Podcasts about sarajeva

Suada Kapić je sarajevska rediteljica, scenaristkinja, medijska pionirka i osnivačica nezavisne multimedijalne kuće FAMA, prve takve vrste u bivšoj Jugoslaviji. Sa samo 16. godina je glumila jednu od partizanki sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu Milutina Kosovca iz 1971. godine, "19 djevojaka i jedan mornar". Nakon završenog studija književnosti odlučila je upisati studij režije kod čuvenog talijanskog redatelja Federica Fellinija, no audicija je otkazana zbog ubistva premijera Aldo Mora. Potom je upisala režiju u Beogradu kod Dejana Mijača. Prije rata u bivšoj Jugoslaviji pokrenula je prvu nezavisnu TV kuću pod nazivom FAMA, koja je snimala čuveni talk show serijal "Umijeće življenja" sa vodećim protagonistima političkog života tadašnje Jugoslavije, od Karadžića, Tijanića, Mesića, Šuvara i drugih. Tokom opsade Sarajeva pokrenula je neke od najvažnijih projekata dokumentovanja života pod opsadom, uključujući legendarni „Sarajevo Survival Guide“ i „Survival Map 92–96“, stvarajući jedinstvenu arhivu svjedočanstava o svakodnevnom preživljavanju u ratnim okolnostima.Njena dugogodišnja misija bila je sačuvati iskustva građana Sarajeva od zaborava, kroz hiljade prikupljenih priča, intervjua i dokumenata koji danas predstavljaju jedno od najvažnijih svjedočanstava o opsadi u modernoj historiji. Kroz umjetnost, medije i kulturu, Suada Kapić istražuje teme sjećanja, otpora, ljudske izdržljivosti i mehanizama preživljavanja u ekstremnim okolnostima. U ovoj epizodi razgovaramo o Sarajevu prije rata, opsadi kao iskustvu koje je obilježilo njen život i rad, nastanku FAMA kolekcije, kulturi pamćenja, transgeneracijskom sjećanju i traumama, ali i o tome zašto je važno sačuvati lične priče kao dokument vremena za generacije koje dolaze.Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Sa 16 godina glumila sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu "19 djevojaka i jedan mornar" Milutina Kosovca00:10:27 Zbog atentata na Alda Mora 1978. otkazana audicija za studij režije kod Fellinija u Rimu00:18:44 "Serijal „Umijeće življenja“ sniman u Sarajevu 1991. godine s vodećim političarima tadašnje Jugoslavije00:26:01 Nastanak FAMA-e, prve nezavisne TV produkcijske kuće u bivšoj Jugoslaviji00:33:01 Početak posade Sarajeva, bijeg s Grbavice i nastanak projekta FAMA kolekcija00:40:05 Transgeneracijska memorija je modul za suočavanje sa ratnih traumama00:46:10 Odlazak u Tokio usred rata zbog promocije "Sarajevo survival guidea"00:54:50 Sefer Halilović nam je pomogao da od vojnih JNA mapa napravimo Mapu opkoljenog Sarajeva01:00:20 Izložba "Mape opkoljenog Sarajeva" u Britanskoj nacionalnoj biblioteci01:05:01 Naš arhiv iz FAME-e ćemo pohraniti online i u svjetskim bibliotekama, zbog straha od pogrešne interpretacije arhivskog materijala 01:13:01 Na ovom podneblju nam je potrebna ozbiljna psihoterapija zbog transgeneracijskih trauma01:21:40 Zašto je nakon 8 godina lobiranja propala ideja o osnivanju Muzeja opsade Sarajeva?01:30:01 Nakon neuspjele inicijative za osnivanje Muzeja opsade Sarajeva, odlučili smo FAMA kolekciju pretvoriti u virtualni arhiv sjećanja, dostupnu svima i svugdjeFAMA metodologija: https://www.famamethodology.net/bhsSerijal "Umijeće življenja": https://www.youtube.com/playlist?list=PLWuNIc69Mzw1uLGNRWaj2fX62I8abye3g

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Sedmični izvještaj dopisnika SBS-a iz Sarajeva, Semre Duranović Koso.

Pregled najvažnijih dešavanja u BiH na političkoj sceni tokom protekle sedmice. Sedmični izvještaj dopisnika SBS-a iz Sarajeva, Semre Duranović Koso.

Amir Kamber i Vernesa Berbo razgovaraju o glumi, muzici, pisanju - i o snovima koji nas guraju naprijed. Snimila novi album ("Bijele udovice"), napisala roman ("Sin i pahuljica"), kao glumica nastupa u vrhunskim njemačkim teatrima. Otkud Vernesa Berbo crpi energiju? Usput, kako to i očevi mogu biti dobre majke? Svraćamo do Sarajeva po najnovije muzičke novosti sa tamošnje scene. Slušamo svježu muziku, između ostalog, predstavljamo supertandem iz Srbije: Emma i Jimmy ("Fantazija"). Von Amir Kamber.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Sedmični izvještaj redovnog dopisnika SBS-a iz Sarajeva, Semre Duranović Koso.

Razgovaramo s dobitnikom Lajpziške nagrade za europsko razmijevanje 2026. godine. Miljenko Jergović objašnjava zbog čega se u knjizi Trojica za Kartal vraća na trag jedne svoje druge, za mnoge kultne, zbirke priča koja se bavi opsadom Sarajeva. Njegov nekadašnji sugrađanin, naš kolega, Davor Korić, prikazuje kontekst, analizira i prezentira zanimljiv odlomak iz nove knjige. A mi od Jergovića, pored ostalog, saznajemo što misli o čitaocima i nekim drugim ratovima. Von Amir Kamber.

Pregled najvažnijih zbivanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Redovni izvještaj dopisnika SBS-a iz Sarajeva, Semre Duranović Koso.

Nakon prošlogodišnjeg nastupa na natjecanju za pjesmu Eurovizije, hrvatski glazbenik Marko Bošnjak je za nastavak karijere odabrao Berlin. Zašto je ova njemačka metropola idealna za buđenje novog kreativnog naboja. Zoka Ćatić se u glazbenom javljanju iz Sarajeva osvrće i na početak proljeća ali i na novi singl banda Letu štuke. Proljećem se bavi i Edo Maajka u svom novom singlu kojeg su neki već proglasili i neslužbenim hitom godišnjeg doba koje je tek počelo. Von Nenad Kreizer.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Nostalgija po prihodnosti je osmi roman Gabriele Babnik Ouattara, pisateljice, ki je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši prvenec, leta 2013 pa je poleg Stritarjeve nagrade za kritiško delo prejela še nagrado Evropske unije za roman Sušna doba. Po obtožbah zaradi plagiatorstva v romanu Za angele, da jim ne bo dolgčas je novi roman zasnovan tako, da je citat, ki ga bodisi izrečejo protagonisti bodisi ga avtorica vtke v literarizirano gradivo prek raziskovalnih študij likovne teorije, podkrepljen z doslednim in natančnim navajanjem vira, da se sumi plagiatorstva ne bi ponovili. Čeprav nas mika, da roman preberemo kot biografijo slikarke Ivane Kobilca, ki je ustvarjala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja v Ljubljani, Sarajevu, Parizu, Münchnu in Berlinu, gre za fiktivno zgodbo o slikarki Ivi, ki po imenu in po evropski odisejadi po umetniških prestolnicah spominja na življenjsko zgodbo najbolj znane slovenske slikarke. Med branjem nas najbolj preseneča stil pisanja, saj je Gabriela Babnik Ouattara zasnovala zgodbo tako, da se zdi, kot bi nanašala posamezne sloje izbranega materiala in barv na realistično ogrodje slike, ter z dletom nenehno dolbla v notranje vzgibe protagonistke Ive, njenih sorodnic, prijateljic pa tudi ljubimcev, ki so pogosto tudi sami slikarji. Med njimi izstopa temnopolti malijski umetnik Gretor, ki čuti svoje poslanstvo v tem, da se obkroža z belimi ženskami, jih čustveno in finančno izkorišča ter se na ta način maščuje za francoski kolonializem v Afriki. Afriških kipcev, skulptur, mask in drugih artefaktov, ki so jih Evropejci zaplenili na tej celini, mu sicer ne uspe v celoti prenesti nazaj na “staro” celino, pač pa z Ivinima prijateljicama spočne otroka, ki vrsto let pozneje tako ali drugače nadaljujeta njegovo poslanstvo. Prav vsestranski lik Gretorja, ki v svojem bistvu nenehno opominja na kolonializem, rasizem in neusmiljen duh kapitalizma, omogoči tudi debato o odnosu med moškim in žensko na pragu 20. stoletja. Gretor namreč svojemu pariškemu krogu umetnic pokroviteljsko pojasni pasti nastajajočega feminizma: “Ženske boste kmalu zmožne zapustiti svoje može in otroke, se ločiti od vsega in surovo pisati in slikati. Toda ko se boste vrnile domov, vas bo premagala krivda. Ne boste več vedele, kako se osvoboditi osvobajanja. Prepričale se boste, da možje nismo falokrati niti nacisti.” Če se na začetku zdi, da se slikarke, ki so pripadnice boemske pariške komune, povsem poistovetijo z muslimanskim ljubimcem, saj uteleša marginalizem in nomadstvo, s katerima se tudi same zlahka identificirajo, pa med njimi kmalu zazeva prepad, saj vsaka vzpostavi do njega povsem specifičen odnos, ki gre ostalim v nos. Marija se odloči, da ga bo spremljala po svetu in mu kmalu rodi otroka, P. se ne more upreti viziji vseprežemajoče ustvarjalne skupnosti, zato v celoti financira njega in njegove ljubimke, Iva se z njim poglablja v številne pogovore o umetnosti, Severina z njim odpira debate o spolnosti in še bi lahko naštevali … Roman Nostalgija po prihodnosti se v svoji večplastnosti in fragmentiranosti nekaj časa osredotoča na življenjsko zgodbo Ive, potem preskoči na prigodo katere od ostalih slikark, se vrne k Ivinemu doživljanju Sarajeva, v katerem jo zadrži večletno slikanje cerkvenih fresk, nato pa se skupaj z njo znajdemo v predvojnem Berlinu, kjer se poti slikark po dolgem času spet združijo in prepletejo z Gretorjevimi sinovi. Z vsakim mestom se pred bralcem razpre nova rana izseljenskega značaja, ki jo Iva predihava tako prek slikanja kot prek odnosov s sostanovalci, obiskovalci, znanci in trgovci. Na očitke enega izmed njih, ki na njenih slikah opaža zgolj “južnjaške” obraze, sama sebi v tretji osebi pojasnjuje: “Čeprav so se njeni dnevi začenjali in končevali tukaj, je bila samo priseljenka, ki se je morala zaradi svojega statusa vedno znova zagovarjati. Svojo osebno zgodovino, slovansko poreklo, in kot da to ne bi bilo dovolj, neporočeni status in brez otrok je nosila na ogled. Mesto je v zameno za njeno prisotnost zahtevalo svoj davek.” V zadnjem poglavju se znajdemo v 21. stoletju z enim izmed Gretorjevih potomcev, ki se z dedkovo zlato uro odpravi v Berlin k ostareli financerki pariške slikarske komune. Ta mu v zameno za uro izroči svoj roman, v katerem razdela kompleksen odnos z Gretorjem pa tudi fantazme, v katere je bil vpet s svojimi ljubimkami. Roman, ki se zaključi z aluzijami o tem, od kod prihajamo in kam gremo, nosi v sebi misel, da preteklost niti ni pomembna, saj svoj sedanji trenutek umeščamo v neposredno vizijo bližnje prihodnosti, po kateri hrepenimo, tako kot hrepenimo po uzrtju slike, obsijane s svetlim žarkom upanja. Slikovitost pripovednega jezika dopolnjujejo številne metafore in metonimije, ki so povezane s ključnimi elementi slik Ivane Kobilca – s cvetjem, svetlobo in vodo. Osebnosti slikark se v romanu “razlijejo kakor vrči vode”, medtem ko curki “vode dolbejo hiše” ljubezni, zgrajene z bolj ali manj razpadajočimi odnosi. V romanu zasledimo tudi sklicevanje na pomenljiva dela svetovne književnosti, kot so Orwellov roman 1984, Conradovo Srce teme in Bartolov Alamut. Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik Ouattara je roman, ki se zažre v najgloblje plasti našega nezavednega in prebuja speče teme (neo)kolonializma, dialektične vojne spolov in zgodovinskih obdobij, za katera se zdi, da se ciklično vračajo ne glede na to, ali jih dočakamo v boemskem Parizu, enigmatičnem Sarajevu, zahodnoafriškem Bamaku, pozlačenem Dunaju ali v “provincialni” Ljubljani …

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Redovni sedmični izvještaj iz Sarajeva dopisnika SBS-a, Semre Duranović Koso.

Sedmični izvještaj iz Sarajeva dopisnika SBS-a iz Sarajeva, Semre Duranović Koso. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

U 225. epizodi Njuz PODkasta analiziramo nedelju u kojoj je kultura dobila po potiljku. Kako je proslava dva veka Matice srpske postala poligon za batinaše sa kapuljačama? Pričamo o susretu studenta Vukašina i njegovog profesora koji je postao simbol moralnog pada "elite", o policiji koja čuva nasilnike i Viber grupama na kojima se deli fond reči na jedne i druge. Dok se Aleksandar Vučić u Indiji bavi veštačkom inteligencijom (iako je Chat GPT skandal otkrio da mu program pišu roboti), naše Kobre u Dubaiju zauzimaju 46. mesto. Tu je i novi spomenik Palmi u Jagodini koji prkosi zakonima fizike i morala, intervju Nine Šrot koji je srušio "ekonomskog tigra" i legendarni izveštaj iz Uba gde su svi domaći, osim onih iz Šapca.

⏱ Prvních 20 minut pro všechny zdarma, celý rozhovor v délce 40 minut pro předplatitele patreon.com/dopravnipodcast a herohero.co/dopravnipodcast

Metaklapa iz Hrvatske je ponovo u Nemačkoj - 30.1. Keln (Kulturkirche), 31.1. Lajpcig (Peterskirche) i 1.2. Hamburg (Elbphilharmonie). O spoju tradicionalnog dalmatinskog pevanje sa hevi-metalom Boris Rabrenović razgovora sa Borisom Capkovićem. Bariton Metaklape, između ostalog, otkriva šta je basista i osnivač grupe Iron Maden, Steve Harris, rekao kada je čuo a cappella verziju svoje pesme. Od Zorana Ćatića iz Sarajeva saznajemo kakvih novosti ima na muzičkoj sceni Bosne i Hercegovine. Von Boris Rabrenovic.

Sedmični izvještaj redovnog dopisnika SBS-a Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

Pristigavši iz Novog Sada, Vojislav Malešev - Killo Killo ovog vikenda nastupa u kelnskom klubu Stadtgarten! Amir Kamber razgovara s ovim izvanrednim muzičarem o njegovoj vojvođanskoj pozadini i aktualnim planovima u Njemačkoj. Novosti sa scene u Beogradu donosi Uroš Milovanović. Predstavljamo muzičke novitete, između ostalog, novu Bombaj Štampu ("Bilo je pravo dobro") iz Sarajeva, zatim super zanimljivi slovenski sastav Generator ("Kej si"), kao i sjajnu Saru Renar ("Pustinja") iz Hrvatske. Von Amir Kamber.

Šta su bile najvažnije muzičke teme u godini na izmaku? U specijalnom Korzo izdanju našeg podkasta podsećamo na niz zanimljivih druženja tokom 2025. godine. Među brojnim gostima bili su Bilja Krstić, Ivo Pogorelić, Božo Vrećo, Max Juričić, Zdenko Kolar, Antonio Vrbički. Setićemo se nekih njihovih izjava i delova razgovora i čuti mnogo dobre muzike. Od kolege Zorana Ćatića iz Sarajeva saznajemo kako izgleda novogodišnji muzički program u bosanskohercegovačkim gradovima. Ostanite uz nas! Von Boris Rabrenovic.

Termín „sarajevské safari“ je sice znám několik desetiletí, ale znovu se připomněl v poslední době. Znamená komerční vraždění za bosenské války v devadesátých letech, kdy Srbové umožňovali bohatým cizincům přijet do Sarajeva a za peníze si zastřelit dospělého, za příplatek dítě, zdarma jako bonus starce. Znovu se termín objevil teď, kdy událost začala prošetřovat italská prokuratura a kdy se současně znovu objevilo obvinění srbského prezidenta Aleksandra Vučiće, že se těchto událostí účastnil. Bratři Jakub a Lukáš Novosadovi ovšem tuto tezi v novém díle svého sourozeneckého podcastu Hej, Slované problematizují: podle Jakuba je to klasický spin, který má odvrátit pozornost od aktuálních velkých problémů Srbska, jež čelí nebývalé energetické krizi.To je totiž tak: jediná srbská rafinerie NIS už vlastně není srbská, neboť její většinu Srbové dávno prodali Rusům. To se ovšem nelíbí Američanům, kteří Srbsku dali ultimátum, dokdy musejí rafinerii odkoupit zpět, znárodnit ji nebo pro ni najít jiného kupce, než na Srbsko (respektive rafnierii) uvalí sankce. Ultimátum ovšem vypršelo na začátku prosince, a protože se nestalo nic, rafinerie nesmí vyrábět (taky nevyrábí) a Srbsko jede ze svých energetických zásob. Leč ty mu docházejí, takže hrozí, že uprostřed zimy nebude mít země plyn, benzín ani naftu. Prezident vytváří kouřové clony v podobě vděčných mediálních kauz, aby překryl tento průšvih. Znárodnit podnik ale odmítá, protože by to byl příliš komunistický prostředek. Takže jak situaci shrnuje Jakub: „Srbsko je v aktuní energetické krizi, kterou nemá jak vyřešit.“Zdá se, že Srbové bláhově čekali na to, že se Američané nějak dohodnou s Ruskem na míru nebo příměří v Ukrajině, sankce se zruší a věc se tak vyřeší sama. To se ale nestalo. Proto Vučić přišel s novým řešením: počkat dalších padesát dní. Nezůstává však pouze u tohoto nápadu: při návštěvě v Bruselu navrhl, aby do Evropské unive vstoupily všechny nečlenské země západního Balkánu společně (Srbsko kdysi bylo premiantem, za poslední desetiletí však nevyřešilo jedinou přístupovou kapitolu, takže se bude jenom dívat, jak za dva roky do EU vstupuje Černá Hora – její prezident ostatně do Srbska v reakci na Vučićovo vystoupení ironicky vzkázal, že jeho nápad je skvělý a že se tedy v Bruselu spolu uvidí za dva roky.)Ještě jinak se v Srbsku pokoušeli zavázat si Američany a vyřešit svůj energetický problém: totiž odprodat jim symbol svého ponížení z devadesátých let, budovu generálního štábu v centru města, kterou bombardovalo NATO a která tam poškozená stojí jako památník dodnes. Plánem bylo prodat dům firmě Donalda Trumpa, která by na jeho místě vystavěla2 / 2luxusní hotel, čímž by se uvolnila pozice rafinerie. Jenže i z toho sešlo: Američané vzkázali, že sankce platí, následně Trumpův zeď Jared Kushner, který se o obchod stará, oznámil, že z tohoto byznysu neude nic (v době natáčení epizody ještě nebyla informace známa).Dozvíte se ale další fóry: jak jel Aleksandr Vučić bez ohlášení do Ameriky na party amerického prezidenta a zda mu to vyšlo, anebo ne, anebo jak v Bělehradě přes noc byla tajně zbourána celá městská čtvrť, aby na jejím místě mohly vyrůst luxusní rezorty. Zkrátka podcast, který uvádí věci do nových souvislostí.

Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

Policija u Kragujevcu apeluje da se zaustavi širenje netačnih informacija protiv Nepalaca, koji rade u tom gradu u Srbiji. Iz Crne Gore stiže inicijativa prema Briselu da se stane na kraj 'seobama birača' u regionu. Poslušajte i priču o "snajper turistima" u opkoljenom Sarajevu.

Šta Saša Savić zna o marketingu što malo ko drugi na svetu može da ispriča? U specijalnoj epizodi snimljenoj na Adriatic Festu, Saša Savić, jedan od najiskusnijih svetskih advertajzing stratega, vodi nas kroz tri decenije industrijskih promena, od dana kada je marketing imao dva TV kanala i nekoliko novina, do vremena digitalne eksplozije, društvenih mreža i savremene dominacije veštačke inteligencije. U razgovoru sa Ivanom Minićem, Saša otvara teme koje retko ko može da poveže iz ličnog iskustva: put od Sarajeva preko Češke do New Yorka, istorijske kampanje kao što je Mastercard „Priceless,” globalni rad sa brendovima poput Coca-Cole, Microsofta i P&G-ja, kao i nevidljiva cena života u avionu i vođenja timova širom sveta. Epizoda se bavi i širim pitanjima: kako se menja radnička klasa u svetu tehnologije, zašto se kreativnost danas drugačije meri, kako se globalni sistemi prilagođavaju krizama, zašto su brendovi izgubili „nedodirljivost,” i šta AI zapravo znači za budućnost marketinga i ljudskog rada. Sašin humor i direktnost daju razgovoru toplinu i lakoću, dok istovremeno pruža jedan od najlucidnijih pregleda savremenog marketinga i promena koje već oblikuju našu svakodnevicu. Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/450vTzJ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na politilkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

Spored tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju se nadaljuje s preizkušnjami v tehničnih disciplinah. Po včerajšnjem moškem slalomu bo v Gurglu danes še ženski, na katerem bodo nastopile štiri Slovenke. V Jadranski ligi v košarki pa je v 8. krogu tekmovanja pred domačim občinstvom igrala le Ilirija. Ljubljanska ekipa je v ponovitvi lanskega finala 2. Jadranske lige gostila moštvo Bosne iz Sarajeva.

Smučarski skakalci in skakalke so svetovni pokal začeli v Lillehammerju na Norveškem. Po včerajšnji mešani ekipni preizkušnji se tekmovalni spored na olimpijski skakalnici nadaljuje s prvimi posamičnimi tekmami. Karavana alpskih smučarjev in smučark, ki nastopajo v tehničnih disciplinah, pa se je s severa Finske preselila v Avstrijo. V Gurglu je bil danes moški slalom. Ob razpletu tekem in slovenskih izidih se posvetimo tudi Jadranski ligi v košarki. V 8. krogu regionalnega tekmovanja pred domačim občinstvom izmed slovenskih klubov igra le Ilirija, ki bo v Tivoliju gostila ekipo Bosne iz Sarajeva.

Osamdesete godine, kada je u pitanju prostor bivše Jugoslavije, još uvijek uživaju kultni status među poklonicima glazbe – čak i ovdje u Njemačkoj. Voditelj Nenad Kreizer upoznaje glazbenika Adija Muharemovića koji sa svojim bandom MGP upravo muzikom iz tog desetljeća oduševljava publiku u Düsseldorfu. Osim toga, slušamo i dugoočekivani novi singl banda Letu štuke iz Sarajeva i Bosne i Hercegovine. Uroš Milovanović iz Beograda nas ovaj tjedan obavještava što je novo na srpskoj glazbenoj sceni. Von Nenad Kreizer.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Dinamo igra s Maccabi-jem iz Tel Aviva, u Srbiji. Cvitanović novi trener prvoligaša iz Bosne i Hercegovine, Sarajeva. Hrvatski nogometni savez kažnjen zbog navijača.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Redovni sedmični izvještaj iz Sarajeva, odakle se javlja dopisnik SBS-a Semra Duranović Koso.

Epizoda snimljena na inicijativu Centra za promociju civilnog društva, nevladine organizacije iz Sarajeva, koji je prepoznao značaj ovih problema, a kome se ovom prilikom zahvaljujemo na predloženoj temi. U epizodi ćete saznati više o tome kako biti autentičan na poslu i kako prepoznati trenutak za promenu; kako se nositi sa osećam bespomoćnosti tokom radnog veka; šta kada se poslovi menjaju "kao čarape" i kako to utiče na mentalno zdravlje; koliko je iskrenost isplativa, a čućete i o manipulacijama sa kojima se susrećemo (ali i kakve su kao oružje). Takođe, biće obrađeno i kako priznati sebi da je vreme za promenu. U ovoj epizodi otvaramo pitanja koja se tiču svakoga ko radi i živi u vremenu stalnih promena. Kako biti autentičan na poslu i prepoznati trenutak kada je vreme za novi korak? Kako se nositi sa osećajem bespomoćnosti tokom radnog veka? Šta znači kada se poslovi menjaju često i kako ta nestalnost utiče na mentalno zdravlje? Govorimo i o iskrenosti - koliko je isplativa i gde se susreće sa manipulacijom - kao i o hrabrosti da sebi priznamo kada je vreme za promenu. Promene su ponekad neminovne, a ponekad i poželjne. Promena je neizbežna i jedina konstanta. Upravo zato ova epizoda je deo šire priče koja podseća da rast i napredak zahtevaju otvorenost i spremnost da idemo dalje, bez obzira na prepreke. Obraćamo se svima koji žele da napreduju, da zadrže ravnotežu između ličnog i poslovnog života, da uprkos izazovima zadrže pozitivan stav i pronađu sopstveni put - onaj koji im najviše odgovara. Baš kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi - jer promena je u našoj prirodi.

Enes Ibričević, profesor gitare iz Sarajeva, govori o svojoj saradnji sa pjesnikinjom Ildom Arnautović Grabovica i muzičarom Raffidom Subašićem, perkusionistom, pjesnikom i izvođačem sevdalinke i ilahija, čiji zajednički poetsko -muzički preplet obogaćuje kulturnu scenu Bosne i Hercegovine u protekle tri godine.

Specijalizovana veća Kosova u Hagu u potpunosti su odbacila zahtev odbrane kojom se tražilo uklanjanje određenih materijalnih činjenica iz optužnica protiv bivših vođa Oslobodilačke vojske Kosova. Izabran novi gradonačelnik Sarajeva. U Beogradu razgovori o izbornim uslovima u Srbiji.

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Redovni sedmični izvještaj dopisnika iz Sarajeva, Semre Duranović Koso. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

U Kantonu Sarajevu je Dan žalosti kao znak sjećanja na ubijenu djecu Sarajeva. BiH je zbog kršenja ugovora između njenih entiteta i stranih investitora upletena u šest međunarodnih arbitražnih sporova. Desničar Simion i umjereni gradonačelnik Bukurešta u drugom krugu izbora u Rumuniji.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva o najvažnijim dešavanjima na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

Zašto su zaključani zgrada Agencije za istrage BiH u Banjaluci i Memorijalni centar Srebrenica? Šta građani Sarajeva i Doboja kažu o tenzijama u BiH? Kakva je budućnost KFOR-a na Kosovu? Grupa studenata u Beogradu traži prekid blokada fakulteta. Problem samoubistava u zatvorima u Crnoj Gori.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Redovni izvještaj iz Sarajeva novinarke BHRTV Semre Duranović Koso.

Presuda Suda BiH predsedniku Republike Srpske Miloradu Dodiku za nepoštovanje odluka visokog predstavnika. Šta o presudi kažu građani Sarajeva i Banjaluke? Građani Beograda uglavnom nisu zabrinuti zbog najave sankcija SAD Naftnoj industriji Srbije. SAD i Ukrajina postigli sporazum po mineralima.

Poslechněte si rozhovor redaktorky Goranky Oljači s Edo Jaganjacem, chirurgem ze Sarajeva, který koncem minulého roku od Ministerstva zahraničních věci ČR dostal medaili za zásluhy o diplomacii. Redaktor Jannis Moras zjišťoval, jak v Brně funguje řecká řemeslná pekárna. Připravila Tajana Mančalová, moderuje Ilona Zasidkovyčová.

Dragan Petricevic je dugogodisnji trener KK Temisvar, a u Rumunije je ostvario svoje najvece trenerske uspehe, novi je gost Jao Mile podcast-a.Napustanjem svog rodnog Sarajeva morao je baviti se raznim poslovima da bi se prehranio do prvog ozbiljnijeg trenerskog poziva od koga se moglo pristojno ziveti.Uzivajte u razgovoru.00:00:00 Pocetak 00:01:15 Dragan Petričević 00:08:00 EL00:26:20 F4/NBA00:41:50 Jokic00:47:22 Odrastanje 01:04:20 Rumunija01:27:02 Temisvar 01:47:30 Pandorf 02:03:30 Cipele 02:09:00 Las Vegas kamp02:19:30 Benefiti 02:27:20 Savet za mlade02:32:00 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dragan PetričevićDatum: 29. januar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #draganpetricevic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso, redovnog dopisnika iz Sarajeva za SBS program na bosanskom jeziku, o najvažnijim događajima na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

V nedeljo se je s slavnostno podelitvijo vesen končal 27. Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec je film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki se je po uspešni turneji od Tribece do Sarajeva in redni kinodistribuciji v Art kino mreži ustavil še v Portorožu. Tam je dobil kar sedem vesen: za celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, glavno moško vlogo, žensko stransko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo. Med drugimi pa so slavili tudi filmi Niti besede, Cent'anni in Igrišča ne damo!.

Turski predsednik Redžep Tajip Erdoan u Beogradu. Deo vladajućih partija u Crnoj Gori najavio je da će inicirati donošenje zakona o stranim agentima. Sanacija klizišta na planini Trebević iznad Sarajeva.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice.

Neprolaznu ljepotu sevdalinke prepoznala je "Divanhana", muzički band iz Sarajeva, koji već 15 godina svojim albumima i koncertima promoviše ovaj najsjajniji biser bosanskohercegovačkog kulturnog naslijeđa. Naravno, dodajući joj pečat vlastitog kreativnog izraza, te obogaćujući njene aranžmane primjesama drugih muzičkih žanrova poput jazza, klasične i pop- muzike. "Divanhana" uskoro dolazi u Australiju u okviru svjetske turneje na kojoj predstavljaju svoj zadnji album "Zavrzlama". O svojim muzičkim senzibilitetima i očekivanjima govore članovi "Divanhane", Neven Tunjić, pijanista i osnivač benda, i Selma Droce, nova pjevačica grupe.

Najznačajnija dešavanja u BiH na političkoj sceni tokom protekle sedmice. Otvaranje džamije "Arnaudija" u Banjoj Luci. Obilježen Dan sjećanja na ubijenu djecu Sarajeva. Centralna Izborna Komisija BiH raspisala opšte lokalne izbore u BiH. Sukob BHRTV-e i Federalne Radio- televizije.

Jedna od poslednjih epizoda u 2023.godini i jedinstvena gošća - Tidža, modna ikona i inspiracija Sarajeva.  Dok ne krene nova sezona  (a evo je krčka se jeeeee!) - da se malo podsjetimo :)