Podcasts about cukrarni

Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.

Ime tedna je postal Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za izjemno akademsko vodenje, soustvarjalen partnerski odnos, temelječ na zaupanju, spodbudi in skupnem raziskovalnem navdušenju ter razvoju mladih raziskovalcev, prejel priznanje Mentor leta 2024.Kandidata sta bila še: Matjaž Mikuletič, skladatelj in dirigent, ki je za koncert ob 60 letnici Evroradijskega džezovskega orkestra zložil povsem nov program in ga s 17 mladimi nadarjenimi mednarodnimi džezovskimi glasbeniki predstavil v ljubljanski Cukrarni. Koncert je pripravil naš program Ars, z njim pa so glasbeniki nastopili tudi v Zagrebu. Borut Živulovič, fotograf, ki je na podelitvi nagrad Mednarodnega združenja športnih novinarjev v maroškem Rabatu osvojil drugo mesto med fotografi. Žirijo je prepričal s fotografijo avstrijskega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga med letošnjim finalom svetovnega pokala na letalnici v Planici in kot prvi Slovenec prišel med prvo trojico nagrajencev. 

Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Cukrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Jazz Ars All Stars v Cukrarni in v neposrednem prenosu.

Cukrarna se letos pripravlja na nemara najbolj odmevno postavitev v svoji kratki zgodovini: razstavo ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović bodo odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Slovenske knjižne založbe pa so tudi v mesecu decembru na svoje police postavile kar nekaj novih bralnih izzivov za najmlajše in mladostnike.

Kolaž oziroma lepljenka ostaja na površini, asemblaž iz slike naredi skulpturo, jo pomakne v prostor. Kdaj se ji kot sateliti pridružijo samostojni objekti na tleh. A meje so težko določljive. Je pa skoraj vedno prisotno prodiranje čez pravokotni format stenske slike, na njej okvir, kdaj celo zadaj. A zakaj ta želja iti ven iz nje? Morda pa je to skoraj enako razumljivo kot siljenje v vesolje. Vedno znova nas zanima meja, rob, iskanje konca in tistega, kar je za njim. Začetki kolaža, asemblaža, montaže, instalacije segajo globoko v 20. stoletje, v modernizem. O tem, kako žive so te tehnike v sodobni slovenski umetnosti, pa priča velika skupinska razstava v Cukrarni v Ljubljani, ki so jo naslovili Plastenja. Predstavlja produkcijo od 70. let prejšnjega stoletja do danes. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Trebušak. Umetnice in umetniki na razstavi: Igor Andjelić, Maja Babič Košir & Nevena Aleksovski, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Viktor Bernik, Vanja Bućan, Mito Gegič, Marjan Gumilar, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Dušan Kirbiš, Janja Kosi, Marko A. Kovačič, Polonca Lovšin, Mina Fina, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, Ivo Prančič, Adrijan Praznik, Mojca Senegačnik, Small but dangers, Mladen Stropnik, Maruša Štibelj, Andrej Štular, Tugo Šušnik, Terrah, Marko Tušek, Žarko Vrezec, V.S.S.D. Marko Tušek – Paramount, 2021 (Foto: Žiga Bratoš)

Govorimo o odprtju novih prostorov Arhiva Republike Slovenije, o razstavi Plastenja: kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti v Cukrarni, kako je potekal strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, o Platformi malih umetnosti 2024 in o Čufarjevih dnevih na Jesenicah.

V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!

Danes Cankarjev dom začenja sezono Zlatega abonmaja, odprli jo bodo Bamberški simfoniki. V Gledališču Koper bodo danes uprizorili premiero igre Tri verzije življenja francoske dramatičarke Yasmine Reza, režirala jo je Nina Šorak. Na mariborskem Intimnem odru GT22 se bo začela avtorska predstava Smrt in zvok, v Cankarjevem domu pričakujemo premiero plesne predstave Nezaželeni Marjaža Fariča, v Cukrarni bo na ogled razstava Scenarij za soobstoj Nicolása Lamasa. Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo danes podelilo Jermanovo nagrado, v Mini teatru pa bo jutri premiera predstave Umetnost življenja. Konec tedna bo torej pester, zato vabljeni k poslušanju!

Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.

Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Muzeji v državah, kjer govorijo pretežno slovanske jezike, so bili še pred leti precej slabo zastopani med evropskimi nagradami za muzeje. Nagrada Živa Foruma slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je tako postala njihova vstopna točka in neke vrste motivacija. O tem, pa o dokumentarni fotografiji, ki je v zamrznjene podobe ujela več kot 170 dogodkov po Sloveniji v času pandemije. Kakšne narave so bili, pove naslov razstave v ljubljanski Galeriji Jakopič: Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki opozarja na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi, je letos za osrednjo temo vzel sestrstvo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije pa je letošnji Dan arhitektov posvetila zavezništvu med strokami. In še naša prva tema: festival Indigo, ki je v ljubljanski Cukrarni spet povezoval sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo, tokrat pod skupno temo Paralelni svetovi – paralelni čas.

V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.

Na Rožniku nad Ljubljano so prejšnjo nedeljo slovesno podelili letošnjo nagrado kresnik. Kot je znano, jo je prejela Anja Mugerli za roman Pričakovanja. Predstavljamo razstave, ki so na ogled v ljubljanski Cukrarni, v galeriji Dessa in v piranski Hiši Tartini, podrobneje pa tudi o letošnjem Prangerju – festivalu kritike, prevoda in branja poezije. Avtorji prispevkov: Sašo Puljarević, Žiga Bratoš, Petra Tanko, Aleksandra Saška Gruden in Tadeja Krečič; glasbena oprema: Tina Ogrin; ton in montaža: Maks Pust; redakcija: Tina Kozin.

Napovedujemo 13. festival radikalnih teles Spider, ki se začenja v Plečnikovem avditoriju v Tivoliju v Ljubljani. V Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, v treh dneh bo ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter filozofski pogovori. V Cukrarni pa odpirajo tri sočasne samostojne razstave, s katerimi uvajajo nov programski sklop, katerega namen je aktivacija celotne galerije. Obiskovalcem želijo omogočiti, da s sprehajanjem skozi vse nivoje stavbe prehajajo med tremi različnimi poetikami generacijsko sicer povezanih snovalcev. In še o avtobiografiji Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, poznejših, študentskih, večji del pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike.

Matej Andraž Vogrinčič se je s Happeningom (Izlet) predstavil v Cukrarni, znan po svojih zunanjih prostorskih intervencijah, ki velikokrat interpretirajo zgodbe, povezane s prostorom oziroma predmeti v njem. V mesecu maju je predstavil svojo najnovejšo prostorsko intervencijo Izlet, pod požarnimi stopnicami Cukrarne. Gre za njegov prvi projekt v gibanju, ki se ukvarja s fizičnim in mentalnim delom Cukrarne.

Ljubljana utripa v ritmih 16. festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Dogodki se bodo do jutri vrstili v Cukrarni, Kinu Šiška, Klubu Channel Zero in Klubu Cankarjevega doma. Program predstavlja estetike, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih senzibilnosti ter tako kljubujejo globalni kulturni uravnilovki, napovedujejo pri festivalu. V oddaji tudi o dogodkih, ki jih mariborski mladinski kulturni center pripravlja pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic.

Napovedujemo 2. koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija iz cikla Mozartine, koncert Microorganisms v Cukrarni.

Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.

"Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Tako razmišlja Ibrahim Mahama, umetniški vodja 35. Grafičnega bienala Ljubljana, ki bo kmalu zaprl svoja vrata. Še prej vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z Mahamo, ki je nastal ob septembrskem odprtju. Ibrahim Mahama, mednarodno priznan ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega Bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel zamisli za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je pravzaprav temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med nekdanjimi neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – od tod tudi izvira bistvo letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni, ali na kratko: PLACU, in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. Foto: Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.Na okrogli mizi so sodelovali Peter Čakš z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, Tomaž Čop iz Infonet Media, raziskovalec z Instituta "Jožef Stefan" Marko Grobelnik in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik.

Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)

Epizoda 0 novega podkasta Mihilizem je posneta pred publiko na Avdiofestivalu Radia Slovenija v ljubljanski Cukrarni. Gost je Borut Pahor. Sodi med domače politike, ki so najbolj zaznamovali obdobje po osamosvojitvi. Nekdanji premier in predsednik republike s svojim slogom delovanja redkokoga pusti ravnodušnega, tudi zdaj, ko uradno ni več politik, temveč podkaster, brez dvoma pa še vedno vplivnež.

Ime tedna je Anton Grobelnik, mlad prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v občini Žalec. Obdelujejo 34 hektarjev kmetijskih zemljišč, ukvarjajo se z živinorejo in predelavo mesa v suhomesne izdelke, v zelo kratkem času pa se mu je uspelo prebiti na trg z vrhunskimi izdelki, ki jih ponuja v lastni trgovini na kmetiji. Prejel je naziv Inovativni mladi kmet 2023.Kandidatki sta bili še: Diana Kolenc, igralka, ki je za vlogo Lare v filmu Opazovanje na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. V filmu se z izjemno interpretacijo v vlogi mlade reševalke trudi odkriti, zakaj dobiva skrivnostne posnetke brutalnega zločina, ki ga je videla v živo prek Facebooka, medtem pa ji postaja jasno, da je pri njem sodelovala tudi sama. Saška Rakef, režiserka radijskega dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju "Potovanje na robu noči" in koordinatorica mednarodnega projekta B-Air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Dokumentarec je bil predstavljen tudi na drugem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki je v ljubljanski Cukrarni izpostavil najboljše prakse in produkcijo s področja radia, avdia in podkastov v Sloveniji.

Slovenski radijski trg je od danes uradno bogatejši za projekt Radioplayer, s katerim se lotevamo vse večjega izziva izpodrivanja radijskega medija iz novejših avtomobilov. To pa je le ena od novodobnih težav radijskih postaj. Mladih poslušalcev je vse manj, umetna inteligenca je grožnja in hkrati izziv, poplava informacij na družbenih omrežjih je za številne poslušalke in poslušalce povsem zadosten vir informacij. Kako se spopasti s temi izzivi, kako jih dojema javni radio in kako komercialne radijske postaje, o tem v današnjem Studiu ob 17.00 živo ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni. Gostje: Mirko Štular, v. d. direktorja Radia Slovenija Andrej Vodušek, programski direktor Infonet media Peter Čakš, medijski strokovnjak, Inštitut za medijske komunikacije

V ljubljanski Cukrarni se že osmič začenja festival Indigo, na katerem se bodo zvrstili pogovori, predstavitve umetnikov, filozofska soočenja, glasbeni performansi in DJ seti domačih in tujih gostov. Prav tako v Ljubljani pa se začenja tudi 10. mednarodni festival stripa Tinta, ki bo do nedelje ponudil razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco Strip in skupnost o pomenu stripa v družbi in otroški program.

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta. Njihova dela si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. 

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. In njegov namig? "Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel ideje za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je v bistvu temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – iz tega tudi izhaja srž letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. Foto: Ibrahim Mahama med prvim delovnim obiskom v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Danes izpostavljamo razstavo ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora leta 1573, ki so jo sinoči odprli v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Na razstavi so predstavljena dela slovenskih in hrvaških umetnikov iz različnih časovnih obdobij. Predstavljamo tudi razstavo Neskončne počitnice, ki je na ogled v ljubljanski Cukrarni. Umetnik Mark Požlep v njej razmišlja o tem, kakšne vplive je imela na življenja ljudi gradnja jadranske magistrale in kako je potekala.

Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.

Odprti prostori in dolgi hodniki ljubljanske Cukrarne so ravno pravšnji za velike razstave in Figuralika s podnaslovom Izbrani primeri iz slovenske umetnosti postreže s slikami, grafikami in kipi kar 32-ih ustvarjalk in ustvarjalcev od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Tako velik nabor kar vabi k slogovnim analizam, opazovanju umetnostnih smeri in podobno. A dela istih avtorjev na primer niso vedno na kupu, tudi časovnega sledenja ni – tokrat so pomembni barvne igre, metafore, nasprotja, ki predramijo gledalca, skratka, dialogi. Naj bo pop art, foto ali magični realizem, ekspresija, digitalne podobe – pri izboru so bili pomembno vodilo "odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa". Z avtorskimi, skoraj intimnimi razmišljanji se lahko poenačimo še ob pomoči skic in manjših, redko videnih del, ki so jih tokrat zvabili iz ateljejev. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Gregorič, s katero smo se pogovarjali, pridružil pa se nam je še avtor eseja za katalog ob razstavi dr. Tomislav Vignjević z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Razstavljajo: Berko, Janez Bernik, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Zoran Mušič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Marij Pregelj, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Gabrijel Stupica, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič in Uroš Weinberger. Foto: Žiga Bratoš

Tedenski pregled začenjamo s priznanji pravkar zaključenega 53. Tedna slovenske drame v Kranju, nadaljujemo z vsebino zadnje seje Nacionalnega sveta za kulturo, po tem pa se lotimo prvega srečanja raziskovalnega projekta pod vodstvom Fakultete za arhitekturo o trajnostnem pristopu revitalizacije nepremične dediščine na podeželju in manjših krajih pretekli teden. Sledijo vtisi z razstav: "Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti" v ljubljanski Cukrarni, "Ljubljana se klanja Sloveniji VII.", tokrat Jesenicam v Galeriji Vžigalica v glavnem mestu, za sklep pa predstavljamo pogovor z mariborskim slikarjem in grafikom Bogdanom Čobalom ob njegovem življenskem jubileju. FOTO: Plakat 53. Tedna slovenske drame VIR: https://www.tsd.si/

Danes v oddaji izpostavljamo razstavo Figuralika – Izbrani primeri iz slovenske umetnosti v Cukrarni, na kateri se obiskovalci soočijo z deli 32-ih avtorjev in avtoric v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Razstava na direkten in metaforičen način pripoveduje o stanju v družbi, v kateri živimo. Na malem odru celjskega gledališča pa bodo drevi primerno uprizorili avtorski projekt Ikigai. Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve je Varja Hrvatin. Mlada ekipa ustvarjalcev je pripravila interaktivno igro, s katero raziskuje meje posameznikove svobodne volje v svetu.

V Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so, predelano za potrebe predmetnega gledališča, pripravili uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Macbeth. S podnaslovom Rjaveča predstava sta jo priredila italijanski režiser Matteo Spiazzi in dramaturg Benjamin Zajc.Pri založbi Škrateljc so obudili stripovsko zgodbo o Cukrarni in slovenski moderni. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v lirično pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. V galeriji Krka v Novem mestu je do 5. maja na ogled razstava ilustracij Danijela Demšarja z naslovom Poetično v podobah. Večkrat nagrajeni ilustrator ima bogat ustvarjalni opus, na tokratni razstavi pa je predstavljena njegova ilustratorska poetičnost. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.

Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta s spojem poetične in stripovske govorice ustvarila zgodbo o rojevanju nove vznemirljive pesniške smeri – moderne. To je zgodba o Cukrarni, ki je bila zaznamovana z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst, a hkrati prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo poglavje.

V Ljubljani se je pravkar začel že XX. Festival literature sveta Fabula, in mi vam tokrat predstavljamo osrednje poudarke. Prav tam že od četrtke poteka 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki se bo zaključil konec prihodnjega tedna. Bili smo na razpravi o rabi in nerabi našega jezika na nekaterih tujih spletnih platformah na Odboru za kulturo državnega zbora. Predstavljamo tudi osnoven uvid v pregledno razstavo o večletnem delu "platforme za sodobno raziskovalno umetnost KonS" v ljubljanski Cukrarni, obiskali pa smo še razstavo "Objekt iz prostora" v Galeriji Miklove hiše v Ribnici. FOTO: Utrinki iz delavnic Platforme KonS v Cukrarni VIR: https://kons-platforma.org/dogodki/konsekvence-%e2%89%a1-park-delavnic/

Slika je okno v drug svet, je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojevrstnim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe ljudi – najprej je šlo za njegov avtoportret – je združil z odsevnim ozadjem in tako del njegove umetnine vsakič znova postanemo mi, ki jo gledamo. Na njegovo razstavo Četrta generacija v ljubljanski Cukrarni nas uvede prav prvo delo, ki je vodilo v njegove Zrcalne slike. Na ogled pa so tudi druga ključna dela umetnikovega opusa – na primer Venera cunj, skulptura, ki pred podobo antične boginje lepote položi velikanski kup cunj. A poudarek tokratne postavitve sega v Pistolettovo temno obdobje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga je umetnik poimenoval tudi umetnost bede. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, vidi več podobnosti. Dela Michelangela Pistoleta, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel zlatega leva za življenjsko delo, najdemo v zbirkah velikih galerij, kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja arte povera, ki se je upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Pogovor z Michelangelom Pistolettom bo objavljen tudi v reviji Cukr, prevod pa je nastal v sodelovanju s Cukrarno in Majdo Oblak. Foto: Cukrarna

NAPOVED: Dimitrije Kokanov je sedemintridesetletni srbski dramatik in dramaturg in prav zdaj si lahko kar dve njegovi igri ogledamo na slovenskih odrih: v SNG Nova Gorica dramo Nenadoma, reka, od sinoči naprej pa v ljubljanski Cukrarni uprizoritev Gibanje s sporeda ljubljanske Male Drame v prevodu Aleksandre Rekar in v režiji mladega režiserja Juša Zidarja. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, koreografinja Bojana Robinson, scenograf Branko Hojnik. Na sinočnji predstavi je bila Tadeja Krečič Prva slovenska uprizoritev Premiera v Cukrarni: 5. 1. 2023 Prevajalka Aleksandra Rekar Režiser Juš Zidar Dramaturginja Eva Kraševec Koreografinja Bojana Robinson Scenograf Branko Hojnik Kostumograf Matjaž Plošinjak Avtor videa Atej Tutta Oblikovalec zvoka Jurij Alič Oblikovalec svetlobe Lev Predan Kowarski Lektor Arko V uprizoritvi je uporabljena glasba zasedbe SBO. Igrajo Polona Juh Nejc Cijan Garlatti Benjamin Krnetić

V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.

Za nami je pestro izštekano leto in zadnji večer božično-novoletnih praznikov bo primeren čas za oziranje v preteklost. Obšli bomo vse nadzorne točke izštekavanj v lanskem letu, na katerih nas bodo z izborom najboljših trenutkov pozdravili Jan Tomšič, Tomaž Hostnik, 7AM, Dežurni krivci, Robert Petan, Emkej, 3:rma, koncertni gostje Avdiofestivala Jure Pukl, Eva Luna Marija in Manca Berlec, Matej Krajnc ter junaki IZŠTEKANIH 10 v Kinu Šiška. Leto je odprl povratnik JAN TOMŠIČ, ki je poleg umetniškega alter ega Yatanu in razširjene skupine Yanu po mnogih letih oživil legendarno zasedbo Caminoigra. Februarja je svoj klobuk, svoj gvant, očala, akademsko znanje klavirja in suški govor v Izštekane prinesel škofjeloški bard TOMAŽ HOSTNIK, ki je prvič nastopil z godalnim kvartetom, nove godalne aranžmaje pa je prispeval Matija Krečič, druga polovica dua Hostnik pa Krečič. Slovenskonemški alterrokovski duo 7AM se je marca z glasbenimi prijatelji pomnožil za trikrat in izštekal na sila poseben, tudi hrupen način. April je po enaindvajsetih letih v Izštekane znova naplavil prleške alternativce DEŽURNE KRIVCE, ki so z akustičnimi kitarami, harmoniko, violino in dekliškimi glasovi zazveneli prav panonsko. Duhoviti posavski kantavtor ROBERT PETAN je maja pripeljal vojsko štirinajstih glasbenih rojakov ter z razvejanim repertoarjem navdušil staro in mlado. Valovski petdesetletni praznični junij je z izjemnim akustičnim nastopom začinil mariborski raper EMKEJ. September sta razsvetlili Urška in Maša iz dua 3:RMA, ki je v razširjeni postavi štel kar petnajst duš, posebna gosta pa sta bila Blaž Mencinger in Aleksandra Ilijevski. Oktobra so Izštekani na AVDIOFESTIVALU Radia Slovenija zazveneli v troglasju z oddajama Prva vrsta in Jazz Ars All Stars, v ljubljanski Cukrarni so s skupnimi močmi priredili ekskluzivni koncert, nastopili so Jure Pukl Alia Opera, Eva Luna Marija in Manca Berlec. Novembra je kanček svojega obsežnega repertoarja izvedel plodoviti kantavtor MATEJ KRAJNC, pomagali so mu Sužnji sendvičev in nenadkriljivi Oto Pestner. December pa je končno spet kronal razprodani koncert IZŠTEKANIH 10 v ljubljanskem Kinu Šiška z izborom desetih izštekancev iz zadnjih treh let, ki so kot vedno pričarali nepozabno vzdušje ter vnovič dokazali, da so Izštekani velika skupnost. Ki ji pripadamo z ljubeznijo in ponosom. Leto ni skoparilo niti z izdajami albumov, nastalih v Izštekanih. V digitalni svet so popiljene posnetke nastopa poslali Leonart in Blu.Sine, Društvo mrtvih pesnikov pa je akustični nastop z Godalnim kvartetom Corcoras ob tridesetletnici izdalo tudi na vinilu. Ne oklevajte, kliknite in prisluhnite. FOTOGRAFIJE Prilagamo izbor fotografij iz oddaj v letu 2022, avtor je Alan Orlič Belšak. Nekoliko širši izbor najdete tule. Še več imenitnih slik pa tule. POGLED NAPREJ 23. januarja 2023 v Izštekane prihaja zasedba AKA Neomi. V več kot desetletni zgodovini je prešla veliko ustvarjalnih faz, v eni prvih je kot Neomi leta 2012 v Izštekanih že nastopila. Po žanrskih in jezikovnih popotovanjih se zdi, da se je z novim repertoarjem v materinščini krog sklenil. In da je čas za vnovično izštekano inventuro.

Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika. FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/

V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.

Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O'živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)

Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.Dijakinje in dijaki četrtih letnikov smeri modno oblikovanje so v ljubljanski Cukrarni predstavili svoje sklepne oblačilne kolekcijeKonec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi bomo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.

28. februarja 2022 je v Cukrarni kot del cikla Solo e da camera nastopil Ansambel saksofonov 96, ki je svoj nastop začel s priredbo dela Giovannija Gabrielija, potem pa je predstavil izrazito sodoben repertoar: Giovanni Gabrieli, prir. Jean-Marie Londeix:CANZONA XV Regis Campo: ZAPP'ART Barbara Thompson: CITIES NEVER SLEEP Masa Matsuura: TOYA in CYTOKINESIS II za osem saksofonov Daniel Muck: ARANEUM Drake Mabry: SAXISSIMO Arijan Mačak, Tia Ivajnšič in Boštjan Rojc, sopranski saksofon Agata Živoder, Kristina Neli Lampe in Dora Mlinarič, altovski saksofon Vida Piko Vatovec, Vida Kregar in Kristaps Vanags, tenorski saksofon Jan Tominič in Eva Saje, baritonski saksofon Marko Petek, basovski saksofon Inti Pucihar, tolkala Vida Piko Vatovec, priprava ansambla Miha Rogina, mentor

Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.

V Cukrarni je 28. februarja kot del cikla Solo e da Camera Akademije za glasbo nastopil kvartet klarinetov Accentus. Zasedba deluje od leta 2019 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Jožeta Kotarja, sestavljajo pa jo študenti klarineta Jan Ulaga, Nina Tomič, Lara Ramšak in Benjamin Burger. Do zdaj so že izvedli več uspešnih koncertov, med drugim so tudi nastopili v sklopu festivala Poletje v Celju, na republiškem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG pa so leta 2021 prejeli zlato plaketo in tretjo nagrado v kategoriji komornih skupin s pihali. Na koncertu v Cukrarni so izvedli tri dela: – Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet v F-duru, K.370, – Leon Firšt: Preludij in 4 plesi za kvartet klarinetov, – Alfred Uhl: Divertimento za kvartet klarinetov.

Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.

Plod ustvarjalnih procesov in praks, ki so jih oblikovale in narekovale ženske umetnice na likovno – vizualnem področju v zadnjih 30. letih, je skupinska razstava z naslovom Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni. O avtorskih pristopih, predvsem pa presečiščih gledanj iz različnih zornih kotov, v oddaji Kulturni fokus.

Plod ustvarjalnih procesov in praks, ki so jih oblikovale in narekovale ženske umetnice na likovno – vizualnem področju v zadnjih 30. letih, je skupinska razstava z naslovom Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni. O avtorskih pristopih, predvsem pa presečiščih gledanj iz različnih zornih kotov, v oddaji Kulturni fokus.

Začenjamo s skupinsko razstavo v ljubljanski Cukrarni z naslovom Vračanje pogleda, njihovo letošnjo osrednjo, nadaljujemo z najnovejšo pregledno razstavo v Narodni galeriji Nove pridobitve od 2011-2021, slišali pa boste tudi pogovor z Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra o letošnjih načrtih in pridobitvah Baze slovenskih filmov. V precep smo vzeli tudi simpozij o Nobelovcu Joseju Saramagu na začetku tedna v Ljubljani, napovedujemo Kavč festival in jubilejne 30. dneve komedije v Celju prihodnji teden. In naš odmev na odprto javno pismo zaposlenih Moderne galerije za razrešitev trenutnega direktorja Aleša Vaupotiča. FOTO: Z razstave Vračanje pogleda v Cukrarni VIR: cukrarna.art Navkljub pridobitvam mnogih področnih kultur slepoti kar ni videti koncaZačenjamo s skupinsko razstavo v ljubljanski Cukrarni z naslovom »Vračanje pogleda«, njihovo letošnjo osrednjo, nadaljujemo z najnovejšo pregledno razstavo v Narodni galeriji »Nove pridobitve od 2011-2021«, slišali pa boste tudi pogovor z Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra o letošnjih načrtih in pridobitvah Baze slovenskih filmov. V precep smo vzeli tudi simpozij o Nobelovcu Joseju Saramagu na začetku tedna v Ljubljani, napovedujemo Kavč festival in jubilejne 30. dneve komedije v Celju prihodnji teden. In naš odmev na odprto javno pismo zaposlenih Moderne galerije za razrešitev trenutnega direktorja Aleša Vaupotiča.

Mehka moč je ob razmerju med umetnostjo in politiko že dolgo v ospredju zanimanj Jasmine Cibic, umetnice, ki je lani prejela prestižno Jarmanovo nagrado za inovativne dosežke na področju filma, trenutno pa se predstavlja na veliki skupinski razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in s samostojno razstavo v Muzeju moderne umetnosti v Salzburgu, kjer odpira podobne teme kot jih je leta 2020 na razstavi Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ko se je osredotočala na politično motivirana kulturna darila ter njihovo vlogo v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v dvajsetem stoletju. Tedaj je umetnica v pogovoru ob razstavi med drugim razmišljala o prepletu politike in umetnosti.

V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si

Zbirka umetniških del je pravzaprav zbirka različnih leč, skozi katere lahko gledam na svet, razmišlja romunski zbiratelj Ovidiu ?andor, eden od gostov pogovora, ki je v ljubljanski Cukrarni orisal različne zorne kote zbiranja umetnosti. A zbiranje umetnosti ni romantično omejeno na interese posameznika, temveč se vpenja v kompleksen sistem galerij, sejmov, avkcijskih hiš in nenazadnje kulturne politike. Različne zorne kote te dejavnosti osvetljujejo Ovidiu ?andor, Tevž Logar, moderator dogodka v Cukrarni in Renger van den Heuvel, večletni direktor sejma Viennacontemporary in ustanovitelj novega dunajskega sejma Spark. Foto: MGML/Andrej Peunik

51. Teden slovenske drame, ki so bo slavnostno začel danes v Prešernovem gledališču Kranj, med drugim prinaša tri nove nagrade za najboljšo igralko, najboljšega igralca in posebna nagrada Tedna slovenske drame po izboru žirije. Drevi bo na ogled prva tekmovalna predstava Škofjeloški pasijon patra Romualda v režiji Jerneja Lorencija. O ustvarjalni moči pa te dni priča tudi projekt Share zavoda Exodos, ki vzpostavlja sodelovanje sodobnih scenskih umetnikov iz Afrike, Azije in Evrope. Program se bo zvrstil v Ljubljani v Dijaškem domu Ivana Cankarja in v Cukrarni. Nocoj bo kamerunski plesalec in koreograf Tchinatadi Ndjidda uprizoril solo, ki ga je navdahnila pot migrantov. O tem v Svetu kulture in še o sinočnjem gostovanju slovenskega filma iz 80-ih Nasvidenje v naslednji vojni v renomiranem berlinskem kinu Arsenal ter o fotografski razstavi Romana Bezjaka v galeriji Photon, na kateri predstavlja dela iz kontinuirane serije vtisov arhitekturne dediščine socialističnih režimov z naslovom Arheologija nekega obdobja. Na fotografiji predstava Škofjeloški pasijon, vir: Prešernovo gledališče Kranj

Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]

Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.

Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Ob začetku 31. Dnevov evropske in 9. Tedna kulturne dediščine je nekdanji simbol revščine postal odličen primer, kako prenoviti in prenavljati kulturno dediščino, zato tudi uvodni prispevek spregovori o prenovljeni Cukrarni. Sledi pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom Sama okoli sveta, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na Certifikat Kulturno podjetje, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji. Na fotografiji prenovljena Cukrarna Vir: MMC/Kambič https://val202.rtvslo.si/2021/09/ljubljanska-cukrarna-zacenja-novo-pot/

Po dolgem obdobju prepovedi fizične bližine smo se ljudje nalezli tudi socialne zakrčenosti. Ali še znamo priti iz mehurčkov, v katere smo se zaprli, in jih razbliniti? Ko pade poletna vročina in se ljudje zatečejo v zavetje Ljubljanice ob stari Cukrarni, napoči čas za 24. festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Zakaj ulice potrebujejo takšne festivale?