Podcasts about kostanjevici

V današnji oddaji se sprehajamo skozi več slovenskih razstavnih prostorov. Kar tri razstave vam predstavljamo: v Cukrarni v Ljubljani napovedujemo razstavo Špele Petrič z naslovom »Zajesti«, bili smo tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer razstavlja hrvaški umetnik Kristian Kožul, v Galeriji mesta Ptuj pa se drevi odpira še razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Če pošteno povem, sem obsežno pesniško zbirko Moj papirnati dom prebirala v nekem posebnem ozračju. Minljivost je z odhajanjem v onkraj nekaterih ljudi iz moje bližine postala preveč resnična, ocena knjige Mrtvaški ples Damijana Stepančiča težka, in izpoved pesnika Aceta Mermolje z opisovanjem bolečine osamljenosti in temine postaranega življenja še težja. Po drugi strani pa mi je bil čustveno-kognitiven pristop tudi v pomoč, saj sem lahko globlje dojemala pesnikovo zrenje v prepad med fizičnim in metafizičnim. Že prvi verzi zbirke Moj papirnati dom napovedujejo hlad, ki bralca spremlja vse do konca knjige: »Vračal sem se s pesniškega srečanja, / ki sta ga objela mraz in dež, / edina v vsem poletju.« Prvi verzi pesmi Vračanje s pesniškega srečanja, napisane junija 2022, bralca takoj popeljejo v žaloigro, ki govori o pričakovanjih in realnosti. Nagrada, ki je pesnik na tem srečanju kljub pričakovanju ni dobil, bi pomenila priznanje njegovemu ustvarjanju v vseh minulih desetletjih – od časov, ko je bil »pred vekom dni« še mlad, do dni, ko se kot star pesnik sprašuje: »Kaj naj mi bo sedaj nagradno tekmovanje, / ko se moram kot cigan odseliti v past puščave?« A je že tako, da je nagrad malo, odličnih pesnic in pesnikov, ki bi si jih zaslužili, pa več, vendar v tem ni njegova poanta. V čem torej je? Zakaj Mermolja – kajti umestitev prav te pesmi na začetek zbirke Moj papirnati dom zagotovo ni naključje – tako izpostavi vrnitev lirskega subjekta s pesniškega večera in meditacijo o nedobljeni nagradi? Da bi v celoti razumeli težo in pomen te odločitve, se je treba ozreti na pesnikovo bogato preteklost, ki jo zaznamuje več desetletij ustvarjanja, na njegovih prejšnjih trinajst samostojnih pesniških zbirk. Zgodnja mladostna poezija Aceta Mermolje je bila na slovenski lirični sceni sprejeta kot sveža, ostra in izrazito opazna osvežitev zamejskega literarnega prostora. Ko je leta 1972 izšel znameniti Pesniški list št. 3, je postal eden najobetavnejših mlajših zamejskih glasov. Njegova literarna pot se je nadaljevala z zbirkami Nova pesmarica, Med kaktusi kuham kavo in Z zvezdami v žepu, v njih je opozoril nase z ironično in hudomušno govorico, v katero je duhovito vpletal elemente nadrealizma. Vse od začetka ga je od starejše generacije zamejskih pesnikov ločeval modernističen pristop z opuščanjem ločil in vpeljevanjem nadrealističnih prvin. Njegov zgodnji vstop na slovensko pesniško prizorišče pred več kot petdesetimi leti, ko se je njegov lirski svet razpenjal od Krasa prek Benečije vse do morja, je zaznamoval oster posluh za drobne, na videz nepomembne detajle. Začetna faza, polna formalnega eksperimentiranja in ironične distance, je postavila temelje za prehod v polno pesniško zrelost. Kot zamejski avtor je seveda v svoji bogati metaforiki opisoval vsakdanje življenje tržaškega prostora. V zbirkah Igra v matu, Elegije in Basni ter Drobci na parketu so njegove pesmi dobile novo konotacijo, meditacija o modernem svetu, odtujenosti in družbenih krivicah je postala intimnejša in globlja. V času, ko je v ospredje postavljal socialna, idejna in eksistencialna vprašanja tržaške oziroma zamejske stvarnosti, je bilo v njegovi poeziji zaznati tesnobo, odtujenost in osamljenost sodobnega človeka. Prelom v njegovem opusu, ki že napoveduje intimen obračun z minljivostjo, predstavljajo zbirke Na robu lista, To ni zame in predvsem Okruški. Osnovni motiv postaneta staranje in minljivost, s čimer nadaljuje v zbirkah Čivk duše in slogovno drznejši Lukov greh. Moj papirnati dom je zbirka daljših in krajših pesmi v prostem verzu s premišljenim in mestoma upočasnjenim notranjim ritmom. Urejena je v šest ciklov z različnim naborom pesmi: Laguna, Upor, Analiza sanj, Čas nevidnosti, Drobtine in Za zaključek. Prvi je najbolj meditativen. Pesnik govori o želji po pisanju knjige in hkrati o tem, da se boji ostati duša brez mesa in se izliti v madeže črnila. Piše o daljavah časa, o preteklosti v Jugoslaviji, revoluciji in Titu. O Gorjancih in Kostanjevici na Jakčevi sliki, o jezu na modri Soči in z granatami preluknjanem Sabotinu. O otočku Gradiške lagune in celo o nostalgičnem dopustu z ženo, vnukom in psom na Olibu, ki se že navezuje na naslednji spomin. Kot enajsto je na konec uvrstil pesem Rogoznica, o polotoku, kamor so se na počitnice vrnili po vojni, ki je pometala s topovi in s sovraštvom in ko je sosed klal soseda. Napisana je bila pred tridesetimi leti! Že Mermoljev natanko premišljeni izbor in gradnja tega razdelka pričata o prepletenosti časa, kjer v pogledu na preteklost ni pomembna kronologija. Izmed vseh enainpetdesetih pesmi v knjigi so samo štiri v prvem razdelku označene z letnico nastanka. Drugi cikel, v katerem je štirinajst pesmi, že z naslovom Upor določa drugačne verze. Pesmi z večjim političnim nabojem o vojnih grozotah, uporu proti zlu in človekovi uničevalni naravi so ujete v pretekli čas, kjer »Spomin miži, / da ne bi štel izgub / in imen v poteptani travi«. Ekspresivna metaforika v naslednjih bolj metafizičnih razdelkih dobi krila. Analiza sanj s petimi pesmimi predstavlja dramaturški vrh zbirke zaradi čiste liričnosti, ki si jo Mermolja privošči, kot da mu mala, drobna sanja ne dovoli verzov o grozotah, vojnah in travmah današnjega časa. Cikel se konča z izginotjem pesnika, ki je daroval sporočila pobesnelemu vetru, da je razmetaval poletja in zime, dolge verze in kratke rime. Dialog z mrtvimi in razmišljanje o nekem drugem življenju se nadaljuje tudi v ciklu Čas nevidnosti. V desetih pesmih z estetsko izpiljenimi prispodobami je podana globlja refleksija o neskončnosti vesolja in časa, v eni od teh pa predstavi pesnika, ki »s premraženo roko / išče globino, tisto pod / snegom in pod ledeno zemljo, / ki v odkrivanju srčnih strun / rani s petjem telo do krvi«. Cikel desetih pesmi Drobtine prinaša krajše zapise, pa tudi različna sporočila. V prvi, Kratka avtobiografija, se pesnik sprašuje: »Kdo sem?« Naslov naslednje je odgovor: Zamejski pesnik. Pesniško poslanstvo, spomini na mrtve pesnike iz svojega okolja, samota in molk, zaklenjen v kletki upa. Na koncu knjige je v razdelku Za zaključek samo ena pesem, ki pa se kljub naslovu Vse izgine, ne konča turobno: »Iz žalostnih not se predrami up / in pomislim na obliko sanje, / ko leti v oblak kot / pravokoten zmaj, / ki ga otrok vleče z vrvico, ovito na prste; / rahel tresljaj življenja.« Prav v tem »rahlem tresljaju življenja« se skriva odgovor na vprašanje, zakaj Ace Mermolja zbirko Moj papirnati dom odpira z grenko meditacijo o nedobljeni nagradi. Verzi o nedobljenem družbenem priznanju na začetku knjige niso izraz užaljenosti, temveč pesnikov zavestni rez z zunanjim, materialnim svetom. Priznanja in nagrade pripadajo preteklosti, tektonskim premikom zgodovine, Trstu in zamejski stvarnosti, ki jo je pesnik popisoval več kot pol stoletja. Na pragu starosti pa pesnik, ki se nedvoumno sooča z minljivostjo lastnega življenja, a hkrati vztraja v pesniškem dialogu s svetom, spozna, da je edina resnična »nagrada« tista, ki ostane, ko vse zunanje izgine: to je sposobnost, da iz globine osamljenosti in mraza še vedno izvabi lirično sanjo. Postavitev uvodne pesmi je tako ključ, ki bralcu odklene celotno zbirko – je Mermoljevo dokončno slovo od hrupa sveta in prostovoljen vstop v tišino lastnega papirnatega doma, kjer je pomembno le še tisto, kar je metafizično.

Oddajo Gymnasium smo namenili vrhunskemu ultrakolesarskemu dosežku. Z nami je bil dolgoprogaški kolesar Adam Jordán, ki je v šestih dneh in 21 urah prekolesaril 1841 kilometrov dolgo Slovensko turnokolesarsko pot, na kateri je opravil tudi 52 tisoč višinskih metrov. Pot je začel v Kostanjevici na Krki, popeljala pa ga je skozi nekatere najbolj raznolike slovenske pokrajine - od alpskega sveta in gozdov do Krasa in Jadranske obale, nato pa skozi Snežniško pogorje, Kočevsko, Belo krajino, Dolenjsko, Kozjansko in Slovenske gorice nazaj proti Pohorju. Projekt z naslovom STKP v 5 dneh je združil športni izziv, osebno zgodbo in dokumentarni film. Njegov namen pa ni bil zgolj čim hitreje prekolesariti zahtevno krožno traso, temveč skozi zgodbo predstaviti izjemno pokrajinsko raznolikost Slovenije ter Slovensko turnokolesarsko pot, ki letos praznuje 10-letnico obstoja, približati širši domači in mednarodni javnosti.

Avtor uspešnic Jebiga in Gremo mi po svoje Miha Hočevar v svojem novem filmu Skriti ljudje pove zgodbo o Gutiju, ločencu, ki želi zgraditi rečni splav, in Sigu, tujcu, ki se prebudi na bregu Ljubljanice brez spomina. Iskanje njegove identitete oba popelje na pot osebnih preobratov. Skrite ljudi, ki svojo pot po kinematografih začenjajo 8. oktobra, bomo že zdaj videli na dvorišču Ljubljanskega gradu v okviru Kinodvorovega letnega kina Film pod zvezdami. V Svetu kulture še o mednarodni skupinski razstavi Umetelno v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Štirje umetniki se na različne načine posvečajo pojavom umetno ustvarjenih objektov in podob, antropogenih struktur, materialov in virtualnih svetov.

Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Ljubljani, ki se osredotoča na čas med obema vojnama. Ob vstopu v razstavne prostore uzremo dve, širši javnosti dolgo nedostopni, deli – monumentalno, skoraj trimetrsko Zadnjo večerjo in pa nekoliko mlajšo Saloma. Sliki spadata med vrhunce Toneta Kralja in sta bili za to priložnost tudi konservirani-restavrirani.

V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega) pogleda.

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Sredi novembra so v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico priredili mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico – in s tem tudi na slovensko ozemlje. Simpozij je ponudil priložnost za pregled najpomembnejših etap v stoletjih delovanja različnih frančiškovskih redov – pa tudi za vprašanje o izzivih, s katerimi se spopadajo redovniki danes. O tem v tokratni oddaji Sedmi dan. foto: Tamino Petelinšek

Pismo slovenskih škofov: »Naše prizadevanje za spoštovanje Božjega načrta ni politika, temveč evangeljska dolžnost«800-letnica prihoda manjših bratov v Gorico: mednarodni simpozij na Kostanjevici.Vatican News: Papež Leon XIV. – Za zaščito mladih pred tveganji UI je nujna digitalna vzgoja.Gallagher: Mir ni mogoč, če temelji na grožnji uničenja.Don Bosko Slovenija: 150 let prve misijonske odprave – in pogled v prihodnost

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.

Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki obeležuje 50-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili obsežno, pregledno razstavo Smeri razvoja: Dela iz Zbirke Gorjupove galerije. Predstavljajo bogato zbirko, ki kot najstarejša v muzeju nastaja že vse od leta 1957. V manjši izvedbi je že bila predstavljena v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, številna dela pa so tokrat na ogled prvič. Več v pogovoru z direktorjem galerije Goranom Milovanovičem in kustosinjo Dejo Bečaj. Foto (izrez): Kaja Selko

Jubilejni 40. mednarodni literarni festival Vilenica se sklepa s podelitvijo velike nagrade bolgarskemu pisatelju Georgiju Gospodinovu. Pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja, ki ni samo diagnoza sedanjosti, temveč izhodišče za razmislek o tem, kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije, je osrednje vprašanje letošnjega srečanja: ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev – med kulturami, narodnostmi, ideologijami? Več o tem pozneje, ko se posvetimo prejemniku velike nagrade vilenica in prejemnici pisateljske nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Ani Svetel ter temam okrogle mize, ki je potekala pod naslovom Nova pravila bivanja. O književnosti in kreativnem pisanju so se pogovarjali tudi predstavniki mreže Unescovih mest literature, ki so se srečali v Ljubljani. Z odprtjem razstave Smeri razvoja – Dela iz Zbirke Gorjupove galerije v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki začenjajo praznovanje 50. obletnice delovanja galerije. V Mariboru pa se končuje 13. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Podelili bodo tudi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jo prejme Silvan Omerzu, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti ter častno nagrado UNIME Slovenija.

SDH je skladno z napovedmi ustanovil obrambni holding. Pod imenom Dovos je bila družba za obrambo, varnost in odpornost danes vpisana v sodni register. Namen družbe je z naložbami v slovenska podjetja podpirati razvoj in trženje izdelkov in storitev s področja obrambe in varnosti. Država je vplačala 100 tisoč evrov ustanovnega kapitala ter še 2,9 milijona kapitalske rezerve, skupaj torej tri milijone evrov. Druge teme: - Dodatno varovanje zračnega prostora Poljske. V soseščini rusko-beloruske vojaške vaje. - Izrael v širitev nezakonitih naselbin. Premier Benjamin Netanjahu: palestinske države ne bo! - 50 let Galerije Božidar Jakac: ob jubileju v Kostanjevici na ogled izbrani umetniški zakladi.

Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.

Največ pozornosti namenjamo festivalu Dnevi poezije in vina, ki v organizaciji Beletrine poteka na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji. Na njem tudi letos sodeluje vrsta uglednih pesniških imen. Napovedujemo festival sodobnega gledališča Mladi levi, ki ga prireja Zavod Bunker in se začenja v Ljubljani. Poročamo o 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti in o fotografski razstavi Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske 1914–1918 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Opozarjamo tudi na pregledno razstavo del Iva Prančiča, ki se končuje v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

''Slikanje je zame nenehno kopanje po sebi,'' pravi slikar Ivo Prančič, ki že od 80. let prejšnjega stoletja razvija ekspresivno slikarsko poetiko. Doda, da so ga vedno zanimali ''neki drugačni prostori, ki so kot uganke''. V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled celovit prikaz njegovega obsežnega opusa z jasnim naslovom Pregledna razstava, kurator je Miha Colner. Foto (izrez): Kaja Selko

V petek se je v Kostanjevici na Krki zaključil 30. mednarodni kiparski simpozij Forma viva, v okviru katerega je v teh letih nastalo že več kot 100 lesenih skulptur. Poročamo tudi o poletni šoli Akademije margin, ki jo organizira kolektiv Robida ter vas vabimo na 21. Poletno animateko.

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

V parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki se je zaključil 30. međunarodni simpozij kiparjev Forma viva. Ob tem so premierno predstavili novo nastali skulpturi. V Loškem muzeju v tamkajšnji Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki je na ogled razstava akademskega slikarja, glasbenika in vsestranskega ustvarjalca Mohorja Kejžarja z naslovom V oči me glej!

Danes se bo skoraj devetdeset glasbenikov iz 21ih držav prvič povezalo v Etno Histeria World Orchestra 2025, orkester pa se bo do 8. avgusta predstavil na osmih koncertih. V izolski galeriji Insula je na ogled razstava akademske slikarke Jasmine Rojc z naslovom Plavi konj. Radijska igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa, se je v kategoriji radijska igra in podkast uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Italia. Na festivalu Dobimo se pred Škucem se tudi letos že tradicionalno predstavlja nova radijska igra Uredništva igranega programa. Z včerajšnjim dnem se je poslovil Robert Wilson, gledališki režiser, dramatik in eden izmed najpomembnejši ustvarjalcev avantgardnega gledališča. V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki pa se danes zaključuje 30. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Vabljeni k poslušanju!

V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so na ogled dela Vesne Perunović, nastala v prejšnjih petnajstih letih, ko se je z različnimi sredstvi in postopki posvečala vprašanjem o domu in pripadanju. Razstava Paradigma doma se posveča predvsem umetničini intimni perspektivi preselitve, ki jo ubeseduje z risbo, sliko, najdenimi predmeti, performansom, videom in fotografijo. Na Volčjem gradu pri Komnu je bila poletna prevajalska delavnica SateLIT, prvič posvečena književnemu prevajanju iz slovenščine v italijanščino in obrnjeno. Na gradu so odprli tudi novo lokacijo rezidenčnega programa Sovretov kabinet.

V Benetkah se za javnost odpira 19. arhitekturni bienale; kot je znano, sta slovenski paviljon pripravila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Predstavljamo prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike – Niko Erjavec, nato pa še novo razstavo akademske slikarke Apolonije Simon z naslovom Nedokončane zgodbe – ogledate si jo lahko v Kostanjevici na Krki. 80. jubilej praznuje Radio Maribor, v Ljubljani pa se je mudil Norman Ohler, predstavljal je svojo novo knjigo LSD za mamo. Panoramo zaključujemo z vabilom v virtualno zvočno instalacijo, novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici, ter na festival Moving Balkans, ki se začenja danes. Avtorice prispevkov: Aleksandra Saška Gruden, Sanja Rejc, Suzana Vahtarić, Irena Kodrič Cizerl, Urška Savič, Simona Moličnik in Ana Lorger; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Damjan Rostan; redaktorica: Tina Kozin

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš

Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.

Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici je po zaključku obnovitvenih del v prezbiteriju ponovno zasijala. Več o tem je povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj. V ponedeljek zjutraj je umrl pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent Tomaž Tozon.

V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.

Danes se bomo posvetili novi galerijski postavitvi v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki odpira dialog o sodelovanju, vstopanju in povezovanju slovenskih umetnikov s tujimi v sredini prejšnjega stoletja. Pozneje pa še o današnjih sodelovanjih in koprodukcijah, natančneje pri filmu Fiume o morte!, ki je prejel glavno nagrado na pravkar minulem filmskem festivalu v Rotterdamu.

Predsednica Pirc Musar po drugem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin še vedno brez imena za varuha človekovih pravic.Vodja NPU Muženič zavrnil očitke ob izpustitvi včeraj v Sarajevu prijetih osumljencev za novembrski umor skesanca v Ljubljani.Ministrica Fajon Trumpovo izjavo o Gazi označila za ignorantsko.V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici.VREME: Jutri se bo oblačnost od vzhoda povečevala. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 8, na Primorskem do 14 °C.

Agencija za energijo kljub pozivom ohranja nov sistem obračunavanje omrežnine.Gospodarstvo skrbijo ukrepi te vlade; pričakuje ukrepe, ki bodo spodbujali in ne zavirali.Gorenak pred interpelacijo Poklukarja: presenečen bom, če bo minister ostal na položaju.Slovenija od jutri brez guvernerja in brez glasovalnih pravic v Evropski centralni Banki.Zavod za zaposlovanje: v minulem letu najnižja brezposelnost v zgodovini Slovenije.Podjetje Meta v ZDA napovedalo konec preverjanja dejstev na Facebooku, na lažne novice bodo opozarjali uporabniki sami. Pred 30 leti pri frančiškanih na Kostanjevici zaživela prva Skupnost srečanje v Sloveniji.Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje: Če ste bolni, ostanite doma!ŠPORT: Naši rokometaši proti Katarcem do druge zmage na drugi od treh pripravljalnih tekem pred svetovnim prvenstvom.Vreme: Oblačnost bo od zahoda narašča; jutri oblačno in deževno, pihal bo jugozahodnik.

Drugi poudarki iz oddaje: - V Izoli načrtujejo eno telovadnico za dve srednji šoli skupaj - Katere novosti predvideva 3 milijone evrov vredna prenova nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki -Praznično vzdušje v največjem pomurskem mestu

Na Gospodarskem razstavišču so odprli 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je na ogled njihova največja razstava do zdaj, na kateri predstavljajo dela nove stvarnosti in realizma v Srednji Evropi v obdobju med letoma 1925 in 1933.

Ob obilnem deževju, ki nas bo spremljalo do jutri zjutraj, imajo reke vse večje pretoke. Pristojni so objavili oranžno opozorilo za celoten južni del države. Najbolj nevarna je zdaj Krka, težave bi lahko bile predvsem na območjih ob njenem spodnjem toku, pravi hidrolog Janez Polajnar. Dodaja, da bi - če bi padlo več dežja od pričakovanj - lahko imeli težave tudi v Kostanjevici na Krki. Podrobneje o napovedih in opozorilih v prihodnjih minutah oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izrael krepi obstreljevanje Libanona in nadaljuje napade na Gazo. - Ladja, ki naj bi prevažala razstrelivo za Izrael, še vedno namenjena v Koper. - V protikorupcijski komisiji si ob jubileju želijo dodatnih pristojnosti.

Pogovarjali se bomo z dobitniki nagrade lastovka, Sovretove nagrade in nagrade kritiško pero, si ogledali umetniško razstavo v Kostanjevici, poudarili pomen kulturne dediščine in preverili vizije kulturne politike.

Drugi poudarki: - Ljubljansko mestno središče dobiva 4500 novih parkirnih mest. Ob tem tudi pomisleki, ali se to sklada z načrti za zmanjšanje prometa v središču - 130 gospodinjstev iz Kompolj se bo čez 2 leti lahko priključilo na nov kanalizacijski sistem, v prazničnem avgustu pa v Kostanjevici na Krki končujejo nekaj večjih naložb - Umetniki za Karitas ustvarjajo na Sinjem Vrhu. Sredstva bodo namenili pomoči starejšim in bolnim

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Na predzadnjem koncertu Piranskih glasbenih večerov je nastopila priznana violinistka Lana Trotovšek z Ansamblom Dissonance, to je bil večer baročne glasbe, ki se je zaključil s skladbo mojstra Giuseppeja Tartinija. Gremo še v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavo Ujeti prostori, posvečeno 70-letnici umetnika Karla Plemenitaša, poznanega še posebej po ustvarjanju v keramiki in grafiki, deloval pa je tudi kot pedagog.

Drugi poudarki: - Iz velikega požara na Krasu pred dvema letoma smo se naučili marsikaj, tudi to, da potrebujemo več hidrantov. Kraški vodovod jih že namešča. - Število prijav osnovnih šol za šolo v naravi močno presega zmogljivosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Kakšna so merila za izbor? - Reka Krka je primerna za kopanje tudi v Kostanjevici in pri Brežicah. Nad čim še so navdušeni kopalci? - Jutri se v Veliki Polani začenja poletni festival. Obljubljajo pester program.

Na Bledu se začenja že 29. festival Bled, ki bo ponudil številne koncerte, tečaje in delavnice. Tudi v Kostanjevici na Krki je te dni pestro. Sedmi Festival Kulture Kostanjevica združuje vrhunsko vsebino: gledališče, glasbo, film, literaturo, delavnice in okroglo mizo. V Svetu kulture predstavljamo še knjižno novost: Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča. Lani preminuli Tomšič je knjigo pisal zadnja tri leta svojega življenja, v njej pa raziskuje kompleksnost človeškega dojemanja sveta in odnosov, hkrati pa nas vabi, da odkrijemo več o sebi.

Z dogodkom za otroke Miška čaj in še kaj so se začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je v Ljubljani, literarni dogodki pa bodo tudi v partnerskih mestih. Festival spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva z ustvarjalci. Napovedujemo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika - večer bo vodil dirigent Jascha von der Goltz, solista bosta violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v Orkestru Bavarske državne opere, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, solo violončelistka Simfonikov. Predstavljamo pa tudi razstavo Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov, ki je na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in ponuja vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov v Sloveniji, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični.

V tokratni oddaji se najprej posvečamo razstavi ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki s plakati in raznimi dragocenimi predmeti prikazuje in opisuje četrt tisočletja dolgo zgodovino naše osrednje knjižnice. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici pa je na ogled občasna razstava z naslovom Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah, ki je namenjena ozaveščanju o človekovih posegih v okolje.

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

"Slike morajo prikazovati žive ljudi, ki dihajo in čutijo, trpijo in ljubijo. Ljudje bodo razumeli svetost, moč teh prizorov in sneli klobuk kot bi bili v cerkvi." Tako je bil prepričan Edvard Munch, avtor slavnega Krika, podobe tesnobe, ki jo poznamo skoraj vsi in se je tudi znašla skoraj vsepovsod – na majicah, magnetih, skodelicah, v karikaturah, reklamah in nanizankah. Zakaj se zdi, da je naše doživljanje tega bitja v tihem kriku, ujetega v rdečih vijugah neba, skorajda univerzalno? Tudi o tem ob 80. obletnici umetnikove smrti razmišlja Goran Milovanovič, vodja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, slišite pa lahko tudi kako Munchov Krik doživljajo laiki in pa nekaj umetnikovih misli ter literariziran zapis o Kriku v približnem prevodu. Foto: Krik (1893), olje, tempera in pastel na kartonu, Narodna galerija Norveške; vir: wikimedia, izrez fotografije

Preteklo nedeljo smo v Katoliški cerkvi obhajali prvo adventno nedeljo. Po domače bi rekli, da smo začeli duhovno pripravo na božične praznike, na praznike, ko obhajamo rojstvo Jezusa Kristusa. Nekaj dni po začetku adventnega časa pa obhajamo praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Ta praznik razlaga že sam mašni hvalospev, v katerem Cerkev poje Bogu zahvalo s temi besedami: »Devico Marijo si obvaroval vsakega madeža izvirnega greha in jo obdaril s polnostjo svoje milosti. Tako si pripravil vredno mater svojemu Sinu ter v njej naznačil začetek Cerkve, njegove svete in brazmadežne neveste.« Papež Pij IX. je 8. decembra 1854 vsebino tega praznika razglasil kot versko resnico. Glede Marijinega brezmadežnega spočetja sta bili v krščanstvu vedno živi dve misli, ki družita v sebi to versko resnico: misel o najpopolnejši svetosti Jezusove deviške Matere in misel o novi, boljši Evi, ki je sveta in brezmadežna, kakršna je bila Eva pred izvirnim grehom. V slovenskih krajih so ta praznik obhajali že veliko prej kot v Rimu. Najstarejša priča tega je kodeks cistercijanskega samostana v Kostanjevici iz prve polovice 14. stoletja. Naš rojak Janez Ludvik Schönleben je v svoji knjigi Deviška palma, ki je izšla leta 1671, zapisal: »Moja domovina, vojvodina Kranjska, šteje nad 300.000 prebivalcev. Med to množico ne bi našel nikogar, ki bi nasprotoval nauku o brezmadežnem spočetju.« Zato ni čudno, da je mariborski škof blaženi Anton Martin Slomšek ob razglasitvi verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju vernikom zapisal: »Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela /.../ v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo.« To resnico je potrdila Marija sama v svojih prikazovanjih Bernardki v Lurdu leta 1858. Ob Marijinih praznikih začutimo, kako Bog posega v zgodovino človeštva. Pa ne samo v preteklost. Tudi danes je z nami, tudi danes nas spremlja. Sv. Katarina Sienska je zapisala, da je Marija knjiga, v katero je Bog zapisal, kako naj živimo. Naj nam bo današnji praznik v navdih, da bi tudi sami v svojem življenju znali brati »načrt« za svoje življenje.

Drugi poudarki oddaje: V don Pierinovi komuni na Kostanjevici nad Novo Gorico je trenutno deset uporabnikov, ki so se odločili, da zapustijo življenje odvisnosti od drog Konfederacija sindikatov 90 Slovenije bo po treh mandatih dobila novo vodstvo, predvidena je tudi selitev sedeža v Koper V vinorodni pokrajini Podravje, zlasti na Ormoškem, zadnji dve leti opažajo širjenje nalezljive zlate trsne rumenice V Idriji so zagnali projekt »Za panucat«, s katerim želijo spodbuditi ljudi, naj starih stvari ne zavržejo, ampak naj jih popravijo, obnovijo ali jim najdejo novega lastnika

V Ljubljani je te dni na temo "Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih potekal" simpozij "Obdobja" - mi smo bili tam. Eno od italijanskih pesniških nagrad je nedavno prejela rojakinja iz Benečije Andreina Trusgnach. V Celovcu pa so podelili 2 nagradi: Einspielerjevo in Rizzijevo. Obiskali smo Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer restavrirajo poškodovane lesene skulpture tamkajšne forme vive. Mestni muzej Ljubljana in Galerija Jakopič v glavnem mestu ponujata osvežitev spomina na slovenske umetnice, arhitektke in fotografinje v obdobju 1850-1950. Galerija Murska Sobota ponuja izbor barvnih lesorezov Štefana Galiča in razstavo del madžarskega samouka Tamása Bakosa. Pred koncem napovedujemo letošnji že 39. Knjižni sejem, ki se v glavnem mestu začenja v ponedeljek. FOTO: Andreina Trusgnach ob podelitvi nagrade pesnika Giovannija Bertacchija v Rimu sredi novembra VIR: TV Slovenija

V Ljubljani v organizaciji zavoda Emanat od 2. do 5. novembra poteka že šesti festival "Platforma malih umetnosti", in mi se z njim sprašujemo, kaj je tu malega. Umetnostna galerija Maribor vabi na razstavo "Jokati je okej", katere naslov je povzet po rokerski pesmici. Ljubljanski Cankarjev dom vabi na ogled fragmentov iz zapuščine arhitekta Edvarda Ravnikarja na razstavi "Iskanja v risbi, spoznanja v misli". V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa si lahko ogledate razstavo z izborom fotografij pokojnega fotografa Miroslava Zdovca "Fragmenti časa: Zdovc in fotografska scena". Za konec je naš italijanski dopisnik pripravil izbor iz to jesen najbolj izstopajočih likovnih razstav v nekaj italijanskih mestih. FOTO: Fragment iz tehnoburleske "Tatovi podob" na 6. Platformi malih umetnosti VIR: avtor Domen Pal na https://emanat.si/si

"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas. “Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573 Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac

Prevajalka Andrée Lück-Gaye, ki več kot tri desetletja prevaja iz slovenskega v francoski jezik in je v veliki meri zaslužna za prepoznavnost slovenske literature v Franciji, je prejela najvišje francosko prevajalsko priznanje. Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak ji je priznanje podelila za njen izjemni prevajalski opus in še posebej za graditev trdnih kulturnih vezi med državama. V oddaji tudi o dveh razstavah. V lapidariju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benetika. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa etnološka razstava o bajnih bitjih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati.

Največji požar v zgodovini Slovenije. S temi besedami je ognjeno stihijo na goriškem Krasu sinoči za našo Televizijo označil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Eden od dveh požarov, ki sta izbruhnila ponoči, se je nevarno približal Kostanjevici na Krasu. Za 800 gasilci je naporna noč, zamenjujejo jih spočiti kolegi, na pomoč znova prihajajo helikopterji in predvidoma tudi letalo za gašenje.Preostali poudarki: - Zvišanje zgodovinsko nizkih obrestnih mer v Evropi bo zaradi visoke inflacije večje, kot so napovedali prvotno - V boju zoper draginjo bo vlada po ukrepih pri elektriki sprejela podobne za plin - Svetovnemu prvaku v metu diska Kristijanu Čehu podelili zlato kolajno - Danes in jutri bo jasno in vroče, drevi na severozahodu mogoča kakšna nevihta