Podcasts about mnoge

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V Piškotih s sporočilom Uroš Zupan ponuja svojevrsten kolaž dragocenih premislekov, spominov, subjektivnega doživljanja telesne bolečine ob neizogibnem zavedanju ranljivosti in minljivosti, pa esejev o literaturi in popularni glasbi, s katerima je organsko zraščen, saj sta sestavni deli njegovega intimnega sveta. Ob njiju je rasel, zorel, se navduševal in navdihoval. Ko v esejih navaja najljubše avtorje na področju literature in najljubše izvajalce in skladbe popularne glasbe, gre še dlje, saj pogosto izpisuje besedila pesmi, jih razčlenjuje in opozarja na ključna mesta, v glasbo pa bralca uvaja tako kot to besedni ustvarjalec zna, in sicer z izvrstnimi poetičnimi, subtilnimi opisi, ki se dotikajo posameznih instrumentalnih delov, vokalnih izvedb, različnih nivojev in plasti glasbe, vse tako privlačno, da si bralec zaželi te skladbe še sam ponovno ali na novo zavrteti in se vanje potopiti z novim uvidom, z novo, čeprav izposojeno izkušnjo. Pesnikov izbor literatov ne preseneča, a Zupan ga osvetljuje z izborom posameznih pesmi, kolikor jih obseg njegovega dela dopušča. Njegova najljubša pesnica je Nobelova nagrajenka Wisława Szymborska, najljubši pesnik je Czesłav Miłosz, najljubši nemški pesnik pa Gotfried Benn. Ne izogne se niti ameriški pesnici, Nobelovi nagrajenki novejšega datuma Louisi Glück. Dolgo, navaja avtor, je bil njegov najljubši roman, kultno delo Aleksandrijski kvartet Lawrenca Durrela. Pesnik ima gotovo na zalogi še mnogo imen in mnogo kriterijev po katerih izbira, a že navedeni avtorji so jagodni izbor iz svetovne literature. Zanimivo in resnično je njegovo razmišljanje o branju poezije, o uvidu vanjo. Niso vse pesmi vedno odprte našemu razumevanju, kar ne govori o kvaliteti pesmi. Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje, ali nove, neznane izkušnje, jo ponotranji in posvoji. Popularna glasba je v času socializma prihajala k nam z zamikom, po različnih kanalih, vendar so jo ljubitelji in med njimi je bil tudi avtor Piškotov s sporočilom, cenili toliko bolj, kolikor težje so do nje prišli. Mnoge skladbe so bile povezane z avtorjevim razpoloženjem in čustvi, z določenim obdobjem ali dogodkom in tako so ostali zapisani v spominu in tako jih ob poslušanju vedno znova izvabljajo. Zupan je kot samouk na tem področju prebiral vse, kar je bilo o popularni glasbi napisanega, ustvarjal je lastne zbirke in v pričujoči knjigi ponudil tudi sezname svojih najljubših plošč devetdesetih, osemdesetih in sedemdesetih let, zadnji dve veljata za zlato dobo, klasiko tedaj še ne priznane glasbe. Zupan tako v Piškotih s sporočilom ponuja malo enciklopedijo popularne glasbe in glede na vse v knjigi napisano, mu gre, poznavalcu, res zaupati. Najbolj oseben in iskren del te zbirke je zajet v zapisih o bolečem soočenju s telesnimi omejitvami zaradi obrab, ki nas doletijo v času, ko se telo začne starati. Na pragu šestdesetih, pogosto v bolečinah, ki filtrirajo njegova občutja, ki reducirajo njegove aktivnosti na osnovno, na hojo, ugotavlja, da je tudi s hojo pretiraval, v želji, da se priklene na zemljo in tako podaljša svoj vek na njej. Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna. Vračanje v otroštvo je značilno za to obdobje, vračanje k preprostim deškim igram, v rodne Trbovlje, v čas, ko je bilo vse skromno in sivo, ko je le domišljija barvala vsakdanjost in jo delala vznemirljivo. A čas se je neusmiljeno vrtel, komaj izmišljene igre so zastarevale, menjavali so se vzorniki, menjavale so se vrednote, preizkusiti je bilo treba razne omame, potovati in od blizu doživeti čarobnost oddaljenih in opevanih pokrajin in tujih mest. O vsem tem piše avtor in med prozne tekste dodaja ne samo pesmi priznanih avtorjev, temveč tudi svoje lastne pesmi. Zanimiv, širen svet nam ponuja v Piškotih s sporočilom, zanimiva doživetja, preplet proze in poezije, pisan z neko novo, za Uroša Zupana neznačilno ponižnostjo in tiho melanholijo.

Epidemije so zaznamovale vso človeško zgodovino in zaradi nepoučenosti so jih ljudje pogosto imenovali - kuga. Mnoge so tudi bile dejansko epidemije kuge, četudi različnega izvora, različnega bolezenskega poteka in smrtnosti. Epidemije so pokosile več kot tretjino prebivalstva; najhujša kuga, imenovana črna smrt, pa je konec srednjega veka pomorila celo do 60 odstotkov prebivalstva Evrope. Na Goriškem je bila najhujša kuga pozneje, leta 1682. O njej vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Many people from CALD communities, especially women, are avoiding or delaying preventative cancer care. - Mnoge osobe iz raznolikih kulturnih i jezičnih sredina, posebno žene, izbjegavaju ili odgađaju preventivne preglede povezane s rakom.

Many people from CALD communities, especially women, are avoiding or delaying preventative cancer care. - Mnoge osobe iz kulturno i jezički raznolikih zajednica (CALD), posebno žene, izbjegavaju ili odgađaju preventivnu zaštitu od raka.

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Živel je moder kralj, ki si je zgradil čudovito, a nenavadno palačo. V središču ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Queer je posnet po istoimenski literarni predlogi Williama S. Burroughsa, tragičnega ameriškega popisovalca globokih plasti zavesti in simbolnih svetov, do katerih se je pogosto dokopaval ob pomoči substanc. Zgodnjega bitnika, ki je pisal o življenju na poti, gejevskih odnosih, Južni Ameriki in Maroku, pisatelja, ki je ubil ženo, ko je streljal v kozarec na njeni glavi. Zgodba govori o odnosu med ameriškim gejem in odvisnikom od drog Williamom Leejem ter mlajšim Američanom Allertonom, ki ga sreča v mehiškem baru, na sceni, kjer se gibljejo razni priseljeni boemi in marginalci. Gre za pogost motiv zahodne književnosti 20. stoletja, ki pa navadno ne preizprašuje kolonialnih in razrednih odnosov med priseljenci in domačini, na ozadju katerih zahodnjaki odigravajo svoje osebne drame. Film zvesto prenaša posebno atmosfero in simboliko Burroughsovega pisanja v nov medij. Da bi ustvaril retro potujitev dogajanja, uporablja stare načine snemanja filmov, s pomanjšanimi modeli stavb in vozil z zamejenimi scenami, ki se slikajo na oknih notranjih prostorov, predvsem barov. Obenem pa tovrstne vizualne retro elemente v povezavi s staromodno filmsko glasbo kombinira s sodobno glasbo, ki je mešanica posebej ustvarjenih del Trenta Reznorja in kanoniziranega alternativnega rocka. Tako premeša naš občutek za resničnost, kot to uspeva tudi Burroughsovemu pisanju, potem pa nas povede v tesnobne notranje prostore, opremljene s tipičnim pohištvom tistega časa, ki nato preraščajo v še tesnobnejše sanjske in simbolne svetove, polne raztelešenj, prelivanj teles in podobno. Vzporednice s Cronenbergovim filmom Goli obed, prav tako posnetim po Burroughsovem besedilu, in njegovo siceršnjo estetiko so pri tem neizogibne. Čeprav film estetsko ni popolnoma izviren, pa je glede tega vseeno precej prepričljiv. William in Allerton se spustita v zapleten partnerski odnos, ki ga raziskujeta na potovanju po Južni Ameriki. Mnoge scene so skoraj gledališke, pa naj se dogajajo v zdravniških ordinacijah, hotelskih sobah ali omenjenih barih. Igralci zvesto poudarjajo manierizme ljudi iz petdesetih oziroma časa modernistične kulture, kakršne prepoznavamo v starih filmih ali pri starejših ljudeh. Odnosi so na prvi pogled površinski, utopljeni v neobveznost boemskega življenja, vendar njihova nevrotičnost razkriva globlje potrebe. Te se intenzivno prikažejo v avtentičnih prizorih spolnosti in jemanja drog, pa tudi nežnosti, ki si jo lika izkazujeta. Ta je poudarjena, ko mlajši partner skuša starejšemu pomagati prebroditi hudo abstinenčno krizo. Vsa stanja izjemno dobro upodablja Daniel Craig z eno najboljših vlog zadnjih mesecev. Ko se par odpravi na odrešilno pot v džunglo, da bi prek ajuhaske odkril resnico o samem sebi, se psihedelija podkrepi. Tu in tam zaide tudi v pretiravanje, ki lahko v ciničnih, posthipijevskih in vedno treznejših časih naleti na privzdignjeno obrv. Vendarle pa se film, preden bi se odpeljal v ekshibicionistični nepovrat, z mističnim kvantnim preskokom konča v izjemno globokem eksistencialnem doživetju samote sodobnega (zahodnega) človeka.

U ponedjeljak, 14. listopada je obilježena godišnjica od australskog referenduma o uspostavi Glasa australskih starosjedilaca u parlamentu. Iako je na referendumu dominiralo protivljenje uspostavi ovog nezavisnog tijela, to nije stalo na put promjenama. Mnoge savezne države napreduju s procesom kazivanja istine i pregovorima o uspostavi sporazuma između državnih vlada i aboridžinskih zajednica koji bi im osigurali zajednički rad na pitanjima od interesa pripadnika Prvih naroda.

V turistični oddaji smo se ozrli na petkov svetovni dan turizma. Letos je bil slogan Turizem in mir, številna mesta pa so ob tej priložnosti na široko odprla vrata kulturnih ustanov in turističnih zanimivosti. Mnoge dogodke so pripravili tudi v Mariboru in na Ptuju, tam smo se pozanimali še o viziji turizma z novim vodstvom pristojnega zavoda. Tudi tokrat ni manjkal potopisni del, še vedno potujemo po Gruziji in Armeniji.

Rat u Gazi utiče na globalne gigante bezalkoholnih pića. Mnoge pristalice palestinskog cilja, pogotovo stanovnici Bliskog istoka i arapski svijet, napustili su brendove Coca Colu i Pepsi, zamjenjujući ih lokalnim alternativama. Možda ne biste pomislili da pijenje Coca Cole može biti politički čin. Ali za mnoge ljude na Bliskom istoku koji podržavaju palestinsku stvar, jeste.

Pisateljica Tina Perić je za tematiko prvenke izbrala osebno izkušnjo: njen oče je bil eden izmed 25671 izbrisanih prebivalcev in prebivalk v Sloveniji leta 1992. Junakinja knjige odrašča v senci tega zločina, ki vpliva na življenje celotne družine in posledično tudi na življenje njihovih sorodnikov v Srbiji. Njen literarni alter ego, Mia Batić, se tako srečuje z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci in najstnice ter najstniki, in z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci, pripadnice in pripadniki manjšin, v njenem primeru srbske manjšine. Mnoge vrstice in strani v knjigi so presunljive, toda avtorica s svojo življenjsko energijo in zrelostjo zmore tudi humorne trenutke, odstavke. Knjigo je zasnovala kot preplet pripovedi in premisleka; s pripovedjo približa marsikomu manj znani svet, s (samo)premislekom pa bralkam in bralcem nastavi zrcalo. Skratka, Ćrtice so berljiva in dobra knjiga, ki bi jo morali dijakinje in dijaki brati za maturo. Več pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje s Tino Perić.

U novoj epizodi Radar Foruma mišljenja su ukrstili redovni profesori Ekonomskog fakulteta u Beogradu – izazivačica Danica Popović i njen gost Dejan Šoškić, bivši guverner NBS. Danica Popović, poznata po analitičnosti, otpočela je debatu pitanjem kako je došlo do promena u globalnoj ekonomiji, odnosno, zašto se povlačimo iz otvorenosti koja je bila temelj ekonomskog rasta, a što u konačnici preti zatvaranjem privrede? Šoškić je istakao da su vrednosti koje su krasile zapadni svet polako počele da se napuštaju, čak i od strane onih zemalja koje su te vrednosti najviše zagovarale. On ukazuje na zabrinjavajući trend odstupanja od principa slobodne trgovine i poštovanja međunarodnih pravila, što dovodi do destabilizacije globalne ekonomske strukture. “To je zbunjujuće i po pitanju slobodne trgovine, i po pitanju vladavine prava, poštovanja međunarodnih sporazuma…”, ukazuje Šoškić. Popović je naglasila značaj institucionalne stabilnosti navodeći da privreda ne bi trebalo da trpi usled političkih promena. “Mnoge stvari moraju da se rade na odgovarajući način zarad dobrobiti građana nezavisno od toga da li je jedna ili druga politička opcija na vlasti. To je nešto što krasi jednu vrstu stabilnosti i građansko društvo. Neke stvari i vrednosti se postavljaju i doživljavaju od strane građanstva kao nepromenljive konstante u jednom organizovanom društvu. To ne zavisi od slobodne volje, da ne kažem hira - mislim da je to adekvatniji termin za ponašanje pojedinih političara koji misle da mogu naglo i mnogo svojim uverenjem, svojom ličnošću i nekom svojom energijom da menjaju. Dobre države to ne trpe i dobar sistem uvek treba da kanališe političare u pravcu održavanja kvalitetnih vrednosti koje su prethodne generacije ustanovile", jasan je Šoškić. Gosti Radar Foruma kritikovali su sa ekonomskog stanovišta i sankcije Rusiji, osvrnuli se na ulogu dolara i SAD-a u trenutnim globalnim odnosima, kao i na sve veću prisutnost Kine. Takođe su se dotakli i pitanja kompetencije kadra u Narodnoj banci Srbije i kako ona utiče na ekonomsku politiku zemlje. Više na radar.rs.

Mnoge obiteljske tvrtke prenose poslovanje s generacije na generaciju. Kada to nije moguće, dolazi do prekida tradicije. To se upravo događa u jednoj od najstarijih trgovina hranom u Australiji.

Vezu između ishrane i zdravlja ne treba posebno naglašavati. Rezultati istraživanja koje je objavio britanski medicinski Journal, potvrđuju da je ishrana zasnovana na prerađenoj i brzoj hrani povezana sa brojnim zdravstvenim stanjima. Procesuirana hrana uključuje slatke žitarice, prerađeno meso, brzu hranu, bezalkoholna pića i smrznuta gotova jela. Mnoge od ovih namirnica su slabe nutritivne vrijednosti...

Avijacija je najbezbednija grana privrede, ali je posle korone primetan sve veći nedostatak osoblja, a pogotovo stručnog kadra. Mnoge kompanije nisu vratile broj zaposlenih na nivo pre korone. Piloti su u skoro svim avio kompanijama preopterećeni poslom. Postoji diskrapanca između planova letenja i broja pilota. Zakon je jasan, kad je reč o odmoru pilota, ali se vrlo često ne poštuje. Iako istraga nije gotova, odgovornost za poslednji incident sa letom Er Srbije za Dizeldorf je najverovatnije na pilotu. Gošća: Danka Nešović, Direktorka Pep akademije za avijaciju

Svake godine hiljade žena u Australiji doživi zlostavljanje od strane svog partnera. Mnoge koje uspiju pobjeći iz nasilne veze mogu se suočiti s preprekama pri ponovnom zapošljavanju. Drušveno preduzeće Sriibed nudi treninge, resurse i fleksibilan rad od kuće pomažući žrtvama nasilja u porodici da ostvare svoj put do financijske slobode.

Australci obilježavaju 40 godina postojanja univerzalnog zdravstvenog sustava Medicare, no mnogi među njima još uvijek ne razumiju kako on funkcionira. Barem tako tvrdi skupina zdravstvenih stručnjaka koji pozivaju vladu da uvede program javnog obrazovanja i poboljšanja poznavanja njegovog djelovanja.

Na današnjo nedeljo beremo priliko o talentih. Te gospodar pred odhodom izroči svojim služabnikom. Prilika je tako zaznamovala našo kulturo, da je beseda talent prešla v vsakdanjo govorico in ko želimo reči, da ima kdo dar za neko stvar, rečemo, da ima talent ali da je talentiran. Kaj pa je bil talent? V rimskem plačilnem prometu je pomenil največji mogoč znesek. Za lažje razumevanje vrednosti denarja v prvem stoletju, povejmo, da sta bili dve drahmi dnevno plačilo za delavca. Talent pa je veljal šest tisoč drahem, kar pomeni osemletno plačilo delavca! Jezus v priliki pravi, da je neki človek preden je šel na potovanje svojim trem služabnikom »izročil svoje premoženje« (Mt 25,14). To pomeni, da je njegova lastnina znašala veliko denarja, najmanj osem talentov, kakor lahko razberemo iz zgodbe. Prva dva služabnika sta trgovala z gospodarjevimi talenti. Tretji služabnik pa je zakopal svoj talent. Nenazadnje je bil njegov talent vreden osem let dela! Ko se je gospodar vrnil sta prva dva služabnika vrnila denar, ki sta ga dobro oplemenitila. Tretji služabnik pa je samo odkopal talent. Ponosen nase je denar odnesel gospodarju. Nič ni zapravil, ohranil je vse do zadnjega stotina. Pričakoval je pohvalo, prejel pa grajo. Še več: gospodar je dejal, naj mu vzamejo denar in ga dajo tistemu, ki jih ima že pet, »kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima« (Mt 25,29). Mnoge ljudi motijo te besede, ker jih razumejo, naj se vzame revnim in da bogatim. Seveda to ni v slogu Jezusovega nauka. Ključ razumevanja mora biti nekje drugje. Preden je gospodar šel na pot svojim trem služabnikom ni izročil nekaj denarja, ampak kakor pravi besedilo, jim je »izročil svoje premoženje«. To pomeni, da jim je dal vse, kar je imel. V oskrbo jim je izročil vse svoje imetje. Kar pomeni, da bo ob vrnitvi odvisen od tega, kaj so z njegovim denarjem naredili služabniki. V tej priliki tvega gospodar. Svojim služabnikom je izročil vse, kar je imel. Tudi nam Bog daje vse. Svobodno in velikodušno. Gospodarjev neprecenljiv dar je bil dar samega sebe in tretji služabnik je neodgovorno ravnal s tem darom. Talent je vzel kot tveganje ne pa kot dar. Vrnil se je h gospodarju in dejal: »Glej, tu imaš kar je tvojega« (Mt 25,24). Toda gospodar ni hotel, kar je njegovega, ampak je želel, da bi bili njegovi služabniki velikodušni kot je bil on. Skoraj sam se zato zapiše sklep, da Bog od nas pričakuje velikodušnost, potem ko je sam do nas neizmerno velikodušen.

Marjanca Jemec Božič, slovenska ilustratorka, je 16. septembra dopolnila 95 let. Ob tem jubileju je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Čebelica izšla judovska pravljica z naslovom Pravljica o modrem plaščku z njenimi ilustracijami. Mnoge izmed številnih knjig, ki jih je ilustrirala, so bile objavljene v tujini. Poleg tega, da je Marjanca Jemec Božič ena vodilnih slovenskih ilustratorjev, je sodelovala tudi na mnogih skupinskih razstavah, za seboj pa ima več kot 20 samostojnih razstav. Dobila je več domačih in tujih nagrad. Zumetnico se je pogovarjala Vida Curk.

Novi izvještaj o stanovanju daje mračnu sliku Australcima koji se nadaju da će kupiti kuću ili stan i otkriva da je dostupnost stambenog prostora na najgorem nivou u posljednje tri decenije. To je vođeno rastućim cijenama kuća i hipotekarnim stopama. Sa srednjom cijenom kuće koja prelazi milion dolara u Sydneyu, Novi Južni Wels se i dalje rangira kao država s najvišim cijenama kuća, što je titula koju je držao posljednjih 30 godina. Slijede Tasmania i Victoria, dok je pristupačnost smještaja najveća u Zapadnoj Australiji i Queenslandu.

Želite naučiti reiki i uzbuđeni ste o tome što vas očekuje? U ovom najnovijem podcastu, govorim o tome kako da se što kvalitetnije pripremite za reiki tečaj i koje stvari trebate imati na umu kako biste maksimalno osnažili svoje iskustvo.  Prva stvar na koju sam se fokusirao jest nešto što se često previdi - reiki svijeća.

Želite naučiti reiki i uzbuđeni ste o tome što vas očekuje? U ovom najnovijem podcastu, govorim o tome kako da se što kvalitetnije pripremite za reiki tečaj i koje stvari trebate imati na umu kako biste maksimalno osnažili svoje iskustvo.  Prva stvar na koju sam se fokusirao jest nešto što se često previdi - reiki svijeća.

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Družina orhidej ali po slovensko družina kukavičevk vsebuje okoli 750 rodov in 25.000 vrst, kar pomeni, da gre za eno največjih družin cvetočih rastlin na našem planetu. Mnoge vrste orhidej so tudi priljubljene sobne rastline, z njihovo vzgojo in oskrbo pa ima marsikdo težave. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili odličnega poznavalca in gojitelja orhidej Tomaža Jevšnika, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Već 122 godine temeljni dokument Australije ne priznaje Aboridžine i otočane Torresovog tjesnaca. Put do ustavnog priznanja vodio je kroz više generacija, parlamente i političke podjele.

V Klicno kodo se je oglasila novinarka Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič, ki je skupaj z ekipo obiskala nekaj ukrajinskih mest. V Buči, predmestju Kijeva, so ruski vojaki marca ubili več kot 450 domačinov, civilistov. Mnoge so zverinsko mučili. Številne ženske in deklice iz Buče so bile posiljene. Pričevanja preživelih in prič zločinov iz Buče so nedoumljiva. Kako se prebivalci Ukrajine prebijajo skozi zimski čas ob izpadih elektrike, čestokrat brez ogrevanja, občasno brez vode? Zakaj so najbolj hvaležni Evropi?

Iako je puno ljudi čulo za endometriozu, još uvijek postoji puno nepoznanica o toj bolesti koja utječe na više od 830 000 osoba u Australiji. Mnoge žene koji boluju od endometrioze se suočavaju s dugim putem kako u postavljanju dijagnoze tako i liječenju. Trenutačno nema lijeka za ovu bolest. U posljednjoj epizodi trodijelne serije podcasta o endometriozi, objašnjavamo kako se multidisciplinarnim pristupom liječenju može poboljšati kvaliteta života pacijentica.

Iako internetska kupnja potrošačima nudi pogodnosti poput jednostavne i brze kupovine kao i popusta, ona također nosi niz rizika. Mnoge tvrtke koje posluju na internetu prikupljaju osobne podatke kupaca, a prevaranti iskorištavaju porast korištenja internetske trgovine kako bi ciljali na ranjive Australce.

Mnoge lokalne legende so zgolj in le to - legende, ki nastanejo na podlagi govoric, ali pa se spletejo okrog kakšnega še posebej karizmatičnega (beri: čudaškega) sokrajana. Vodiška Johanca je ena od legend, ki pa so ta status dosegle upravičeno. Ena od najbolj slavnih osebnosti leta 1913 je s svojimi "čudeži" skoraj premešala politične karte na slovenskem, vsekakor pa dvignila nemalo prahu.

Piše: Andrej Lutman Bereta Maja Moll in Matjaž Romih Na Slovenskem je dobro znan naslov V kraljestvu zlatoroga. Beseda zlatorog je občasno pisana z veliko, občasno pa z malo začetnico. Zlatorog je vsekakor lik iz pravljic oziroma pripovedk, s katerimi si vsakdo lahko krajša ali tudi daljša čas. Kdo pa je Minotaver? Tudi Minotaver je lik iz zgodovine in pripada antični mitologiji. O tem liku se je v času, ki ga beleži zgodovina, nabralo precej zgodb in pomenov ter uprizoritev. Miša Gams je ta lik uporabila v eni izmed svojih zgodb. Glede na to, da je na knjižnem ovitku predstavljena tudi kot samostojna performerka in knjižna recenzentka, je nekako samoumevno, da je naslovnemu liku dodala tudi svoje pomene. Kakšni vse so takšni pomeni, pa naj ne bo razkrito, saj se njeno pisanje zlahka približa uvrstitvam, poimenovanim žanri ali vsebine true crime, ki obravnavajo resnične zločine. Za ponazoritev tovrstnega približevanja naj služi odlomek iz zgodbe Razgovor: „Lepo bi bilo deliti pasje življenje s kakšno samico človeške vrste, si je mislil, ko so se odprla vrata, ki so ga ločevala od sanjske službe in fatalne ženske, a skoznja ni stopil bledi delavec, temveč je za njim stala prav tista fatalka, ki mu je po vsej verjetnosti speljala službo.“ Odlomek je sicer milejša oblika prikazov zaostrovanja med liki, saj je bralstvo že uvodoma opozorjeno, da se srečuje s simulakri resničnostnih šovov, to pa je oznaka, ki meji na bizarnost. Bledi delavec in fatalka sta par, kakršen je tudi pes in samica človeške vrste. Liki v zgodbah Miše Gams so pač ekstremitete, da zadostijo likom, s katerimi je identifikacija nekoliko težja, a nikakor nemogoča. Naj še omenimo, da je pisateljica izbrala motiv za knjižno naslovnico. Predstavlja morda ring v templju, v katerem se morebiti dogajajo grozljivosti, a le zunaj ringa. Čemu ta omemba? Mnoge izmed zgodb so namreč priredbe že znanih zgodb, so njihova franšiza, njihovo nadaljevanje, nadgradnja, so – nenazadnje – njihov labirint oziroma blodnjak. Tudi zlatorog se je podil po hribih in vršacih, preprečeval življenje ali ljubezen, a tudi zdravil. Minotaver v knjigi Miše Gams pa v vsaki zgodbi preži latentno oziroma suspenzno. Bralstvo ta lik na način sfinge sprašuje: kako ubežati zgodbi, kako pisati zgodbe in jih tudi dokončati, kako doseči, da bo zgodba, ki je že znana, podoživeta prevzela in znova očarala? V spremnem besedilu urednika Roberta Titana Felixa je mogoče najti kakšen odgovor. Eden bi bil naslednji: „Prepogosto pozabljamo, da ljudje nismo substancialna, ampak relacijska bitja in da smo v vsakem trenutku samo tisto, kar nas tisti trenutek določa, in vsa potreba po polnosti samozavedanja, ali celo kakšni individuaciji, je zato obsojena na strašne neuspehe, potlačitve, neugodja in preboje.“ Liki, oropani prizemljenosti, preobremenjeni z odnosi in hipnostjo, so nosilci skrajnosti, v kateri se seveda ne znajdejo, pa obstanejo kot zlatorog pred prepadom ali minotaver z malo začetnico. Podružbljanje književnih likov pa je območje tistega mejnega, ko kriminalka postaja kriminaliteta v statističnem smislu, literatura pa agenda vrhunske pismenosti, pa četudi je namenjena skrajševanju časa. Simulakri Miše Gams sodijo mednje.

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Eva Longyka Marušič in Renato Horvat Pesniška zbirka Uroša Zupana Psica in poletje se začne z Handkejevim odlomkom in tudi številne druge pesmi iz te zbirke se začenjajo s citati klasikov zahodnega kanona. Odlomki tako postanejo nekakšni moti, ki usmerjajo tisto, kar bo sledilo, in tako že na začetku slutimo, da bosta poglavitni temi minevanje in umetnost kot vrhoven poskus osmišljanja in ovekovečenja minevanja. Ali z Zupanovimi besedami: »Neprestano potujemo proti sedanjosti. Za sabo puščamo do stropa natlačene starinarnice, svetle dneve, stisnjene med liste papirja kakor posušene rastline v herbarije, in temne, ki s koščenimi členki prstov včasih trkajo po pokrovih iz notranjosti krst.« A zdi se, da izpod te deklarativne možnosti venomer sili tesnoba, ki nas opominja, da to ostaja le poskus. Umetnost pa ni le poskus zaustavitve minevanja, ampak tudi hvalnica tosvetnemu: medčloveškim odnosom, živalim, naravi. Poraja se vprašanje, ali ni največja sreča povsem zliti se s svetom, tako da izgine vsakršna distanca med njim in nami. Uroš Zupan to pripisuje svoji psički: »In včasih počivaš v senci, pod drevesom, obdana s svetom, ki je samo zate (in mogoče tudi malo zame) popolnoma negiben.« Naslov Psica in poletje nakazuje negibnost in prisotnost v tu in zdaj, ki se pojavljata skozi celotno zbirko: »Če so kje nebesa, potem so verjetno takšna: sredina junija, večer, samoten človek, za neskončen hip pomirjen sam s sabo in s svetom.« Pesmi, namenjene poletju, so temu primerno gostobesedne in obširne, medtem ko tiste o zimi spominjajo na haikuje. Ne vrhunca poletja, ki je tudi vrhunec življenja, ne življenja ni mogoče zagrabiti: »Si kot bitje, ki je končno našlo svoj element in se zlilo z njim. In tako mine popoldne. Mine visoko poletje. In mine življenje.« A človek ostaja bitje, rojeno v smrt. Iskanje sreče na tem svetu je zaznamovano z neizogibnim koncem, ki daje mero celotnemu življenju. Vsebinska podstat zbirke Psica in poletje dosledno odslikava avtorjevo občudovanje na eni strani narave kot odsotnosti zavedanja o minevanju in na drugi strani poezije kot najčistejšega izraza tega zavedanja. Na oblikovni ravni pa so pesmi raznovrstne, nekatere so kratke impresije, najdemo pa tudi pesmi v prozi. Kljub kopici medbesedilnih navezav in pesnikovemu enciklopedičnemu znanju je jezik jasen in razumljiv. »Razumljiv kot let ptic« piše avtor, saj »Vsi detektivi skritih pomenov hirajo na soncu«. Uroš Zupan najdeva sogovorce v klasikih literature in glasbe dvajsetega stoletja. Mnoge pesmi so v celoti posvečene njim. A ko govori o njih, hkrati govori o sebi. Za nekatere pesmi se zdi, da lebdijo v brezčasju, drugod je družbeni kontekst jasno navzoč. Vse bolj pa avtorja preganja minevanje: »Zdaj je čas sestavljen iz samih pospeškov in podvržen nenehnemu krčenju in ne vem, koliko mi ga še ostaja.« Poezija pa je edina, ki »prinaša hipne odrešitve in nas v hipih, ko jo z veliko zbranostjo beremo, za hip odreši.«

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan in nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, pogled na svet. Ali kot je zapisala znamenita Susan Sontag, »fotografije nas učijo novega vizualnega koda, s tem pa spreminjajo in širijo naše pojme o tem, kaj je vredno pogleda in kaj imamo pravico gledati«. Vsaka fotografija ima v sebi sporočilno vrednost in tokrat nas bo zanimalo, kaj nam s svojimi fotografskimi deli sporočajo oziroma so poskušale sporočiti ene najbolj znanih svetovnih fotografinj. V svetu fotografije, ki je še vedno pretežno moški poklic je kar nekaj žensk, fotografinj, ki sodijo v sam svetovni vrh fotografske umetnosti, tudi reportažne. Kako so gledale na svet, v čem se njihov pogled razlikuje od moških kolegov? Mnoge med njimi so bile izrazite humanistke, socialno občutljive, zelo samosvoje in zavezane svobodi, predvsem kreativni, pa vendar – kje so se morale ukloniti, vliti v stereotipni kalup patriarhalnemu modusu operandi, ki še vedno vlada svetu? "Fotoaparat je instrument, ki nas uči, kako videti življenje brez aparata" je nekoč izjavila Dorothea Lang, ameriška fotografinja, ki je zaslovela s svojo znamenito serijo fotografij migrantske matere, družine, posnete v času velike gospodarske krize. Fotografinja Letizia Battaglia, tudi ena najvidnejših intelektualk naše dobe, pa je s fotoaparatom v roki pripovedovala ne le zgodbo Sicilije in cosa nostre, temveč vse Italije. Za debato o znamenitih velikih ženskah pretekle in sodobne fotografije je avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič gostila dr. Marijo Skočir, višjo kustosinja, vodjo alerije Jakopič in galerije Vžigalica ter Manco Juvan, mednarodno priznano fotografinja, fotoreporterko.

Piše Andrej Lutman. Bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Starodavni pesnik Orfej z liro pošilja svojo žalost ob izgubi ljubljene Evridike tudi v nove pesmi Sonje Koranter. Je osrednji lik, je predmet ljubezni, je odsotni subjekt, s katerim pesnica vzpostavlja vez do vsega pesniškega. Svoj odnos do mitološkega lika izpove v pesmi, ki je naslovila zbirko: „Ker on ve, da bi / rada pela z njim; mu povedala o vseh sanjah, se učila / igrati na liro. A moja žalost ne domuje v podzemlju, / moj dom je poln glasbe in spominov še iz časov, ko / se nisva ne poznala ne spoznala.“ Sonja Koranter je pesmi objavila v več kot štiridesetih zbirkah. Mnoge od njih so izhajale v samozaložbi in v soavtorstvu z Valentinom Cundričem. Objavila je tudi precej knjig za otroke, uspešno sodelovala na domačih in tujih natečajih, pesmi je objavljala v oddaji Literarni nokturno, za umetniško delovanje pa je prejela vrsto priznanj. Pesni na samosvoj način in predstavlja posebnost v slovenskem pesništvu. Kot že v njenih prejšnjih pesniških zbirkah se tudi v zbirki Orfejeve solze osebnoizpovedna lirika prepleta v sozvočju s splošnimi temami, tu so različni predmeti, na primer skodelica kave, zlata kletka, pristanišče, trnov grm, ali pa so te teme občutja in stanja, kot sta tavanje ali pričakovanje. Primer tega je pesem Vsakdanjosti: „Ogenj v očeh, / prah v dlaneh, / telo kot soha, / v krču in bolesti – / suho drevo na novo / poganja v nebo.“ V mnogih pesmi se pojavlja antični motiv, ki je navdihnil in naslovil celotno zbirko. Čarobnost preteklosti je pesničina povezava z izgubljeno navzočnostjo svetega in tudi svetlega. Poistoveča se z Evridiko, ko v pesmi Sedma stopnica sporoča: „Orfej / je hodil pred menoj, njegova lira je molčala, oči žarele / in tihe stopinje so rezale moj čas, željo, da vidim in / občutim neskončnost.“ Posebne pesničine pozornosti je deležno nebo s svojimi pojavi. Predstavlja ji nekakšen izhod iz turobnosti, žalosti in tudi trpljenja, s katerimi se sooča. V takšnih pesmi je najiskrenejša, še najbolj se približa neizrekljivemu. Prav neizrekljivo in neskončnost sta področji, ki pesnici nudita odmik od melanholije, odmik od pritiskov, ki jih sprožajo vsakodnevnosti. Mlečna cesta, kar celotno vesolje poganja njena hrepenenja. V pesmi Sejalec zvezdnega prahu izpove: „In kakor čas od večnosti biča moje telo, / slabi duha, preganja temo, ustvarja sejalec / nov prag, nov svet, zahteva plačilo, nov roj zvezd.“ Orfejeve solze so napisane v povsem prostem verzu, ki v nekaterih pesmih prehaja v pesem v prozi in s tem postaja nekakšen inštrument za kroniko časa in dokument spomina. Prosti verz, ki deluje kot vzmet, kot poganjalo, kot vztrajnik v gradnji pesmi, dopušča, da se pesmi prelivajo, pretakajo in pravzaprav sestavljajo pesnitev, ki se vleče iz trenutnosti v trajanje. Nekaj tega je v prvi pesmi iz cikla z naslovom Anekumena: „In sem dočakala, omamljena / in sama, tih piš vetra, / kamnito besedo, ukaz za vse / naslednje dni.“ Pesniška zbirka Sonje Koranter Orfejeve solze dosledno zaznamuje pesničino obdobje, ko so stvari nekako jasne, osmišljene, celo dognane, a hrepenenje po izpovedovanju ostaja in nudi še možnosti za pesem, za spevnost, za tisto, kar dela ustvarjalnost.

»Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« oz. »ki bodo zveličani?« (Lk 13,22) sprašujejo Gospoda učenci v današnjem evangeliju. To je hkrati vprašanje, na katerega mora prej ali slej trčiti vsak človek. Kaj, če, in kako je z večnim življenjem? In v nasprotju s popačeno podobo Jezusa Kristusa, ki naj bi bil le ves naiven in blag v odpuščanju, je odgovor Gospoda danes precej trd in gotovo ne povšeči vsem, ne tedaj in ne sedaj. »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,23-30) Ko bomo nekoč, tako upamo, prestopili prag večne blaženosti nebes, bomo najverjetneje osupli s kom bomo sedli na nebeško gostijo. Bili bodo nekateri, ki smo jih zmotno sodili v tem življenju, bili bodo preprosti in učeni, bogati in revni, toda ne vsi bogati in ne vsi revni in ne vsi učeni in ne tisti, ki so se navzven delali preproste in torej ne vsi ljudje. Mnoge bomo vseeno pogrešili. Biti in ostati kristijan, je danes težka naloga, je pot, ki postaja vedno bolj ozka in neprivlačna. Kolikokrat nas v tem življenju prevzame blišč zunanjosti, in kako pogosto »ne utegnemo« pogledati še v notranjost! Kjer so težave in nasprtovanje, kjer je boj, tam je naše mesto; mesto, kjer se lahko naučimo sprejeti, odpustiti in ljubiti. »Če ti Bog pošilja veliko trpljenja, je to znamenje, da ima s teboj velike načrte in te hoče gotovo napraviti za svetnika,« pravi sveti Ignacij Loyolski. Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, tega zveličavnega boja s Kristusom vam želim tudi v vašem življenju.

Stručnjaci upozoravaju da Australci sve više usvajaju loše navike dentalne higijene. Mnoge od ovih navika se mogu spriječiti, a ako se problemi koje uzrokuju ostave bez nadzora, mogli bi uzrokovati ozbiljnije zdravstvene probleme.

Koliko je samo otkazanih koncerata ovog leta! Koja je to misteriozna bolest koja je mnoge bendove izbacila sa turneja i šta će biti sa koncertom grupe Whitesnake u Beogradu? Pratite nas na: Facebook: https://www.facebook.com/junkyardrockstories/ Twitter: https://twitter.com/JunkYardRS Reddit: https://www.reddit.com/r/RockMusicSerbia/ Podcast: https://anchor.fm/junkyardrock Spotify: https://open.spotify.com/show/1eVOB05QnxY3zMCYjqo058?si=b2zuotoDRJOoXXUUi-r9Xg&dl_branch=1 Top New Rock: https://open.spotify.com/playlist/5N7ValFdUOQkBm2zNQkW4P?si=0994682b60244fb3 Serbian Rock Metal Punk: https://open.spotify.com/playlist/6RK1tjoS8BIPxBvcDFoh2z?si=e1c6f1dfdf7b478c This video is made for educational purposes only. Like, Share, Subscribe! --- This episode is sponsored by · Anchor: The easiest way to make a podcast. https://anchor.fm/app --- Send in a voice message: https://anchor.fm/junkyardrock/message

Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.

Pomladno vreme in višje temperature na plano vsako leto zvabijo tudi nekatere živali, ki jih nismo najbolj veseli. Mnoge motijo žuželke, še posebej nezaželene so v naših bivališčih mravlje, ose, muhe, komarji, drugi se vsako leto borijo z glodavci, kot so miši, podgane, polhi. Kako ravnati preventivno, da jih ne privabimo v svoj dom, kaj storiti, ko so že prisotni? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na ta vprašanja odgovarjal Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Pokličite ali nam pišite!

Mnoge zapadne države otvoreno osuđuju Kinu zbog njezinog stava o invaziji Rusije na Ukrajinu, ali ne osuđuju i Indiju, Obje su zemlje bile suzdržane prilikom glasanja u Ujedinjenim narodima, kada se tražila obustava invazije. No stručnjaci govore da je Indija uspjela izbjeći osudu zapada zbog svog odnosa prema napadu Rusije na Ukrajinu.

Izuzetno aktivna ženska organizacija u zapadnom dijelu grada posebno je ponosna na svoje humanitarne akcije usmjerene ka Bosni i Hercegovini. Mnoge žene u udruženju su pronašle svoje utočište i izvstan način da se uključe u društveni život nove domovine.

Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.

Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.

Mnoge žene pate od inkontinencije tijekom ili nakon trudnoće, a vježbe mišića zdjeličnog dna jedan su od načina pomoći. Obnovljeni Cochraneov sustavni pregled, objavljen u svibnju 2020., predstavlja dokaze iz 46 randomiziranih kliničkih istraživanja koje su ispitale učinke vježbi. Autorice, Stephanie Woodley i Jean Hay-Smith, sa Sveučilišta Otago na Novom Zelandu, predstavljaju najnovije rezultate, a doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochrane s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će nam ga.

Mnoge žene pate od inkontinencije tijekom ili nakon trudnoće, a vježbe mišića zdjeličnog dna jedan su od načina pomoći. Obnovljeni Cochraneov sustavni pregled, objavljen u svibnju 2020., predstavlja dokaze iz 46 randomiziranih kliničkih istraživanja koje su ispitale učinke vježbi. Autorice, Stephanie Woodley i Jean Hay-Smith, sa Sveučilišta Otago na Novom Zelandu, predstavljaju najnovije rezultate, a doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochrane s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će nam ga.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.

Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.

Mnoge dojilje se susreću s problemom zastojne dojke i ovo stanje može biti vrlo neugodno. Ima više potencijalnih načina liječenja. Dokazi o liječenju su sakupljeni u najnovijoj inačici relevantnog Cochraneovog sustavnog pregleda objavljenog u rujnu 2020. Obje autorice, Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea na Medicinskom fakultetu Sveučilišta u Splitu, i Fiona Stewart sa Sveučilišta u Liverpoolu, u Ujedinjenom Kraljevstvu, govore o tome što su našle u ovom glasovnom zapisu, počevši s Irenom.

Mnoge dojilje se susreću s problemom zastojne dojke i ovo stanje može biti vrlo neugodno. Ima više potencijalnih načina liječenja. Dokazi o liječenju su sakupljeni u najnovijoj inačici relevantnog Cochraneovog sustavnog pregleda objavljenog u rujnu 2020. Obje autorice, Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea na Medicinskom fakultetu Sveučilišta u Splitu, i Fiona Stewart sa Sveučilišta u Liverpoolu, u Ujedinjenom Kraljevstvu, govore o tome što su našle u ovom glasovnom zapisu, počevši s Irenom.

Svijet se suočava s klimatskom “propašću”, kazao je britanski premijer Boris Johnson dodavši da je vrijeme za hitno djelovanje. To je bila Johnsonova poruka čelnicima okupljenima u Glasgowu tijekom prvog dana dvodnevnog samita COP 26 u Glasgowu. Mnoge zemlje su se obvezale na snažnije ciljeve smanjenja emisija, uključujući i Australiju, koja se nada doseći nultu stopu emisija do 2050. godine. No, indijski premijer je kazao da će njegova zemlja moći doseći taj cilj do 2070. godine, dok Kina ostaje pri svom zacrtanom cilju dosezanja nulte stope emisija do 2060. godine.

Učenici diljem Australije počinju posljednje obrazovno razdoblje, no proći će tjedni prije no što im bude omogućen povratak u školske učionice. I dok učenici pohađaju nastavu od kuće, škole se posebnim sigurnosnim mjerama pripremaju za njihov povratak. Mnoge obrazovne institucije provjeravaju kvalitetu zraka kako bi pomogli u sprječavanju širenja virusa.

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

Tema nove epizode podcasta Snaga uma je oslobađanje seksualnosti u kontekstu rada na sebi. "Radila sam na isceljenju svoje seksualnosti i ono što je meni pomoglo volela bih da podelim sa drugima. To je pre svega naša povezanost, odnosno nepovezanost sa sopstvenim telom. Da li nam je telo povezano sa srcem i sa umom? I koliko smo uopšte svesni te konekcije? Tu je uvek prvi korak sesti i razmisliti do koje mere postoji uživanje u seksualnom odnosu", rekla je Una Senić gostujući u novoj epizodi podcasta Snaga uma. Do koje mere je uopšte moguće ostvariti lični rast bez seksualnog oslobađanja i kako ostvariti duhovnu i telesnu povezanost sa partnerom neke su od tema ovog podcasta.

Mnoge trudnice imaju manjak vitamina D i neke će razmišljati o oralnoj nadoknadi istog. U srpnju 2019. Christina Palacios i suradnici s Florida Internacionalnog Sveučilišta u SAD-u su obnovili njihov Cochraneov sustavni pregled o dokazima. Razgovor s glavnom autoricom je prevela doktorica Dubravka Barač, specijalistica pedijatrije, iz KBC-a Osijek, a razgovor će pročitati docentica Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu. 

Mnoge trudnice imaju manjak vitamina D i neke će razmišljati o oralnoj nadoknadi istog. U srpnju 2019. Christina Palacios i suradnici s Florida Internacionalnog Sveučilišta u SAD-u su obnovili njihov Cochraneov sustavni pregled o dokazima. Razgovor s glavnom autoricom je prevela doktorica Dubravka Barač, specijalistica pedijatrije, iz KBC-a Osijek, a razgovor će pročitati docentica Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu. 

Mnoge naše dejavnosti so se preselile na splet, v zadnjem letu pa še zlasti trgovina in bančne storitve. Na splet pa so se preselili tudi goljufi, ki postavljajo lažne spletne trgovine, lažne bančne poslovalnice, lažne točke za investiranje v kriptovalute ter ribarijo na družbenih omrežjih, da bi se z našimi gesli dokopali do številk naših bančnih računov. O osnovah varnega delovanja na spletu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu – z nami bosta Maruša Maligoj in Tadej Hren, sodelujoča pri projektu Varni na internetu.

Mnoge žrtve nasilja u porodici ne razumiju pravni sistem, procedure, kao ni tehnički pravni rječnik. Za one koji nisu rođeni u Australiji i čiji prvi jezik nije engleski, stvari se dodatno komplikuju. Mnogi su tek pozivom linije pomoći 1-800- RESPECT naučili šta znače pojmovi "prisilna kontrola" i "psihološka manipulacija".

Zarađuj svetsku platu dok sediš u Srbiji – tako što fotkaš stvari na stolu u svom stanu! Eksperti stock fotografije, braća Bojan i Ivan Zamurović vas u ovoj epizodi uče kako da zarađujete gomilu novca na različitim stock sajtovima.

Mnoge obitelji njeguju božićnu tradiciju posjećivanja Djeda Božićnjaka u trgovačkim centrima, no u vrijeme pandemije, kada je držanje razdaljine nužna mjera predostrožnosti, tradicija će se u Europi njegovati u nešto drukčijem obliku.

Preventivni pregledi v nosečnosti so ena tistih zdravstvenih storitev, ki skoraj nemoteno poteka tudi med epidemijo. Prvi pregled je namenjen potrditvi nosečnosti, potem si pregledi sledijo na štiri do šest tednov, pozneje v nosečnosti na dva tedna in ob koncu vsak teden. Mnoge nosečnice se v prvem trimesečju odločijo za merjenje nuhalne svetline. Ena najpomembnejših preiskav pa je morfologija ploda na okvirno polovici nosečnosti. O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Mnoge države svijeta utrkuju se oko toga ko će napraviti što bolji test, lek ili vakcinu za korona virus. Šta poručuju iz Svjetske zdravstvene organizacije? Koliko košta žičana ograda koju su vlasti Srbije počele da postavljaju na granici sa Severnom Makedonijom kod Preševa? U BiH je istekao poslednji rok da političke stranke predaju svoje kandidatske liste za lokalne izbore. Koliko građani Crne Gore prate predizbornu kampanju putrem medija?

U najnovijem izvješću stoji kako Australija ne ispunjava mnoge osnovne obaveze iz područja ljudskih prava. Stručnjaci navode kako starosjedioci, izbjeglice i tražitelji azila doživljavaju neke od najviših stupnjeva kršenja osnovnih ljudskih prava.

Mnoge australske dobrotvorne organizacije mogle bi biti prisiljene zatvoriti svoja vrata zbog ekonomske krize izazvane koronavirusom. Aktivisti za socijalnu pravdu tvrde da su na stotine tisuća radnih mjesta u dobrotvornim organizacijama u stvarnoj opasnosti.

U prošlim krizama su nastali neki od najpoznatijih tehnoloških tvrtki u svijetu, od WhatsAppa do Ubera i Airbnba. Mnoge hrvatske tehnološke tvrtke poput Nanobita i Rimac Automobila također su nastajale u za mnoge nepovoljna vremena, ali budimo iskreni - nikada nije idealno vrijeme za pokrenuti startup, zbog čega bi upravo vrijeme ne samo krize zbog COVID-19 nego i nadolazeće krize moglo biti prilika za mnoge postojeće, ali i nove poduzetničke projekte. Investicije u postojeće tvrtke poput Amoda Gorjana Agačevića, kao i novi startupi poput Captn.ai pokazuju tu priliku! Kako ne samo preživjeti krizu, nego u njoj stvoriti novu vrijednost u tehnološkoj industriji Mia i Ivan su pričali s Lukom Sučićem, investitorom u blockchain startupe u fondu Aeternity Ventures koji je poznat kao "dobri duh" hrvatske startup scene. Luka već godinama radi sa startupima, a među ostalim je vodio inovacijski centar Hub385 te bio investitor u fondu Deutsche Telekoma, Hub:raum. ► Zašto je kriza savršena prilika za pokrenuti startup; ► Na što se postojeće digitalne tvrtke trebaju usredotočiti da prežive krizu, od internih komunikacija do financijske stabilnosti; ► Kako ostati normalan kao osnivač tvrtke u krizna vremena; ► Zašto kriza stvara jaku timsku kulturu u startupima; ► Kako osigurati kapital u doba krize. __________ PRIMAJTE NETOKRACIJA NEWSLETTER Besplatno u vašem inboxu ► https://netokracija.com/newsletter DOJAVITE VIJEST Imate prijedlog ili želite dojaviti vijest ► info@netokracija.com PRATITE NETOKRACIJU NA DRUŠTVENIM MREŽAMA Pratite nas na Twitteru ► http://twitter.com/netokracija Pratite nas na Instagramu ► http://instagram.com/netokracija Lajkajte nas na Facebooku ► http://www.fb.com/netokracija PRATITE SVOJE NETOKRATE Ivan Brezak Brkan (IBB) https://www.instagram.com/ivanbrezakbrkan https://linkedin.com/in/ivanbrezakbrkan Mia Biberović http://www.twitter.com/cyberkoza https://www.instagram.com/cyberkoza https://www.linkedin.com/in/miabiberovic/

U petoj epizodi SerbianTech podcasta "5 pitanja za..." ugostili smo Zorana Vujkova, Agile trenera koji je odgovarao na pitanja koja ste postavili tokom sedmice. Pitanja na koja je Zoran odgovorio 1. Koji je prosecan vremenski period da neka kompanija primeni agilne metodologije? 2. Sa koje pozicije se napreduje do Scrum mastera? 3. Mnoge kompanije na oglasima objavljuju kao plus rad u Agile okruzenju. Koliko je Agile pristup zastupljen u Srbiji. Da li kaskamo u odnosu na druge zemlje? 4. Na koji nacin sada mozemo primeniti agilnost u periodu nakon krize? 5. Koji od 12 principa agilnosti je najlakse primeniti ? O gostu Zoran Vujkov je iskusni Agile coach od 2008. i sertifikovani Scrum Professional, sertifikovani Scrum Master, sertifikovani Product Owner, sertifikovani LeSS Practitioner i sertifikovani SAFe Practitioner. Zoran je pomagao timovima da brže isporučuju bolje proizvode i neprekidno se poboljšavaju. Ima dokazano kretanje organizacija sa tradicionalnog (waterfall) na agilni način razvoja softvera koristeći okvire kao što su Scrum, Scrumban, Kanban, LESS, Scaled Scrum, Nekus, SAFe). Zoranovo dobro razumevanje razvoja softvera zasniva se na 25-godišnjem iskustvu u softverskoj industriji radeći za različite kompanije kao softver inženjer, vođa tima, tehnički rukovodilac, rukovodilac projekta, Scrum Master, Agile Coach. Voli različite Agile okvire (SCRUM, KSP, Scrumban, Kanban), ali uvek je otvoren prema novim Agile idejama. Većina Agile okvira, posebno Scrum, su lagani, lako razumljivi, ali majstorstvo dolazi uspešnom implementacijom. Okvir Scruma sličan kao i drugi okviri, ako se pravilno koristi može funkcionisati, a prava stvar je razumeti potrebe organizacije i pronaći prave pristupe tome.

Mnoge zemlje diljem svijeta u ovom trenutku promišljaju o načinima izlaska iz gospodarskih i društvenih blokada prouzrokovanih koronavirusom, no većina zemalja želi iskoristiti priliku za prilagodbu, odnosno za kreiranje svijeta koji bi, prema njihovim vjerovanjima, bio usklađeniji s prirodnim okolišem.

Jedan od prvih i najčešćih izazova sa kojima se susreću svi koji su se odlučili da uđu u preduzetničke vode jeste kako da pretvore ideju u biznis? Mnoge odluke koje svako od nas donese, donete su pre vremena i vrlo često na osnovu nekih pretpostavki koje nisu tačne. Kako biste izbegli tu grešku, koja je vrlo često veoma skupa, kada se govori o biznisu, najbolji i najsigurniji način kako ne biste bacili veliki novac u prazno jeste da testirate. Testiranje vaše biznis ideje pomoći će vam da eliminišete ideje koje nemaju potencijal da uspeju, da donesete odluku u koju ideju ili projekat treba da investirate novac i samim tim saznaćete ko je vaša publika ili ciljna grupa.

Mnoge stvari ljudima su nedostupne zbog dva razloga.  Pogrešnih postavka djelovanja i pogrešnih mentalnih postavki u nekonkretnoj, nedefiniranoj ili preopćenitoj namjeri. Aktivno djelovanje uključuje da nešto odradimo fizički ali i da odradimo i djelujemo na energetskoj razini ukoliko imate znanja i mogućnosti za iste. Cijeli članak  

Mnoge stvari ljudima su nedostupne zbog dva razloga.  Pogrešnih postavka djelovanja i pogrešnih mentalnih postavki u nekonkretnoj, nedefiniranoj ili preopćenitoj namjeri. Aktivno djelovanje uključuje da nešto odradimo fizički ali i da odradimo i djelujemo na energetskoj razini ukoliko imate znanja i mogućnosti za iste. Cijeli članak  

Novo leto bo pod pragom revščine pričakalo vsaj 280.000 ljudi, od tega vsaj 45.000 otrok. 150 jih še čaka na svojega botra. Minilo je leto skoraj rekordno nizke brezposelnosti, rekordno visokega proračuna in izjemnih kapitalskih dobičkov. Skoraj vse je drugače, kot je bilo pred sedmimi leti, ob največji krizi, ko smo začeli podpirati program Botrstvo. Skoraj vse, razen stisk, ki jih doživljajo najrevnejši. Nanje smo vse leto opozarjali tudi na Valu 202.

Kako stvoriti prostor bez konkurencije na tržištu? Borba na tržištu može se usporediti s plivanjem u crvenom oceanu punom morskih pasa. Prema riječima autora knjige ‘Strategija plavog oceana’, “jedini način da se pobijedi konkurencija jest prestati se truditi pobijediti konkurenciju”. Pišite feedback, Saša Sve lektire Surovih Strasti nalaze se OVDJE. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcastKako slušati podcast u autu koji nema Mp3 playerTop lista najslušanijih epizoda TRANSKRIPT: Strategija plavog oceana-Chan Kim, Renee Mauborge Autori knjige dijele tržišni prostor na dva oceana: crveni i plavi. Crveni ocean predstavlja sve postojeće industrijske grane danas, dok plavi ocean označava sve industrijske grane koje danas ne postoje. To je nepoznat tržišni prostor. U crvenim oceanima poznata su pravila konkurentske igre, određene su i prihvaćene granice pojedinih industrijskih grana. Plavi oceani, naprotiv, određeni su neotvorenim tržišnim prostorom, stvaranjem potražnje i povoljnih poslovnih prilika. U plavim oceanima konkurencija je sporedna jer pravila igre tek čekaju da se postave. Primjer: Automobilska industrija vuče svoje korijene 1893.godine kada su braća Duryea predstavila svoj prvi jednocilindrični automobil u SAD-u. u vrijeme kada su kočije i laki konji bili glavnim prijevozom. Ubrzo nakon prve pojave automobila u zemlji su se pojavile na stotine proizvođača automobila koje su izrađivali prema narudžbama kupaca. Automobili su bili luksuzna novotarija u to vrijeme. Jedan je model čak nudio električni aparat za kovrčanje kose na stražnjem sjedalu. Stajali su oko 1500 dolara, dva puta više od prosječnog godišnjeg prihoda obitelji. Djelatnost je, ukratko, bila mala i neatraktivna. Henry Ford, međutim, nije mislio tako. Henry Ford je 1908.godine predstavio Model T. nazvao ga je vozilom „za široke slojeve ljudi, izrađenim od najboljih materijala“. Iako se proizvodio samo u jednoj boji, Model T je bio pouzdan, trajan i mogao se lako popraviti. Stajao 850 dolara, upola od cijene postojećih automobila, a do 1924.godine pala je na 290 dolara. Za usporedbu, cijena kočije sa konjskom zapregom u to vrijeme bila je 400 dolara. Na pozornicu automobilske industrije dolazi General Motors. Tvornice GM su izbacivale širok spektar modela, novih boja i stilova koji su se mjenjali svake godine. Suprotno od Fordove funkcionalne, jednobojne, jednomodelne strategije. Budući da su se automobili češće mjenjali, nastalo je tržište rabljenih vozila. Doduše, Japanci su promijenili općeprihvaćenu logiku i nastavili sa neupitnom kvalitetom malih automobila s malom potrošnjom goriva. Njihovi čvrsti, štedljivi automobili stvorili su novi plavi ocean poslovnih prilika. Chrysler je pretprpio najteži udarac i na rubu bankrota otkrio je malo poluteretno višenamjensko vozilo – kombi, stvorivši novi plavi ocean u automobilskoj industriji. Iako je pojam plavi ocean nov, njegovo postojanje nije. Osvrnite se jedno stoljeće unatrag i priupitajte se: koliko je današnjih industrijskih grana tada bilo nepoznato ? Za mnoge temeljne industrijske grane, poput automobilske, muzičke naklade, avionske, petrokemijske, itd.. – nije se čulo ili se u to vrijeme tek počelo uzdizati. Sada okrenite sat unatrag samo za tridesetak godina: Mobilni telefoni, diskontna trgovina, kafići, kućni video, itd.. samo tri desetljeća ranije, nijedna od tih industrijskih grana u konkretnijem smislu nije postojala. Namjestite sada sat dvadeset godina unaprijed – ili možda pedeset i zapitajte se: koliko će danas nepoznatih industrijskih grana tada vrlo vjerojatno postojati? Ako povijest na neki način predviđa budućnost, odgovor je ponvno: Mnoge od njih. Uzmimo za primjer kako je Cirque du Soleil promjenio značenje cirkusa. Umjesto da slijedi uobičajenu logiku, ostaviti konkurenciju iza sebe nudeći dolje rješenje za postojeći problem – stvarajući cirkus s većom zabavom i uzbuđenjem – pokušao je ponuditi ljudima zabavu i...

Na zapadu skoro ništa novo. iPhone XR, naš prošlogodišnji favorit iz senke, postao je "samo" iPhone i to 11. Pro je stigao i na Appleove telefone, Apple Watch je sada Series 5, "samo" iPad je sada 10,2, a Apple Arcade i tv+ za celo domaćinstvo koštaće 4,99 mesečno, svaki. Mnoge stvari zovu se drugačije, ali su ostale tamo gde su i bile. O sitnicama i novim imenima razgovaramo u sedamdeset osmom Tehnopolis Podcastu, brzom osvrtu na Appleov septembarski događaj. Hvala na slušanju! Pratite Tehnopolis podcast: RSS Apple Podcasts Google Podcasts Aleksandar Miladinović @alexmiladinovic Ivan Jelić @escapetofreedom

Na zapadu skoro ništa novo. iPhone XR, naš prošlogodišnji favorit iz senke, postao je "samo" iPhone i to 11. Pro je stigao i na Appleove telefone, Apple Watch je sada Series 5, "samo" iPad je sada 10,2, a Apple Arcade i tv+ za celo domaćinstvo koštaće 4,99 mesečno, svaki. Mnoge stvari zovu se drugačije, ali su ostale tamo gde su i bile. O sitnicama i novim imenima razgovaramo u sedamdeset osmom Tehnopolis Podcastu, brzom osvrtu na Appleov septembarski događaj. Hvala na slušanju! Pratite Tehnopolis podcast: RSS Apple Podcasts Google Podcasts Aleksandar Miladinović @alexmiladinovic Ivan Jelić @escapetofreedom

Mnoge kompanije, pogotovo startapi primenljuju Lean metodologiju kao osnov njihovog poslovanja. Postoje različite definicije Lean metodologije, samim tim smo, u ovoj epizodi izneli definiciju Erika Risa, tvorca ove metodologije. Čućete kako mi primenljujemo ovu metodologiju kod nas. Nadamo se da ćete uživati. Zapratite za još više sadržaja!! Instagram: https://www.instagram.com/upcast.rs Linkedin: https://bit.ly/2X3AfBe Apple Podcasts: https://apple.co/35N4tMV Google Podcasts: https://bit.ly/2KX1AAZ ► Music Credit: Yondo

Mnoge žene pate od inkontinencije tijekom ili nakon trudnoće, a vježbanjem mišića zdjelice mogu ublažiti simptome. U ažuriranom Cochrane pregledu u prosincu 2017. Stephanie Woodley i Jean Hay-Smith sa Sveučilišta Otago na Novom Zelandu i kolege proučili su dokaze iz gotovo 40 istraživanja. U ovom zvučnom zapisu donosimo rezultate tih istraživanja. Tekst je prevela i ovdje će nam ga pročitati Blanka Roje s Medicinskog fakulteta u Splitu.

Mnoge žene pate od inkontinencije tijekom ili nakon trudnoće, a vježbanjem mišića zdjelice mogu ublažiti simptome. U ažuriranom Cochrane pregledu u prosincu 2017. Stephanie Woodley i Jean Hay-Smith sa Sveučilišta Otago na Novom Zelandu i kolege proučili su dokaze iz gotovo 40 istraživanja. U ovom zvučnom zapisu donosimo rezultate tih istraživanja. Tekst je prevela i ovdje će nam ga pročitati Blanka Roje s Medicinskog fakulteta u Splitu.

Mnoge žene pate od inkontinencije tijekom ili nakon trudnoće, a vježbanjem mišića zdjelice mogu ublažiti simptome. U ažuriranom Cochrane pregledu u prosincu 2017. Stephanie Woodley i Jean Hay-Smith sa Sveučilišta Otago na Novom Zelandu i kolege proučili su dokaze iz gotovo 40 istraživanja. U ovom zvučnom zapisu donosimo rezultate tih istraživanja. Tekst je prevela i ovdje će nam ga pročitati Blanka Roje s Medicinskog fakulteta u Splitu.

Vjerojatno ih i sami imate kod kuće. Kristali su uvijek nekako posebno prisutni u našim životima. No znamo li ih koristiti? Mnoge privuku boje ili izgled. Ponekad je to samo lijepa narukvica ili prsten pa ni ne znate kakvo bogatstvo imate uz sebe. U današnjoj emisiji naučiti ćete nekoliko načina kako ih koristiti, ali kao što smo obećali, naučiti ćemo vas kako da napravite kristalnu vodu. Cijeli članak na linku 

Vjerojatno ih i sami imate kod kuće. Kristali su uvijek nekako posebno prisutni u našim životima. No znamo li ih koristiti? Mnoge privuku boje ili izgled. Ponekad je to samo lijepa narukvica ili prsten pa ni ne znate kakvo bogatstvo imate uz sebe. U današnjoj emisiji naučiti ćete nekoliko načina kako ih koristiti, ali kao što smo obećali, naučiti ćemo vas kako da napravite kristalnu vodu. Cijeli članak na linku 

Leon Lukman rođen je u Kragujevcu 1931. godine. Mnoge slike i događaje iz svog detinjstva, provedenog pod nemačkom okupacijom, nikada neće zaboraviti.

Veselje, sreča, jeza, žalost – čustva, ki so pomemben del našega življenja. Ali se znamo z njimi soočiti in jih sprejeti? Za nekatere je rešitev v čuječnosti. To je sposobnost, da se sedanjega trenutka zavedamo sprejemajoče; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Mnoge študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, saj dokazano zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Več pa v oddaji Ultrazvok psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice; čuječnost prakticirata tudi v osebnem življenju. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Couleur/ Pixabay, cc

Mnoge žene koje su rodile pate od prolapsa ili spuštanja zdjeličnih organa, pa je niz od šest Cochrane sustavnih pregleda posvećen kirurškom liječenju tog problema. Prvi je objavljen u siječnju 2016. godine i glavni autor, Chris Maher, iz Kraljevske bolnice za žene u Brisbaneu, u Australiji, opisuje rezultate, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor i pročitati će nam ga.

Mnoge žene koje su rodile pate od prolapsa ili spuštanja zdjeličnih organa, pa je niz od šest Cochrane sustavnih pregleda posvećen kirurškom liječenju tog problema. Prvi je objavljen u siječnju 2016. godine i glavni autor, Chris Maher, iz Kraljevske bolnice za žene u Brisbaneu, u Australiji, opisuje rezultate, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor i pročitati će nam ga.

Mnoge žene koje su rodile pate od prolapsa ili spuštanja zdjeličnih organa, pa je niz od šest Cochrane sustavnih pregleda posvećen kirurškom liječenju tog problema. Prvi je objavljen u siječnju 2016. godine i glavni autor, Chris Maher, iz Kraljevske bolnice za žene u Brisbaneu, u Australiji, opisuje rezultate, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor i pročitati će nam ga.

Mnoge trudnice imaju nedostatak vitamina D i mogle bi razmotriti uzimanje oralnih dodataka kako bi ga nadomjestile. U siječnju 2016., Cristina Palacios sa Sveučilišta Puerto Rico je s kolegama ažurirala je Cochrane pregled dokaza. Ona govori nešto više o tome u ovom razgovoru koji je prevela volonterka Jela Ravnjak, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, će nam ga pročitati.

Drobec Trsta in delček Dunaja se skriva za kamnitim zidom na robu Sežane. Tržačan, Giovanni Scaramanga je sredi 19. stoletja zgradil vilo Mirasasso in ob njej uredil park v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesa in rastline iz različnih koncev sveta. Mnoge med njimi se bohotijo še danes. Med cedrami, velecvetno magnolijo, cipresami in mnogimi tropskimi rastlinami smo preživeli poletni dan.