi.  

Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Republički budžet - šta vidimo, a šta ne? Srbija 2025 je nepostojeći plan, već promocija Aleksandra Vučića. Iako se za novi stadion predviđa milijardu evra, za to ne postoji studija opravdanosti. Javna preduzeća – balast ili potreba? Javne nabavke – manipulacije? Finansiranje političkih partija? U Srbiji postoje nezakoniti vršioci dužnosti godinama, Vlada u odlasku potvrdila reizbor njih 1.258 u državnoj upravi. Zakon o ministarstvima po volji vlasti, zbog zapošljavanja prekobrojnih partijskih kadrova. Zakon o sprečavanju korupcije je napisan sa manom jer se nakon dve godine od prestanka javne funkcije brišu podaci o imovini funkcionera. U Zakonu o utvrđivanju porekla imovine ne postoji kontrola imovine u kripto valutama. Gost: Nemanja Nenadić, Transparentnost Srbija

Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.

Potem ko smo od Španije prevzeli častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo prihodnje leto, sta v javnosti še vedno negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Pa vendar, ali prvi obrisi naše predstavitve dajejo slutiti, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno naše gostovanje, na tej osrednji svetovni založniški platformi? Po slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil delno namenjen tudi pogledu v Frankfurt, bomo v oddaji razmišljali o tem, kaj je bilo storjenega in kaj lahko upamo, da se bo zgodilo prihodnje leto. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.

Evropska komisija bo nadaljnje predloge za ukrepanje zoper energetsko draginjo predstavila prihodnji teden. Med njimi bodo, po napovedih pozivi za zmanjšanje porabe energij in zagotavljanje solidarnost pri oskrbi med državami 27-erice. Komisija bo posegla tudi v cene plina in omogočila skupno nabavo. V oddaji boste lahko slišali še: - Obrambni ministri Nata o nadaljnji pomoči Ukrajini ter o prikritih ruskih jedrskih grožnjah - Ljubljanska občina nadaljuje pogajanja za sežig ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski - Dimitrij Rupel odstopil s položaja direktorja Javne agencije za knjigo

Evropska komisija v najnovejšem širitvenem poročilu predlaga, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v uniji.Če Vladimir Putin zmaga, bo to poraz za vse nas, opozarja generalni sekretar Nata.Kaj o vojni v Ukrajini in Rusiji menijo kandidati za predsednika Republike Slovenije?Bruselj bo nadaljnje predloge na področju energetike predstavil naslednji teden.Državni svetnik Tomažič o razlogih za veto na družinski zakonik: Menili smo, da se krši načelo družine.Rupel odstopil z mesta direktorja Javne agencije za knjigo.Soustanovitelji komunale v Žalcu niso sprejeli odstopa direktorja podjetja.Nadškof Zore študente ob začetku akademskega leta povabil k pristni svobodi.Vreme: Jutri zlasti dopoldne precej nizke oblačnosti.

Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.

Na RTV Slovenija poteka zaostrena stavka zaradi vse slabših razmer v hiši, na katere bodo čez pol ure opozorili tudi na shodu Za javni RTV na Trgu republike v Ljubljani. Med zahtevami je konec uničevanja javnega medija, na udaru sta predvsem televizija in portal MMC. Podporo stavki so vnovič izrazili tudi novinarji Radia Slovenija. K uredniški neodvisnosti in novinarski avtonomiji je vodstvo zavoda pozval tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Za boj z energetsko krizo premier Golob za naslednje leto napovedal pet milijard evrov - Število smrtnih žrtev strelskega pohoda v ruskem mestu Iževsk se je povzpelo na 15 - Evropska komisija: zmaga desno sredinske koalicije v Italiji ne kaže golega izrekanja za ali proti Evropi

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

V 132. epizodi je moja gostja Tina Lamovšek, novinarka in urednica uredništev na Prvem programu Radia Slovenija. V epizodi, ki sva jo snemali dan po stavki novinark in novinarjev RTV Slovenija, se pogovarjava o številnih stvareh: o vlogi medijev in zakaj je pomembno, da se tudi mi, državljanke in državljani zavedamo pomena in odgovornosti, ki jo nosijo mediji v sodobnih demokratičnih družbah, še posebej javni servisi, kamor sodi tudi RTV Slovenija. Govoriva o tem, kako poteka delo novinarja in urednice na prvem programu Radia Slovenija, koliko je priprav, kakšne teme odpirajo in katerim področjem dajejo prostor. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Tino omenili v tej epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda132 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.Zanimiv roman pogumne pisateljicePisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Tik pred parlamentarnimi volitvami smo na Money-How preverili, v kakšni gospodarsko-finančni kondiciji je Slovenija in kaj čaka novoizvoljeno vlado? V tokratni epizodi boste slišali: - Vodenje javnih financ je kot vožnja z avtom. Kaj sploh počne fiskalni svet? - Kakšno je stanje javnih financ in kaj ta hip predstavlja največjo grožnjo javnim financam? - Napovedi gospodarskih gibanj GZS 2022-2024: V kakšni kondiciji je Slovenija? - Kako fiskalni svet naslavlja strahove prebivalstva? - Optimizem ali previdnost - Objavljanje napovedi in popravljanje le-teh - Povišana inflacija – kako resna grožnja je to? - Problem višanja plač - Kako narediti učinkovit javni sektor? - Višje cene energentov krepijo pritisk na javne finance? - Novi dohodninski zakon prinaša višje neto plače in nižjo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Kako pa vpliva na javne finance? - Kako povečati davčne vire? - Katerih reform bi se morala nova vlada prioritetno lotiti?

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, – Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, – Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, – Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, – Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Danes se začenja letošnja kampanja oddaje vlog za ukrepe kmetijske politike. Gre za že za ustaljeno spomladansko dogajanje v okviru katerega elektronsko vlogo odda dobrih 55.000 slovenskih kmetij. Na KGZS opozarjajo, da je pred oddajo vloge potrebno poskrbeti, da so podatki v registru kmetijskih gospodarstev in bazi grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč urejeni. Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pa opozarja, da se v ponedeljek izteka rok za prenos plačilnih pravic, ki se ga ne sme zamuditi.

Danes se začenja letošnja kampanja oddaje vlog za ukrepe kmetijske politike. Gre za že za ustaljeno spomladansko dogajanje v okviru katerega elektronsko vlogo odda dobrih 55.000 slovenskih kmetij. Na KGZS opozarjajo, da je pred oddajo vloge potrebno poskrbeti, da so podatki v registru kmetijskih gospodarstev in bazi grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč urejeni. Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pa opozarja, da se v ponedeljek izteka rok za prenos plačilnih pravic, ki se ga ne sme zamuditi.

Načrt za okrevanje in odpornost predvideva, da bo javna uprava za digitalizacijo svojih procesov in za uporabnikom prijazne upravne rešitve v prihodnjih letih počrpala 260 milijonov evrov. Na desetine milijonov je rezerviranih še za digitalizacijo šolstva in zdravstva. Vlada pa v zadnjih izdihljajih mandata obljublja uvedbo digitalnih bonov v vrednosti 150 evrov, ki bi jih lahko za nakup računalniške opreme unovčile nekatere družbene skupine, med ciljnimi so starejši, dijaki in študenti naravoslovnih in tehniških znanosti. Digitalne bone ureja predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je v javni obravnavi do 23. januarja.

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič

Delegacija Naučnoistraživačkog instituta „Ibn Sina“ u Sarajevu danas je posjetila Gradsku biblioteku Olovo i tom prilikom direktoru ove naše Javne ustanove Samiru Miluniću poklonila vrijedan set knjiga koje su tokom 25-ogodišnjeg rada na polju filozofije, humanističkih nauka i kulture, ugledale svjetlo dana kroz izdavačku djelatnost ovog Instituta. Naši sagovornici tim povodm bili su direktor Instituta Abasi Veledi i Gradske biblioteke Samir Milunić

V Frekvenci X tokrat razmišljao o vlogi znanosti pri upravljanju družbenih in okoljskih kriz. V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ko sodelujejo v vladi. V preteklem letu so se posvečali predvsem pandemiji. Strokovna sodelavka Zarja Muršič se je septembra pogovarjala s takratno odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznolikost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore   Moja današnja gošća je Mariana Jovanović, menadžerka jedne od 36 opštinskih biblioteka u Broward County-ju (Miami, USA). Sa Marianom sam razgovarao o njenom iseljenju za Ameriku i Majami, studijama bibliotekarstva, kao i prvi koracima u bibliotekarskom poslu. U drugom delu razgovora posebno smo se pozabavili uticajem digitalizacije na poslovanje biblioteka, načinima na koje se javne biblioteke u Americi finansiraju, uticajem pandemije korona virusa na poslovanje biblioteka, a naročito o tome kako će izgledati biblioteke budućnosti. Uživajte! Za više korisnih informacija o adaptaciji na američki sistem i životu u Americi posetite Blog Američki San Priče iz dijaspore možete slušati na svim dostupnim audio platformama! Apple Podcast Spotify Google Podcasts Podbean

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:prof.dr.sc. VELJKO ĐORĐEVIĆspecijalista psihijatrijeprofesor Medicinskog fakulteta Univerziteta u ZagrebuZagreb, HrvatskaLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 24.3.2018. godine u prostorima i vrhunskom ambijentu Etno-sela Stanišić kod Bijeljine, održana je ekspertska panel konferencija “Društva za debljinu BiH”. Konferencija je održana i pod pokroviteljstvom Ministarstva zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske, te Javne zdravstvene ustanove Bolnica „ Sveti Vračevi“ u Bijeljini.U fantastičnom ambijentu, blizu 200 učesnika je imalo priliku vidjeti i čuti zadnja saznanja iz svih aspekata tretmana gojaznosti, i to od renomiranih regionalnih eksperata sa područja terapije gojaznosti, barijatrijske hirurgije, gastroenterologije, endokrinologije. Puni sadržaj programa održanog skupa možete pogledati OVDJE. Uvaženi predavači na ovom webcast tečaju su:– Akademik Prof. Dr Nebojša Lalić, Srbija– Akademik Prof. Dr Dragan Micić, Srbija– Doc. Dr Snežana Polovina, Srbija– Prof. Dr Veljko Đorđević, Hrvatska– Prof. Dr Miroslav Bekavac Bešlin, Hrvatska– Prof. Dr Midhat Jašić, Bosna i Hercegovina– Prof. Dr Snježana Popović Pejčić, Bosna i Herecgovina– Prof. Dr Milenko Bevanda, Bosna i Herecegovina– Prof. Dr Fuad Pašić, Bosna i HerecegovinaPortal CME.ba u saradnji sa Društvom za Debljinu BiH, donosi Vam jedno od predavanja sa ove iznimne konferencije koju u cjelini možete pogledati na stranici našeg portala. Jedan od predavača diskutira o tome da se pretilost/gojaznost može i treba posmatrati i sa psihološkog aspetka, posebice u evaluaciji pacijenta sa primjeren tip tretmana. Preventiva je nešto na čemu se mora insistirati, sa kurativnim opcijama koje dolaze tek na kraju kada smo iscrpili sve ostale mogućnosti.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.Portal CME.ba Portal za kontinuiranu medicinsku edukaciju. Klikni za znanje!

V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek.

Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.

Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško, se začenja umeščanje objekta v prostor. To naj bi trajalo pet let, med drugim mora biti sprejet nov državni prostorski načrt. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo je politiki dal zeleno luč za jedrsko energijo. Javne razprave o tem ni bilo. JEK 2 je umeščen v prejšnji teden potrjeno dolgoročno podnebno strategijo, toda ko je bila ta v javni razpravi, v njej ni bila predvidena graditev nove nuklearke, poudarja stroka. Preostale teme oddaje: - Prva razprava o novem evropskem podnebnem svežnju danes in jutri na Brdu pri Kranju. - V pričakovanju drugega poročila o vladavini prava v članicah Unije kritike, da gre za še enega brezzobega tigra. - Slabša samopodoba otrok kot ena od hujših posledic pogostejše uporabe računalnikov in pametnih telefonov med epidemijo.

Naša država je zagotovila dovolj cepiv proti kovidu, da bo lahko v prihodnjih dneh po državi potekalo cepljenje brez naročanja, je danes potrdil zdravstveni minister Janez Poklukar. Sočasno bo potekal še en pomemben projekt - digitalizacija javne uprave oziroma digitalizacija državljanov. Moskva potrdila najvišji porast novih okužb, župan za teden dni zapira mesto. Hrvaška policija nad sodnike v aferi Mamić. Čehinja Krejčikova zmagovalka odprtega teniškega prvenstva v Parizu

Vlada na sinočnji seji po pričakovanjih ni sprejela večjih sprememb epidemioloških ukrepov. Tisti, ki so preboleli covid in dobili vsaj en odmerek cepiva, bodo od sobote prosto vstopali v državo. Precej bolj bosta odmevni kadrovski odločitvi vlade. Ena je imenovanje Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije za knjigo. Nekdanji zunanji minister je zainteresiran za ta položaj zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Druga kadrovska odločitev vlade je imenovanje Ivana Simiča za vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave. Simič, ki se tako po 14-ih letih vrača na to funkcijo, napoveduje poenostavitev davčnih postopkov in digitalizacijo. Slovenski vojaki so na poti iz Afganistana; državni zbor se bo še seznanil s tem. V športu pa: o naslovu nogometnega prvaka bo odločil neposredni dvoboj med Muro in Mariborom.

Čeprav so bile sredine seje vlade do zdaj zaznamovane predvsem z odločitvami glede epidemije, je tokrat vidnejša le sobotna ukinitev nadzora tudi na meji z Madžarsko. V oddaji bomo tako večjo pozornost namenili nocojšnjim kadrovskim odločitvam. Vodenje finančne uprave bo namreč z junijem začasno prevzel Ivan Simič, javne agencije za knjigo pa Dimitrij Rupel. Preostale teme oddaje: - Referendum o zakonu o vodah najverjetneje v začetku julija. - Nasilje med Iranom in palestinskim gibanjem Hamas zajelo tudi Libanon. - Teniški igralec Aljaž Bedene v Lyonu izločil Belgijca Davida Goffina.

V nekaterih srednjih šolah bi se lahko samotestiranje na koronavirus po napovedih zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja začelo že v ponedeljek. Testi za uporabo v osnovnih šolah morajo biti po zahtevah Javne agencije za zdravila opremljeni še z navodili, zato se bo tam začelo testirati pozneje. Šolarji se bodo testirali doma. V Zrcalu dneva še: - Pravna mreža: Slovenska tiskovna agencija ne sme postati odvisna od ideološke ali politične skupine - Politično ozračje in razpoloženje med ljudmi po mnenju Društva pisateljev skrb vzbujajoča - K takojšnji ustavitvi spopadov na Bližnjem vzhodu pozvali tudi Zunanji ministri članic Unije

Na začetku bomo povzeli trenutne spremenjene epidemiološke pogoje izvajanja kulturnih prireditev z razdvojenimi odzivi vred, nadaljevali pa z odzivi na kandidaturo upokojenega dr. Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije RS za knjigo. Končal se je dvodnevni mednarodni posvet ob letošnji 200-letnici kongresa Svete Alianse v Ljubljani. Predstavili bomo letošnjo nagrado in nagrajenca Skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter razstavo donacij del Vena Pilona, ki jo je Pilonovi galeriji v Ajdovščini podaril njegov sin Dominique Pilon. Napovedno pa se bomo dotaknili 17. Arhitekturnega bienala, ki se prihodnji teden začenja v Benetkah. Na fotografiji dvorana Male drame SNG v LJ, prilagojena še v torek veljavnim omejitvam VIR: MMC RTVSLO

Skrbi, da bi zmanjkalo AstraZenecinega cepiva proti covidu-19 za drugi odmerek, so odveč, zagotavljajo pristojni. V oddaji tudi: - V pandemiji prekinjene nabavne verige dražijo surovine. - Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel bi prevzel vodenje Javne agencije za knjigo. - V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 20 ljudi; mednarodna skupnost poziva k prenehanju nasilja. - Hokejisti Jesenic so 13-ič osvojili naslov državnih prvakov.

Slovenija je danes dosegla oba pogoja za prehod države v rumeno fazo - v bolnišnicah namreč zdravijo manj kot 500 covidnih bolnikov, sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe je manj kot 600. Vlada in svetovalna skupina bosta o morebitnem sproščanju ukrepov govorili jutri Dimitrija Rupla si na čelu Javne agencije za knjigo želi tudi njen svet Ruska najstnika s streljanjem na šoli ubila najmanj 11 ljudi Danes je dan ozaveščanja o možganski kapi, ki vsaki dve uri doleti enega Slovenca

Evropska komisija je danes odobrila nadomestilo Slovenije v višini 2,5 milijona evrov za opravljanje javne službe Slovenski tiskovni agenciji. V Bruslju so ob tem poudarili pomen neodvisnih tiskovnih agencij v medijskem prostoru. Pojasnili so še, da lahko Slovenija zdaj neposredno izvede ukrep financiranja STA. V oddaji tudi o tem: Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvidoma danes ali jutri v Bruselj. Testi za samotestiranje v šolah čakajo še na mnenje Javne agencije za zdravila. Avstrija bo cepljenje proti covidu še pospešila, maja se bodo lahko prijavili starejši od 16 let

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:prof.dr.sc. FUAD PAŠIĆspecijalista opšte i abdominalne hirurgijevanredni profesor na Medicinskom fakultetu TuzlaPredsjednik Društva za debljinu BiHJZU UKC TuzlaTuzla, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 24.3.2018. godine u prostorima i vrhunskom ambijentu Etno-sela Stanišić kod Bijeljine, održana je ekspertska panel konferencija “Društva za debljinu BiH”. Konferencija je održana i pod pokroviteljstvom Ministarstva zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske, te Javne zdravstvene ustanove Bolnica „ Sveti Vračevi“ u Bijeljini.U fantastičnom ambijentu, blizu 200 učesnika je imalo priliku vidjeti i čuti zadnja saznanja iz svih aspekata tretmana gojaznosti, i to od renomiranih regionalnih eksperata sa područja terapije gojaznosti, barijatrijske hirurgije, gastroenterologije, endokrinologije. Puni sadržaj programa održanog skupa možete pogledati OVDJE. Uvaženi predavači na ovom webcast tečaju su:– Akademik Prof. Dr Nebojša Lalić, Srbija– Akademik Prof. Dr Dragan Micić, Srbija– Doc. Dr Snežana Polovina, Srbija– Prof. Dr Veljko Đorđević, Hrvatska– Prof. Dr Miroslav Bekavac Bešlin, Hrvatska– Prof. Dr Midhat Jašić, Bosna i Hercegovina– Prof. Dr Snježana Popović Pejčić, Bosna i Herecgovina– Prof. Dr Milenko Bevanda, Bosna i Herecegovina– Prof. Dr Fuad Pašić, Bosna i HerecegovinaPortal CME.ba u saradnji sa Društvom za Debljinu BiH, donosi Vam jedno od predavanja sa ove iznimne konferencije koju u cjelini možete pogledati na stranici našeg portala.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.Portal CME.ba Portal za kontinuiranu medicinsku edukaciju. Klikni za znanje!

Ko je vlada konec januarja nepričakovano odložila podelitev soglasja k razpisu za vpis na visokošolske zavode, je v javnosti završalo. Nekateri so menili, da je to pravzaprav napoved večjega vmešavanja politike v visokošolsko sfero, ki naj bi bila po stari, še v srednji vek segajoči tradiciji vendarle avtonomna. Spet drugi so se spraševali, ali je prav, da letošnjo generacijo maturantov, ki bo morala zrelostni izpit že tako ali tako opravljati v težkih, koronskih razmerah, obremenjujemo še z negotovostjo v zvezi z vpisom na univerze. No, vlada pa je na pomisleke in očitke odgovarjala z argumentom, da je prav epidemija razkrila, kako nam manjka ljudi v nekaterih, za delovanje sodobne družbe ključnih poklicih, in da bo torej treba – raje prej kakor slej – resno premisliti, kakšne profile v našem visokem šolstvu pravzaprav izobražujemo. Na koncu kakšne posebne revolucije sicer ni bilo: povečano je bilo število razpisanih mest na obeh medicinskih fakultetah, na ljubljanski in mariborski, nekaj več bo še študentk in študentov na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, več bo tudi možnosti za Slovence, ki nimajo slovenskega državljanstva, to pa je za naslednje leto menda vse. A nekatera ključna vprašanja vendarle ostajajo neodgovorjena. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako pravzaprav smiselno zastaviti vpisno politiko na univerze in kakšna znanja tam posredovati študentom, da po diplomi ne bodo le dobili zaposlitev, ki si jih sami želijo, ampak bodo tudi opravljali delo, ki bo tako ali drugače koristilo slovenski družbi. Ubadali smo se še z vprašanjem, ali je pametno, če hočemo mlade ljudi naučiti misliti gibko in z lastno glavo, visoko izobraževanje spremeniti v nekakšen servis gospodarstva? Tudi vprašanju, kako preprečiti beg možganov, se nismo ognili. Vse to in še kaj pa smo pretresali v pogovoru z našimi gosti. To so bili: fizik, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost ter nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, dr. Franci Demšar, pa prof. dr. Tomaž Deželan, ki se na Katedri za analizo politik in javno upravo ljubljanske Fakultete za družbene vede posveča problematiki zaposljivosti diplomantov, nato dr. Janez Krek, redni profesor za področje filozofije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ter, ne nazadnje, sociolog, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve in med letoma 2013 in 2017 rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: poslopje Univerze v Ljubljani (Goran Dekleva)

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

Novinarstvo je prvi, še grobi osnutek zgodovine, je prepričan Michael Goldfarb, prekaljeni ameriški novinar in publicist, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proslavil z delom za NPR, ameriško nacionalno radijsko hišo, in za sloviti britanski BBC. Pokrival je zelo različne teme – od vojn v Bosni in Iraku prek iskanja izhoda iz konflikta na Severnem Irskem do zgod in nezgod na angleškem kraljevem dvoru. Za večdelno reportažo o življenju na ameriškem srednjem zahodu je leta 1994 prejel prestižno nagrado sony, ki jo podeljuje britanska Radijska akademija. Na prelomu tisočletja je poučeval na Harvardu, potem pa se je posvetil pisanju knjig, med katerimi je najbrž največ pozornosti javnosti in priznanj za novinarsko odličnost požela tista, v kateri je popisal zgodbo svojega iraškega prijatelja, umorjenega časopisnega urednika Ahmada Shawkata. Danes Goldfarb že četrto leto vodi podkast FRDH. Kratica je akronim za First Rough Draft of History, se pravi za prvi grobi osnutek zgodovine, in temu primerno Goldfarb tu govori predvsem o načinih, kako bližnja pa tudi bolj oddaljena preteklost vpliva na sedanjost. To Goldfarbovo povezovanje preteklega s sedanjim je moč zlahka opaziti tudi v njegovem razmišljanju o nezavidljivem gospodarskem, družbenem in političnem položaju, v katerem se je ob koncu Trumpovega mandata znašla Amerika. Zakaj so torej Združene države v krizi in kdo vse je za to odgovoren? Odgovor smo iskali v oddaji Intervju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Nova črna statistika: pri nas je včeraj umrlo 55 bolnikov s covidom-19, minuli mesec pa smo imeli skupno kar tisoč sto 27 smrti. V senci epidemije je danes završalo zaradi vladne odločitve, da Urad za komuniciranje preneha financirati Slovensko tiskovno agencijo. Ta je v odzivu opozorila, da odločitev ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja. V oddaji še: t - Sum konflikta interesov pri razreševanju direktorice Javne agencije za knjigotttt - Stroka: Množična testiranja so dobra preventiva, a potreben je preudaren pristop - Na Hrvaško po novem z negativnim testom - V nemškem Trierju avtomobil zapeljal med pešce; najmanj dve smrtni žrtvi

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike. Na MKGP so pred 14-timi dnevi, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Več v rubriki!

Po eni strani si želimo, da bi se vrnili v obdobje pred epidemijo, po drugi nas skrbi, ali bi to pomenilo vrnitev na boljše ali vrnitev v stanje, v katerem ni mogoče veliko spremeniti. Ali lahko epidemija slovensko knjižno področje spodbudi, da bo poiskalo in uresničilo nove priložnosti, ali pa bo potopila tisto, kar se je že tako s težavo držalo nad gladino – in koliko potopov bo prinesla? Kako naprej? V oddaji nas bo zanimalo tudi, ali je že znano novo ime vodstva Javne agencije za knjigo in kako naj slovenski knjižni sejem deluje v virtualnem okolju, ki ga določajo multinacionalke, kot je Google. O vsem tem voditelj Aleksander Čobec in gostje: - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, - Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica društva slovenskih knjigotržcev, - Mitja Ličen, direktor založbe Goga, - dr. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva.

Pozanimali smo se, zakaj in kako je vlada odstavila Renato Zamida, direktorico Javne agencije za knjigo, osvetljujemo pa tudi ozadje vmešavanja Agencije za varstvo konkurence v skupino »Prevajalci, na pomoč!« na Facebooku. Na Jesenicah se začenjajo že 33. Čufarjevi dnevi amaterskih gledališč, opozarjamo pa na prevod in pomen Voltaireovega »Filozofskega slovarja« iz 18. stoletja. Predstavljamo tudi 3 razstave, o pop artu pokojnega Lojzeta Logarja v KGLU v Sl. Gradcu, razstavo mladih arhitektov »Kako bomo živeli v prihodnje?« v Mali galeriji Banke Slovenije v Ljubljani, in razstavo »Pod pritiskom«, avtoric Maruše Meglič in Sare Rman v galeriji ŠKUC v glavnem mestu.

Od puno vrsta i podvrsta karikatura, Nikola Plečko (Nik Titanik) posvetio je život crtanju portretne i gag karikature. Na potonjima je izgradio tridesetogodišnju karijeru koja je započela olovkom i cenzurama u mračnim devedestima. Kako sebe naziva kroničarem hrvatske gluposti tvrdi da karikature ne moraju nužno biti smiješne, ali moraju komunicirati reakciju: promišljanje. Jesu li danas karikature poželjnije nego prije jer nisu tekst nego slika? Jesu, no postoji kvaka. --- Kako se pretplatiti? Google: https://bit.ly/2UFZZ6C Apple: https://apple.co/2UivogF Spotify: https://spoti.fi/2DzXmyn Deezer: https://bit.ly/2CCtxwA Stitcher: https://bit.ly/3btbKEa TuneIn: https://bit.ly/3dqpz8m Pratite nas i javite nam dojmove: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer bo potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, bodo naši gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

Jedan renomirani japanski arhitekt je u Tokiju dizajnirao javni zahod s prozirnim zidovima kroz koje se, jednom kada se vrata zatvore, ipak ne vidi unutrašnjost. Cilj ovog projekta jest učiniti zahode dostupne svim ljudima, bez obzira na spol, dob ili invaliditet.

Predlog zakona o nalezljivih boleznih, ki je od danes v javni obravnavi, določa, da necepljenih otrok ne bo mogoče vključiti v javni vrtec, pa tudi ne v nekatere srednje in visoke šole ter fakultete. Kot pojasnjujejo pristojni, želijo s tem preprečiti neutemeljeno izogibanje cepljenju in zavarovati populacijo. V oddaji tudi o tem: - Pri nas 38 novih okužb, na Hrvaškem sveti nov alarm - Za dolgotrajno oskrbo naj bi v prihodnje plačevali obvezen prispevek - Nadaljujejo se prizadevanja za premestitev Navalnega v Nemčijo - Notranji nadzor: Policija v primeru utopitve otroka v Soči obveščala prepozno in neprimerno

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA! POKRETANJEM OVOG AUDIO ZAPISA POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI PROFESIONALAC!PREDAVAČ:Akademik, prof.dr.sc. DRAGAN MICIĆprofesor Univerziteta u Beogradu,Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU) u BeograduLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 24.3.2018. godine u prostorima i vrhunskom ambijentu Etno-sela Stanišić kod Bijeljine, održana je ekspertska panel konferencija “Društva za debljinu BiH”. Konferencija je održana i pod pokroviteljstvom Ministarstva zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske, te Javne zdravstvene ustanove Bolnica „ Sveti Vračevi“ u Bijeljini.U fantastičnom ambijentu, blizu 200 učesnika je imalo priliku vidjeti i čuti zadnja saznanja iz svih aspekata tretmana gojaznosti, i to od renomiranih regionalnih eksperata sa područja terapije gojaznosti, barijatrijske hirurgije, gastroenterologije, endokrinologije. Puni sadržaj programa održanog skupa možete pogledati OVDJE. Uvaženi predavači na ovom webcast tečaju su:– Akademik Prof. Dr Nebojša Lalić, Srbija– Akademik Prof. Dr Dragan Micić, Srbija– Doc. Dr Snežana Polovina, Srbija– Prof. Dr Veljko Đorđević, Hrvatska– Prof. Dr Miroslav Bekavac Bešlin, Hrvatska– Prof. Dr Midhat Jašić, Bosna i Hercegovina– Prof. Dr Snježana Popović Pejčić, Bosna i Herecgovina– Prof. Dr Milenko Bevanda, Bosna i Herecegovina– Prof. Dr Fuad Pašić, Bosna i HerecegovinaPortal CME.ba u saradnji sa Društvom za Debljinu BiH, donosi Vam jedno od predavanja sa ove iznimne konferencije koju u cjelini možete pogledati na stranici našeg portala.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA!PREDAVAČ:Akademik, prof.dr.sc. NEBOJŠA LALIĆprofesor Medicinskog fakulteta Univerziteta u Beogradu,Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU) u BeograduLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 24.3.2018. godine u prostorima i vrhunskom ambijentu Etno-sela Stanišić kod Bijeljine, održana je ekspertska panel konferencija “Društva za debljinu BiH”. Konferencija je održana i pod pokroviteljstvom Ministarstva zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske, te Javne zdravstvene ustanove Bolnica „ Sveti Vračevi“ u Bijeljini.U fantastičnom ambijentu, blizu 200 učesnika je imalo priliku vidjeti i čuti zadnja saznanja iz svih aspekata tretmana gojaznosti, i to od renomiranih regionalnih eksperata sa područja terapije gojaznosti, barijatrijske hirurgije, gastroenterologije, endokrinologije. Puni sadržaj programa održanog skupa možete pogledati OVDJE. Uvaženi predavači na ovom webcast tečaju su:– Akademik Prof. Dr Nebojša Lalić, Srbija– Akademik Prof. Dr Dragan Micić, Srbija– Doc. Dr Snežana Polovina, Srbija– Prof. Dr Veljko Đorđević, Hrvatska– Prof. Dr Miroslav Bekavac Bešlin, Hrvatska– Prof. Dr Midhat Jašić, Bosna i Hercegovina– Prof. Dr Snježana Popović Pejčić, Bosna i Herecgovina– Prof. Dr Milenko Bevanda, Bosna i Herecegovina– Prof. Dr Fuad Pašić, Bosna i HerecegovinaPortal CME.ba u saradnji sa Društvom za Debljinu BiH, donosi Vam jedno od predavanja sa ove iznimne konferencije koju u cjelini možete pogledati na stranici našeg portala.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

Podržite me na Patreonu: www.patreon.com/ivankosogor Podržite me na PayPal-u: www.ivankosogor.com/donacije/

Nyílt levelet írtak a Lauder Javne Iskola végzősei az oktatási államtitkárnak, amelyben javaslatokat tettek az érettségi biztonságos lebonyolítására, és kérdéseket is megfogalmaztak. A nyílt levél kezdeményezőivel, Lendvai Katával és Powell Natasával beszélgetett Kazinczy Bálint a Civil Rádió Reggeli című műsorában 2020. április 18-án. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/kazinczy-blint/message

Renata Zamida, direktorica JAK, Javne agencije za slovensko knjigo RS: “Vsa pozornost založnikov je namenjena spremenjenim razmeram mednarodnega knjižnega sodelovanja. Ne moremo objaviti naše razpise za prevode, problem je izzid slovenskih avtorjev, ki naj bi izšli v tujem jeziku,prevajalski seminarji in številne druge mednarodne aktivnosti dobesedno visijo v zraku …”

S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju. fotka vir: pixabay

Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je te dni prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, podeljujejo jo za, v nemškem jeziku dostopno literaturo. Zaradi epidemije so začetek letošnjega jubilejnega, že 50-ega “tedna slovenske drame” prestavili na junij, mi pa smo pripravili pogovor s članom žirije Matejem Bogatajem. Slišali boste pogovor z prejemnikoma letošnje Glazerjeve nagrade za življensko delo, lutkarjema, Bredo in Tinetom Varlom, (podelitev so prestavili), seznanili pa vas bomo tudi z dostopnostjo knjižnega bogastva NUK na daljavo, temu pa dodali še informacije o digitalno dostopni književnosti skozi platformo Biblos. Spomnili vas bomo na sklop radijskih literarnih večerov “Oh literatura – O, literatura!“, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. V oddaji bo o bralnih seznamih knjig, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost, spregovorila vodja Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Za sklep pa tudi o novem italijanskem državnem Dantedì, “dnevu, posvečenem pesniku Danteju Alighieriju”, začetniku knjižne italijanščine, 25. marcu. Na ta dan l.1300 naj bi, kot si je enotno precej raziskovalcev, pesnik podal uvodni stih v prvem delu pesnitve, Peklu: “Nel mezzo del cammin …” fotografija Stvaritev kulture - svetilnik - kljubuje razbesnjenim silam narave vir: https://emorje.com/wp-content/uploads/2018/08/Svetovni-dan-svetilnikov-prikazna.jpg

Slavko Pregl je predsedoval tako Društvu slovenskih pisateljev kakor Društvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedniškem, je bil spiritus movens Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen pri Mladinski knjigi, potem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In, seveda, z Odpravo zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah in s številnimi drugimi knjigami je očaral rodove mladih, no, s hudomušnim, satirično prišpičenim pisanjem o naši družbeni in politični stvarnosti pa je ves čas razveseljeval tudi starejše bralke in bralce. Za svoje raznovrstno delo je Pregl, ne nazadnje, prejel večernico in desetnico pa Levstikovo, Župančičevo in Schwentnerjevo nagrado; predsednik republike mu je podelil tudi red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. A razgibanega življenja slej ko prej le ni mogoče zadovoljivo strniti v takemle stvarnem in nekoliko suhoparnem povzetku. Tega se menda zaveda tudi Pregl sam, saj je svojo življenjsko pot popisal v avtobiografski knjigi Srajca srečnega človeka, ki je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina, nekaj svojih pogledov, stališč, prigod in anekdot pa je delil z nami tudi v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Slavko Pregl je predsedoval tako Društvu slovenskih pisateljev kakor Društvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedniškem, je bil spiritus movens Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen v Mladinski knjigi, zatem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In, seveda. z Odpravo zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah in s številnimi drugimi knjigami je očaral generacije mladih, no, s hudomušnim, satirično prišpičenim pisanjem o naši družbeni in politični stvarnosti pa je vseskozi razveseljeval tudi starejše bralke in bralce. Za svoje raznoliko delo je Pregl, ne nazadnje, prejel Večernico in Desetnico pa Levstikovo, Župančičevo in Schwentnerjevo nagrado; predsednik republike mu je podelil tudi Red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. A razgibanega življenja slej ko prej le ni mogoče zadovoljivo strniti v takemle, stvarnem in nekoliko suhoparnem povzetku. Tega se menda zaveda tudi Pregl sam, ki je svojo življenjsko pot popisal v avtobiografski knjigi Srajca srečnega človeka, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, nekaj svojih pogledov, stališč, prigod in anekdot pa je delil z nami tudi v tokratnem Razkošju v glavi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: BoBo (MMC RTVSLO)

V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.

Zadnjih nekaj let se kaj lahko zdi, da so ključna – morda celo izključna – težava, povezana z javnimi občili, lažne novice. A naj bo problematika verodostojnih informacij, izgubljenih v poplavi propagande, tendencioznih fabrikacij in brezsramnih izmišljij, še tako pereča, le ne gre spregledati drugih, praviloma strukturnih problemov, ki prav tako v temeljih določajo podobo sodobne medijske industrije. Če namreč drži, da so mediji ne le ogledalo družbe temveč tudi eden izmed ključnih mehanizmov za reprodukcijo (oziroma nereprodukcijo) obstoječih odnosov moči, tedaj v socialnem okolju, ki si med drugim želi udejanjiti resnično enakost spolov, menda ni vseeno, ali se patriarhalna razmerja nadrejenosti in podrejenosti med moškimi in ženskami znotraj medijske industrije perpetuirajo še naprej. In prav to je problematika, ki se jo je namerila podrobneje raziskati skupina znanstvenic in znanstvenikov v kontekstu triletnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki je potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Njegova vodja je bila komunikologinja, predavateljica na ljubljanski FDV in znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, dr. Mojca Pajnik, ki je bila tudi gostja tokratnih Podob znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Mojce Pajnik

O Applovem zaslužku, OS X in iOS posodobitvah in uvodu v brezpapirno življenje. Povezave Applov zaslužek Applove številke Applov interni dokument 1Password za iOS iOS 7.1.1 Posodobitev za OS X Javne bete za OS X Facebook kupil Moves ScanSnap Scanner Sketch 3.0 Pixelmator Rise Alarm Special Guest: Alan Rener.