Podcasts about kranja

Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija potrdila načrta Ljubljane in Kranja za naziv podnebno nevtralnih in pametnih mest, s čimer stopata na pot razogljičenja. - Idrijski in cerkljanski devetošolci so se seznanili z različnimi poklici. - Suhi zadrževalnik, ki bo ob Pekrskem potoku zmanjšal poplavno ogroženost, bodo začeli graditi šele po pridobitvi zemljišč in soglasij. - V Ajdovščini bodo popoldne slovesno odprli novo večnamensko gimnastično dvorano, prvo takšno v regiji.

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Kdo so kandidati za novega župana Kočevja in kaj so njihova prednostna področja? - V Ankaránu, kjer je bilo včasih podjetje Geaprodukt, bo občina zgradila zdravstveni dom. - Delo sodišč v Novem mestu moteno zaradi obnove stavbe, ki bo trajala še leto dni. - "Prijatelj kavalir" je električni kombi, ki v ljubljanski četrti Sostro brezplačno vozi starejše do zdravnika, lekarne in upravne enote.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Nekateri preostali poudarki iz oddaje: - Župani za čimprejšnjo vzpostavitev prometa čez most v Beričevem, ki povezuje Zasavje z Ljubljano. - Nekatere meščane Kranja razburil predlog za severno obvoznico, ker bi ta uničila Rupovško polje. - V Notranjskem muzeju pripravljajo razstavo o zgodovini rocka na Postojnskem. - Arboretum Volčji potok v znamenju evropskega prvenstva mladih cvetličarjev.

Pod starim Kranjem se vijejo podzemni rovi – tisoč tristo metrov je njihova skupna dolžina. Gradili so jih med 2. svetovno vojno, v 80-ih so v njih zaradi ustreznih pogojev gojili šampinjone, od leta 2008 pa so prepoznavna turistična znamenitost Kranja, ki si je prislužila celo srebrnega Sejalca – priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. 10 tisoč obiskovalcev na leto je statistika, ki je k obisku skrivnostnih rovov spodbudila tudi Darjo Pograjc in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.

Gašper Fabijan je doma iz Kranja, tam je končal osnovno šolo in gimnazijo, zdaj pa že nekaj let z družino živi v bližini Vojnika pri Celju. Tja ga je vodila ljubezen. Njegova izobraževalna pot pa je bila nekaj posebnega, kot to velja za vsakogar izmed nas. Gašper se je, ne da bi vedel zakaj, najprej vpisal na pravno fakulteto. Kot se spominja danes, se mu je to najbrž zdelo zelo posrečeno ali »kul«, kot v žargonu pravijo mladi. Seveda na pravni fakulteti ni prav zagnano študiral, ampak je bolj obiskoval predavanja. In potem se je, tudi povsem nenačrtno, odločil za arhitekturo, vmes pa je imel še različne druge zamisli, da bi študiral igralstvo ali glasbo. Ta nemir ga je spremljal tudi po vpisu in začetku predavanj na arhitekturi, vendar jo je kljub temu uspešno končal in rezultati so danes presenetljivi. Gašper Fabijan je gost v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.

Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.

Veleblagovnica Globus – ena najbolj prepoznavnih stavb v Kranju, letos praznuje 50. let. Je delo enega vodilnih protagonistov modernistične arhitekture s področja nekdanje Jugoslavije, velikega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja. Globus je že ob odprtju, avgusta leta 1972 vzbudil veliko pozornosti, tudi zaradi uporabe kortena, tedaj novega materiala v gradbeništvu oziroma arhitekturi v Jugoslaviji. In stavba, s tem značilnim površinskim slojem rje je danes pravzaprav zapisana v DNK Kranjčanov.O Globusu, njegovi gradnji, zgodovini, vplivu, simbolnem pomenu, revitalizacijski prenovi in navsezadnje o Ravnikarjevi arhitekturno-urbanistični viziji gorenjske prestolnice – Kranja, pa v tokratnih Glasovih svetov. Z Ravnikarjevo študentko/diplomantko in sodelavko, arhitektko Majdo Kregar in avtorico razstave v Mestni knjižnici Kranj (Globus- prvih 50 let) - Petro Puhar se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

Poročali smo o ideji revitalizacije zgodovinskih mestnih središč prek posebnega sklada, protipoplavni obnovi območja Drave, izjemni donaciji Iva Boscarola slovenskim gasilcem in cepilni akciji, ki so jo izvedli na območju Kranja.

Ko je letošnja jesen slovenskemu občinstvu prinesla oddajo Gremo na tek, se je v njej kot nadebudna bodoča tekačica predstavila Karin. Novinka v teku se je tudi pred kamero odlično znašla. Z njo in z ekipo smo prekrižarili celo Slovenijo, spoznavali odlične strokovnjake, se izobraževali o teku in se še zabavali. Zakaj je sprejela izziv, kaj ji je bilo najbolj všeč, kaj se je naučila od gostov, zakaj je padla v Tolminko pa seveda, kaj je njena najljubša jed - urica sproščenega pogovora je minila kot bi mignil. Morate jo spoznati - potem pa gremo na tek!

Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.

Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja Mnogi ljubitelji kolesarstva bodo ta konec tedna priča dvema vrhuncema letošnje kolesarske sezone. Zaključek Toura na Elizejskih poljanah v Parizu in Velika nagrada Kranja po ulicah gorenjske prestolnice. Poleg mnogih se bo letošnje dirke po Kranju udeležila tudi ameriška ekipa Team Novo Nordisk. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen tipa 1. Kakšni izzivi so zato pred njimi, je kolega Iztok Konc vprašal italijanskega člana ekipe – z nami bo dobro razpoloženi Andrea Peron. Foto: ©?TeamNovoNordisk

Ruska vojska je danes po navedbah uradne Moskve zavzela mesto Lisičansk, s tem pa skoraj v celoti prevzela nadzor v regiji Lugansk. Ukrajinska stran tega ni potrdila, navaja namreč, da se v obkoljenem Lisičansku ukrajinski borci upirajo še naprej. O silovitih ruskih napadih poročajo iz mesta Slovjansk v regiji Doneck, ki so po navedbah lokalnih oblasti zahtevali najmanj pet smrtnih žrtev, v več predelih gori. V Radijskem dnevniku tudi: - V Dolomitih zlomljen ledenik na Marmoladi sprožil plaz, umrlo najmanj pet ljudi - Pomanjkanje družinskih zdravnikov: na območju Kranja v DSO-jih le tedenski pregledi - Tretja sprinterska etapa Toura Groenewegnu, v rumeni majic še naprej Van Aert

Kripto župan Matjaž Rakovec poleg županske službe snuje tudi kriptostrategije. Je dvakratni prejemnik naziva Naj finančnik leta, sicer nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Na zadnjih lokalnih volitvah je postal župan Kranja, kjer se je rodila prva kriptomenjalnica Bitstamp ter postavil prvi spomenik blockchainu. Zdaj Rakovec razmišlja tudi o izdaji nezamenljivih žetonov (NFT). Preverili smo, kako upravlja premoženje, koliko je zaslužil in koliko izgubil z naložbami v kriptovalute in zakaj zdaj razmišlja o investiranju na delniške trge?

Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.

Si upate ugibati, koliko tekaških skupin imamo v Sloveniji? Ogromno! V prvem delu tematske oddaje na to temo sem poklical sedem tistih, ki ste jih najbolj pogosto predlagali. Z mano lahko sedaj tečete od Vipave do Novega Mesta, iz Kranja čez Škofjo Loko v Ljubljano in iz Ptuja čez Maribor v Mursko Soboto! Vabilu so se prijazno odzvali Blaž Čadež (Prvi in drugi tekaški korak), Aleš Bezjak (Tao Ptuj), Renato Gnezda (ŠD Tekači Vipavske doline), Aleš Lindič (Marathon Novo Mesto), Martin Lekovar (LJ tekači), Danijel Mithans (Zveza prijateljev teka) in Boris Kaučič (Borisova bežeča deca). Če še niste, boste sedaj sigurno šli vsaj pogledat, kako vam najbližja tekaška skupina teče in se heca. Nadaljevanje sledi!

V okviru Glasbene mladine ljubljanske bo v Klubu Cankarjevega doma potekal koncert iz cikla Mladi mladih. V prvem delu koncerta bo nastopila harfistka Taja Rijavec, v drugem delu pa Trobility kvintet. V Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani potekal tudi koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, ki bo nastopil skupaj s solisti in orkestrom. S koncertom, ki ga organizira Kulturno društvo Schellenburg, bo zbor praznoval deseto obletnico delovanja

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Drugi poudarki: V Steklarni Rogaška po odpuščanju pred letom in pol zaposlujejo, trenutno iščejo 30 delavcev Kako lep je les, se bo mogoče v prihodnjih dneh prepričati v Kočevju Ribničani se bodo v prenovljenem bazenu lahko osvežili že prihodnje poletje Grad Brežice bogatejši za pokrito dvorišče za različne dogodke in prireditve

Kako je obteči Slovenijo, ve le malo ljudi, edina ženska, ki jo to pot zmogla pa je moja izjemna gostja Špela Šavs! Tekačica po srcu, duši in telesu mi razloži, kako se je znašla v ultrateku, kako najde ideje za svoje nore podvige in kako se nanje pripravlja, kaj jo žene in na kaj je najbolj ponosna. Srčna, nasmejana in iskrena Gorenjka je zgled in navdih ne samo svoji družini, pač pa tudi širnemu tekaškemu občestvu. Teden dni po njenem zgodovinskem teku in samo dan pred letošnjo Sparto sva se zapletla v super pogovor, vabljeni k poslušanju!

Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja, je ob razstavi zapisal umetnik Marko Jakše. Prvi del razstave z naslovom Na otoku Niga se osredotoča na Jakšetova novejša dela, tokrat, pa je mogoče v galeriji SLOART videti dela iz starejših obdobij umetnikovega ustvarjanja. V starem mestnem jedru Kranja pa je mogoče videti, kako se keramika povezuje z drugimi mediji, kot so grafika in reciklirani materiali. Na ogled je razstava sodobne kinetične keramike ?r kvadrat.

V 26. epizodi podcasta se hecava in raziskujeva svet s psihologinjo in magistro sociologije, ki se poklicno že 14 let ukvarja z otroki z motnjami vedenja in čustvovanja kot vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Kranj. Petra Vladimirov je avtorica uspešnice Evforija, potopisnega tekaškega romana, za katerega je prejela tudi nagrado Krilata želva. V njej je neverjetno živopisno, doživeto in dovršeno popisala 233 kilometrsko ultratekaško avanturo Evforija vrhov v Andori, ki jo je odtekla in prehodila s partnerico Žano, vzporedno pa predstavila tudi tradicionalni pohod Alpe Adria njenih varovancev iz Kranja na morje. Ne le tek in ultra podvigi, endorfine si nažiga tudi s turnim smučanjem na Norveškem ali v Dolomitih in s potovalnih veslanjem po Kvarnerju.

Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Jadranka Završnik je ponosna na delo oziroma že kar na poslanstvo, ki ga opravlja. Veliko energije, predanosti pa tudi ljubezni namreč vlaga v prizadevanja, da bi prebivalci Kranja dodobra spoznali in vzljubili svoje mesto, njegovo zgodovino, njegove skrite ulice in trge ter tudi naravo, ki ga obdaja. Ključ, ki odpira vrata v vse našteto, pa je kultura, ki pod isto streho združuje in povezuje umetnike najrazličnejših smeri. In kamenčke v mozaik teh prizadevanj ves čas prispeva tudi Jadranka Završnik, ki s svojimi kamišibajskimi predstavami in pravljicami, ki jih pripoveduje, nagovarja predvsem otroke. V oddajo Razkošje v glavi je »Jadrnico«, kot so jo poimenovali najmlajši, povabil Dušan Berne.

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

V sredo 18. decembra bo koncert Sakralnega abonmaja v cerkvi Svete trojice ob 19.30. Nastopil bo zbor De profundis iz Kranja pod vodstvom predstavit dirigentke Branke Potočnik Krajnik. Na programu so Gallusovi adventni moteti in Marijine pesmi sodobnih skladateljev.

Ime tedna je postala Petra Vladimirov, psihologinja in vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Kranj, ki se je z mladimi varovanci, ki zaradi vzgojne nemoči staršev in različnih zlorab ne morejo živeti doma, prejšnji teden že petič na pot iz Kranja do Pirana odpravila peš. Pot, dolga 171 kilometrov, je za mlade pomembna šola za življenje in tudi terapija, kljub vročini, poškodbam in krvavim žuljem pa jo premagajo skupaj.

Katoliško kulturno društvo Ivan Šopar pripravlja v Vojniku tretjo velikonočno razstavo.Med 12. in 14. aprilom bo v dvorani Union v Mariboru spet Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019.V okviru Goriških zborovskih srečanj bo v 13. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Kromberk, nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.Dežela Koroška je z najvišjim priznanjem za ljubiteljsko delo odlikovla zakonca Katz, Lenarta in Rosino.

Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.

Aleš Mertelj je svojo nogometno pot začel pri NK Triglav iz Kranja, kjer je dočakal tudi ognjeni krst v članskem nogometu. Dokončno se je uveljavil na slovenski nogometni sceni v dresu Kopra. Leta 2009 je odšel v Maribor, kjer je ostal do letošnjega poletja. V letošnjem poletju se je prvič v karieri odpravil na tuje. Odšel je na Češko in okrepil tamkajšnjega prvoligaša MFK Karvina. Gost tokratne oddaje se lahko pohvali, da je oblekel 16 krat dres s slovenskim državnim grbom.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Franc Novinc je akademski slikar, ki je učil risanje na Akademiji. To pomeni, da je imel velik vpliv na študente Akademije, ki so se tudi z njim učili osnove obrti slikarstva in kiparstva. Med slikarsko srenjo velja za izvrstnega, če ne najboljšega kolorista pri nas. Sploh je vtis, da ga še posebej cenijo ravno slikarski kolegi. Skozi različna slikarska obdobja je imel poudarke, izlete v različne trenutne trende. Vendar gledano nazaj ; pop art, risba, akt in kar je še bilo različnih novosti, vse to ni pravi Novinc. Ko človek vidi množico najnovejših slik, ali v Kranja, kjer trenutno razstavlja v dveh galerijah, ali pa v njegovem ateljeju, ve, da je prav zadnje obdobje slikarjevega ustvarjanja najbolj plodno, naravnost barvno eksplozivno. Franc Novinc je predvsem krajinar, pokrajina je pa Sorško polje in Škofjeloško pogorje. To je njegova domačija, to so njegovi ljudje in njihova, njegova kultura. Od tod žabarji, kmetje, , grape, močvirja, ajda, žareči štori, predvsem pa travniki in polja. Njegove slike imajo vedno tudi zgodbo, ki jo slikar kot odličen pripovedovalec, tudi z veseljem pove. Takoj, ko sva se videla pri njem doma , se je že začel dialog. To je razlog, da sem prvih nekaj minut zamudil, ker sem enostavno potreboval čas za pripravo snemalne naprave. Podcast Pogovarja se Franci Kapler se tako začne sredi anekdote o Zoranu Mušiču, ki ga tudi Franc Novinc izredno ceni. Sicer je diplomiral pri Maksimu Sedeju in Francetu Miheliču, njegov profesor pa je bil tudi Gabrijel Stupica. Kako pomemben je bil zanj prav Stupica, lahko slišite v pogovoru. Franc Novinc se je rodil 1938 leta na Godešiču pri Škofji Loki, diplomiral je leta 1964, nagrado Prešernovega sklada pa je dobil leta 1984. Sedaj, ko ni več profesor na Akademiji, intenzivno ustvarja, zdi se, najboljša dela svojega življenja. Po pogovoru me je tudi peljal v svoj atelje in sva vse spet začela znova. Toda, tega dela ne objavljam. Pokrovitelj podcasta Pogovarja se Franci Kapler je založba Klopotec. Če pa vam bo slišano všeč, predlagam da se naročite, to namreč precej pomaga moji samozavesti.

Blažka Poklič je študentka medijskih študijev iz Kranja. Njen priimek skoraj vsi napačno naglasijo, a s tem nima težav, saj je prav zaradi njega spoznala veliko novih ljudi. Že v srednji šoli so za njo po hodnikih kričali, naj jih vendar pokliče. Ko je delala v baru, jo je večina moške populacije ogovorila z: “Saj bi, pa nimam telefonske številke.” Najboljša prigoda se je zgodila, ko si je nekega dne zaželela pico. Preden jo je dostavljalec prinesel pa je pred vrati najprej še enkrat poklical, saj je mislil, da je to vključeno v naročilo!

Andraž Erznožnik Podreka prihaja iz Kranja, piše diplomo iz avdioprodukcije in igra kitaro. Mama mu je ob rojstvu želela dati ime Rožle, pa se njegov oče s tem ni strinjal. Tako je postal Andraž. V osnovni šoli so mu sošolci dajali vsemogoče vzdevke, bil je že vse: od Razmnožnika, Pol Dreka, Pod Reko, kar ga je zelo motilo. Nekoč se je celo zgodilo, da se je zaradi imena stepel, saj ga je eden od sošolcev poklical ”razmnoževalec dreka”. Kljub vsemu si imena ne bi spremenil, saj se mu zdi ”legendarno”.

Layerjeva hiša v starem mestnem jedru Kranja je stičišče kulturnega in družabnega dogajanja. V obnovljeni stavbi kulturne dediščine, poleg katere stoji tudi Stolp Škrlovec, se poleg ateljeja za delo mladih umetnikov, razstavnega prostora, glasbenega odra v staro-meščanski izbi na prostem, nahaja tudi kavarna z najlepšim razgledom v mestu. Poleg muzike in zgodovinskega prereza ponuja Layerjeva hiša predvsem s preteklostjo prepletene sodobne prijeme v ustvarjalnosti in umetnosti. Od ulice do sulice, ki zadene v srce prav vsakega mimoidočega, ki odpre vrata v širno kulturno gnezdo staromestnega dvorišča gorenjske Layerce.