Podcasts about radovljici

Vodja diplomacije Severne Makedonije po tragediji v Kočanih z zahvalo Sloveniji: Brez solidarnosti, ki ste jo izkazali, bi bila slika zelo drugačna.Gorenjsko regijsko bolnišnico bi vlada umestila v Kranj, čeprav je strokovna presoja dala glas Radovljici, tam so razočarani.Onkološki bolniki, ki se zdravijo v Ljubljani, morajo po novem na vsako terapijo namesto enkrat, priti dvakrat, mnogim to predstavlja izziv, pozivajo k prijaznejši rešitvi za vse.Vrh Evropske unije za okrepitev podpore Ukrajini in povečanje vojaške pripravljenosti stare celine.Jan Zobec: Korporativistična miselnost v sodstvu, ki se ohranja že desetletja, onemogoča napredek in učinkovitost!Kmetijsko politiko prevečkrat vodijo tisti, ki motike in hleva skoraj ne vidijo od blizu, ugotavlja Suzana Lara Krause.V Kopru se bo ta konec tedna odvil prvi letošnji slovenski Pohod za življenje.V finskem Lahtiju zadnja tekma sezone smučarskih skakalk, naša Nika Prevc bo v zrak dvignila drugi zaporedni veliki kristalni globus.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno in na vzhodu suho, v zahodnem in deloma osrednjem delu države bo občasno deževalo.

85 je bilo število vseh prijavljenih filmov na letošnji 19. Festival gorniškega filma in 32 najboljših si bo vse do sobote mogoče ogledati v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale in Linhartovi dvorani v Radovljici. Včeraj zvečer je festival odprl filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. V filmu poljske režiserke Elize Kubarske, ki se je odpravila po Wandinih stopinjah v Himalajo, nastopa tudi mehiški alpinist Carlos Carsolio, vodja odprave leta 1992 na Kangčendzengo, kjer je Wanda izginila in ki je alpinistko zadnji videl živo. Kot pove v filmu, takrat ni imel dovolj moči, da bi jo spravil dol. Med dokumentarnimi filmi, kar nekaj zgodb letos prihaja iz Južne Amerike, je tudi igrani film slovenske koprodukcije Alfa, alpinist in direktor festivala Silvo Karo pa izpostavi tudi film o vasi Cumbira v Angoli, v kateri otrokom postavijo umetno plezalno steno.

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Veronica Marquez iz Venezuele je v Slovenijo prvič prišla pred trinajstimi, drugič pa pred štirimi leti. Ustalila se je v Radovljici, v starem mestu jo osrečuje delo v čokoladnici. Hkrati na kranjski gimnaziji kot asistentka sodeluje pri urah španščine. Caracas, v katerem je živela, je večmilijonsko mesto. Zato jo Radovljica navdušuje s svojo majhnostjo in z odprtostjo ljudi. Ti ji kot tujki velikokrat pomagajo in jo spodbujajo, da je njeno prilagajanje hitrejše.

Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto.

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Maribor mora sprejeti prostorski načrt do konca leta, sicer ne bo mogoče pridobivati gradbenih dovoljenj. - Bi s parkirno hišo v Radovljici omilili prometno gnečo na Bledu in v Bohinju. - V Šentjerneju vse bolj gospodarno ravnajo z vodnimi viri. - Razstava prekmurskih izseljencev v Murski Soboti in Pikin festival v Velenju.

Pred skorajšnjim začetkom vrha Nata v Washingtonu je bila Ukrajina tarča enega najbolj obsežnih ruskih napadov v minulem letu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči več deset novih smrtnih žrtev in obsežni gmotni škodi izrazil upanje po jasnih obljubah članic zavezništva. Izpostavil je pomen krepitve ukrajinske zračne obrambe, civilne infrastrukture, oskrbe z vodo in energetskega omrežja. Drugi poudarki oddaje: - V iskanju lokacije za postavitev gorenjske regijske bolnišnice najbolje kaže Radovljici. - Mariborska livarna Maribor zaradi pomanjkanja naročil na čakanje napotila več 10 delavcev. - Na olimpijskih igrah v Parizu rekordno število slovenskih športnikov.

V Mariboru se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje, v Radovljici pa so se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začeli tradicionalni Vurnikovi dnevi. Za konec pa še, da bo letošnjo nagrado Ita Rina za življenjsko delo prejela igralka Ivanki Mežan.

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.

Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.

Drugi poudarki oddaje: - Pacienti v diabetološki in antikoagulantni ambulanti, ki so doslej hodili v Kranj, bodo morali po novem na Golnik. Rešitev ni dokončna. - Koprski mestni svet Obalnim lekarnam odobril nakup novih prostorov v mestu. - Da bi zadostili zakonodaji, bo upravljanje športnih objektov v Radovljici prešlo na novo službo za upravljanje občinskega premoženja. - Antonijev rov v Idriji ob 30-letnici turističnih ogledov čaka 600-tisočega obiskovalca.

Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.

18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina. Zapiski: program 18. Festivala gorniškega filma

Napovedujemo: koncert B.A.C.H Glasbene matice Ljubljana nastop Tria Classical With Attitude v Radovljici.

V zadnjih letih v Radovljici (in delno v Ljubljani) spremljamo nov cikel koncertov – Slovenski mladi abonma. Pravzaprav je šlo v osnovi za priložnostno sestavljeni projekt Glasba mladih, ki se je razvil v koncertni cikel, katerega posebnost je, da ga v celoti organizirajo mladi glasbeniki. Ko so osnovali izvirni projekt Glasba mladih, so bili še dijaki, zdaj pa so študenti različnih evropskih glasbenih akademij in še vedno entuziasti, ki skupaj organizirajo več koncertov – cikel, na katerih nastopajo mladi glasbeniki in na katerih tudi izvajajo dela mladih skladateljev. O delovanju društva ter o Slovenskem mladem abonmaju smo se pogovarjali z violinistom Timotejem Willewaldtom. VID OŽBOLT: KLAVIRSKI KVINTET ZA KLAVIR, DVE VIOLINI, VIOLO IN VIOLONČELO Violina: LAURA DE WOLFF, TIMOTEJ WILLEWALDT, viola: MANCA KOSMAČ, violončelo: SOFIA GRASSI, klavir: NEŽA TOVŠAK LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: SONATA ZA VIOLO SOLO Viola: PATRICIJA MALOVRH MLAČNIK JOHANN DAVID HEINICHEN: SONATA V D-DURU ZA FLAVTO IN ČEMBALO, S. 260 Flavta: AN ČERNE, violončelo: ARIEL VEI ATANASOVSKI, čembalo: URBAN KLANČAR MATIC PETEK: DUET ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: TIMOTEJ WILLEWALDT, violončelo: NUŠA PLANINC

V mestu Radovljica bo tudi letos glasbeni festival, 41. Festivala Radovljica, ki že vrsto let to srednjeveško mesto oživi s pestrim programom stare glasbe. Z jutrišnjim dnem pa bo festivalsko obarvan tudi Maribor, saj bo vse do konca avgusta tam 34. Poletni lutkovni festival.

Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.

Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.

26. avgusta je v cerkvi cv. Petra v Radovljici potekal koncert projekta Glasba mladih, v okviru katerega so mladi glasbeniki izvajali glasbo mladih skladateljev. Idejni vodja projekta je Vid Ožbolt, ki je pri tem projektu sodeloval že lani s Klavirskim kvintetom. Jeseni lani smo to skladbo arhivno posneli, februarja pa predstavili v oddaji Nove glasbene generacije. Za letošnji projekt pa je ustvaril delo Tri pesmi za sopran in ansambel, in sicer je cikel napisal v sklopu raziskovanja samospeva in solističnega človeškega glasu. Trije daljši samospevi združujejo besedila Srečka Kosovela in Gregorja Strniše ter se povezujejo v eno misel in popotovanje, na katerem skladatelj z uporabo raznovrstnih tehnik, sredstev in instrumentov prikazuje vzdušja in pomen zapisanih besed. Gre za Kosovelovi pesmi Vetri v polju in Cesta samotnih ter Strniševo Jesensko pesem.

Konec avgusta in začetek septembra so v Radovljici, Kopru, Postojni in Ljubljani potekali koncerti Glasba mladih. Gre za projekt, ki ga v celoti organizirajo in izvedejo mladi glasbeniki, na njem pa tudi izvajajo nova dela, ki so jih prav za ta projekt napisali mladi skladatelji. Prvič je potekal lani na pobudo skladatelja Vida Ožbolta, ki je pri projektu sodeloval tudi letos, ob njem pa so se kot skladatelji predstavili še Martin Vasle, Krištof Strnad, Matej Kastelic, Žiga Čopi in Sofia Grassi. Skladatelji so ustvarili izrazito različna dela, ki temeljijo na različnih poetikah, zunajglasbenih vzgibih in so tudi namenjena različnim zasedbam. Izvedli so jih sopranistka Maja Triler, flavtist An Černe, klarinetistka Tadeja Malc, fagotistka Eva Fritz, harfistka Sara Bajc, pianistka Neža Tovšak, violinista Timotej Willewaldt in Laura de Wolff, violistka Manca Kosmač ter violončelistka Sofia Grassi. Krištof Strnad: Genezis Sofia Grassi: Za sončnimi okni Žiga Čopi: Sunflower seeds Matej Kastelic: Agnus dei Martin Vasle: Date Skladbo Vida Ožbolta bomo poslušali v četrtkovi oddaji Mladi virtuozi.

Tretji letošnji vročinski val bo danes dosegel vrhunec, temperature se bodo povzpele do 37 stopinj. Ohladilo se bo jutri, tudi nekaj dežja bo, a premalo, da bi omilil hudo sušo. Ta bo, kot kaže, postala stalnica in bo zahtevala tudi prilagoditve v proizvodnji elektrike. Graditev novih hidroelektrarn je tako po oceni znanstvenikov nesmiselna. Druge teme: - Mnogi delodajalci odločno proti obveznemu elektronskemu evidentiranju delovnega časa - Na festivalu stare glasbe v Radovljici več prvih izvedb skladb v sodobnem času - Mariborski nogometaši izgubili proti Helsinkom, košarkarska reprezentanca z novinci strla Nizozemce

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli. Film Orkester po premieri začne open air kino turnejo po raznih krajih po Sloveniji: v Pokrajinskem muzeju Koper, v letnem kinu Nova Gorica, v Arboretumu Volčji Potok, Mariboru, Most na Soči, v Krškem, Slovenj Gradcu, Radovljici, Velenju in Izoli.

V naš skupnostni kulturno-zgodovinski spomin se je vpisalo kar nekaj misijonarjev. V tem kontekstu najbrž velja omeniti vsaj tri. Najprej je tu Ignacij Knoblehar, ki je sredi 19. stoletja deloval v Sudanu, raziskoval zgornji tok Belega Nila in zbral pomembno zbirko etnografskih predmetov ljudstva Bari, ki jo danes hrani Slovenski etnografski muzej. Potem je tu Friderik Irenej Baraga, ki je – prav tako sredi predprejšnjega stoletja – misijonaril med severnoameriškimi staroselci in spisal slovnico in slovar očipvejskega jezika, s čimer je Očipvejcem postal nekakšen Primož Trubar. Spominjamo se tudi Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je sredi 18. stoletja deloval na Kitajskem, se tam celo uveljavil kot dvorni astronom in visok cesarski uradnik. No, pred nedavnim pa je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta; gre za zanimivo in obsežno znanstveno delo, pod katerega so se podpisali Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver in Ana Cecilia Prenz Kopušar, in v luči katerega se zdi, da bi morali Slovenci med misijonarje, ki jih je vredno pomniti, nujno prišteti tudi rojaka iz Kamne Gorice pri Radovljici, ki je že na prelomu iz 17. v 18. stoletje deloval na severozahodu današnje Mehike. S čim se je torej Marko Anton Kappus zapisal v zgodovino? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dva izmed štirih avtorjev monografije o Kappusu – hispanistko in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Majo Šabec, in zgodovinarja in arheologa iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Tomaža Nabergoja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: misijon Naše Gospe v Loretu Conchu, ki so ga mehiški jezuiti ustanovili l. 1697 (Wikipedia, javna last)

Rebecca Svetina že 13 let živi v Radovljici, v katero se je preselila iz ameriškega Pittsburgha. Kaj je grafično oblikovalko in učiteljico angleščine pripeljalo v Slovenijo in zakaj je tukaj ostala, je povedala Darji Pograjc. Pa tudi to, zakaj so slovenski vrtci odlični in zakaj je slovenščina »nagajiva prijateljica«, boste slišali v Drugem pogledu.

Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.

Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zasavski VDC-ji in lekarne skupaj za optimalno jemanje zdravil. - Rekordna udeležna na krvodajalski akciji v mariborskem Ljudskem vrtu. - Kakih šest tisoč dogodkov za promocijo vseživljenjskega učenja. - Med naložbami v Radovljici tudi prenova bazena.

Umetnik Siniša Labrović se bo na prvi dan festivala Mladi levi vselil v omaro, ki bo stala v Miklošičevem parku pred sodiščem. Omara kot prispodoba odpira številne premisleke, od tega, kaj imamo skrito v svojih omarah, pa do zaprtosti in izolacije v prostorih, ki dajejo vtis omare v času koronavirusa. Labrovića bo mogoče spremljati po spletnem prenosu 24 ur na dan do konca festivala, ko bo prišel iz omare. Na omaro pa spominja tudi butaj, majhen leseni oder kamišibaja - umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah. Kaj vse je nastalo v tem času, ki je za kamišibaj kot naročen, bodo pokazali v Piranu na mednarodnem kamišibaj festivalu Beli delfin. Na sklepnem koncertu festivala Radovljica bo nastopil ansambel Sequentia, ki sodi med najbolj znane in inovativne ansamble za srednjeveško glasbo na svetu. V cerkvi sv. Petra v Radovljici bo izvedel glasbo na temo konca sveta, ki so se ji na preteklih festivalih že večkrat posvečali. Tokrat bo v ospredju glasba, ki je nastala na prelomu prvega tisočletja. Opozorili bomo tudi na koncert iz cikla Odmev poletja v Mariboru. Vir fotografije: Bunker.si

Klarinetistu Blažu Šparovcu bomo posvetili današnjo oddajo, četrto iz cikla poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Danes nas čakajo trije posnetki, ki jih je Blaž Šparovec leta 2011 posnel v našem studiu, z njimi pa smo ga prijavili na tekmovanje mladih glasbenikov Concertino Praga. Z njimi je osvojil tretje mesto. Blaž Šparovec se je klarinet začel učiti v glasbeni šoli v Radovljici v razredu Luke Kemperleta, nato pa se je odločil, da študij nadaljuje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Andreja Zupana. Študiral je nato v Berlinu v razredu Francoisa Bende, kjer zdaj deluje kot asistent na Univerzi za umetnost. Poleg tega deluje kot solist in je že nastopal z različnimi priznanimi orkestri kot komorni glasbenik in kot član orkestrov, tuje pa mu ni niti studijsko snemanje.

Plavalci so se v Radovljici pomerili na prvem plavalnem mitingu v letošnji sezoni. Kakšna plavalna sezona se obeta, izveste v popoldanskih športnih minutah.

Ob današnjem kulturnem prazniku je pozornost usmerjena v našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so ga od nekdaj preučevali številni raziskovalci iz različnih področij, od literature do umetnostne zgodovine. Eden takšnih je tudi naš današnji gost. Damir Globočnik je dvojni doktor, doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine. Dela in živi v Radovljici. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na samostojni študij umetnostne zgodovine, ki ga je končal leta 1989. Dve leti pozneje se je zaposlil kot kustos za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost v muzeju v Kranju. Med pripravništvom je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin, ki ga je usmerjal z napotki in svojim lastnim zgledom. Nato se je Damir Globočnik vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1997, naslov njegove magistrske naloge je : »Slovenska karikatura 1869–1941, Pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2005 je nato končal tudi doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani – naslov doktorske disertacije: »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«. Damir Globočnik je nato leta 2012 končal še doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovine filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika - pomožna zgodovinska vira. In Damir Globočnik je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Farmacevt Milan Plešec vedi, ki poleg zgodovine alkimije zajema tudi zgodovino botanike, kemije, magije, etnologije in kuharske umetnosti, ni posvetil le svoje profesionalne poti, pač pa tudi ljubiteljsko. Več kot 30 let zbira lekarniške predmete z vsega sveta, njegovo zasebno zbirko pa si je mogoče ogledati v Lekarniškem in alkimističnem muzeju v Radovljici, ki ga je uredil skupaj s hčerko Aniko, etnologinjo in kulturno antropologinjo ter vodjo muzeja, ki je res enkraten vpogled v 2000 let farmacije s poudarkom na našem ozemlju.

Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Slovenology the Podcast, oz. Podcast Slovenologija, se nadaluje, in za nasledne epizode bo v slovenscini (oz. Noahov nacin slovenscini). Moj gost je bil Uros Stefelin, eno izmed najbolj znane slovenski kuhari. Danes vodi Vila Podvin v Radovljici, in tudi je velikokrat na televizije, je so-izumitelj Okusi Radovljica, in je znan najvec kot Gorenjski sef. Za to ker sem tudi (kvazi) Gorenc, sva takoj kliknala! Podpiral je Ameriskega Veliposlanstvo. Dogodek je potekel v Samostanu Mekinje.

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.