Podcasts about aziji

Piše se leto 1918. Moški s šopkom rož potuje od Mandalaja do burmanske prestolnice Rangun, da bi se tam po sedmih letih ponovno srečal s svojo zaročenko ter se z njo poročil. Vsaj tako pravi glas naratorja, čeprav na platnu medtem opazujemo posnetke zabaviščnega kolesa in mimobežeče pokrajine, ki se jasno umeščajo v 21. stoletje. Miguel Gomes, ki je s filmom Veliko potovanje lani osvojil glavno nagrado za režijo v Cannesu, nas tako že od samega začetka sooča s kopico nasprotij in neskladij. Veliko potovanje sopostavlja dokumentarno potopisje in igrani film ter pri tem prepleta sedanjost in preteklost. Gomes je navdih za igrani del filma našel v anekdoti iz potopisne knjige Somerseta Maughama, v kateri se v Burmi živeči Anglež, da bi se izognil srečanju z zaročenko, poda na pot čez azijsko celino. Filmska pripoved tako sledi zgodbama Edwarda in Molly, ki zaročencu neumorno sledi iz kraja v kraj. Po vzoru mnogih zahodnjakov iz zgodnjih let dvajsetega stoletja pa se je še pred snemanjem režiser skupaj z direktorjem fotografije in soscenaristi podal na lastno veliko potovanje po Aziji. Na poti so posneli dokumentarne posnetke, ki tvorijo velik del filma, in iskali nastavke za scenarij igranega dela. Ta je tako odgovor na Maughamove opise iz preteklosti in dokumentarne podobe iz sedanjosti. V prvem delu filma namesto protagonista pretežno opazujemo okolico in domačine, s čimer film posvoji žanr potopisa. Po drugi strani v studiu posneti igrani prizori tako prepričljivo poustvarijo izumetničeno stilistiko holivudskih filmov iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, da vmesni utrinki sodobnosti v gledalcu ustvarjajo nekakšno kognitivno disonanco. Kot pri optični iluziji sprva še skušamo prezreti te motilce, da bi se lahko prepustili pripovedi. Nato pa se v kadru džungle kar nenadoma znajde pametni telefon, s čimer smo se prisiljeni predati igrivi nelogičnosti Gomesove pripovedi. Prijemi, ki na površju morda delujejo samo kot sredstva nadrealizma, učinkujejo tudi kot poseg v orientalističen pogled zahodnega filma. Gomesov film je poln zasukov, ki nam preprečujejo, da bi se udobno namestili v katerega koli od njegovih nastavkov. Edward je uslužbenec britanskega imperija, a oba britanska protagonista govorita portugalsko. Ob tem se narativni glasovi in jeziki, v katerih pripovedujejo, spreminjajo glede na geografsko lokacijo – kot da bi zgodbo pripovedovale dežele, skozi katere se pomikamo. Tudi večina domačinov govori svoj materni jezik, razumevanje tega pa je onemogočeno tako tujim protagonistom kot nam, tujim gledalcem. Kar na papirju deluje kot poklon pustolovskim epom in velikim ljubezenskim zgodbam iz filmskega kanona, se v dveh urah tako počasi plasti v veliko bolj slojevit odgovor romantiziranju imperialne preteklosti in ustaljenim pristopom k filmskemu ustvarjanju. Oceno je pripravila Vanja Gajić, bere jo Lidija Hartman.

Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Tokratna postaja svetovnega prvenstva za motokrosiste je bila Portugalska. V Aguedi sicer ni nastopil po šestih dirkah vodilni motokrosist sezone Tim Gajser, ki se je poškodoval v Švici. Slovenske barve je na zahodu Evrope zastopal le Jan Pancar, ki lovi najboljšo deseterico v seštevku prvenstva. Podrobneje tudi o tekmah športnih plezalcev, ki so s tremi prizorišči zaokrožili uvodni del sezone svetovnega pokala v Aziji.

Kadar naši kinematografi gostijo film, ki ga oglašujejo kot eno največjih azijskih uspešnic, je to po navadi žanrski izdelek, recimo epski film z borilnimi veščinami, kriminalka ali grozljivka. Seveda v Aziji snemajo tudi filme drugih žanrov, a zaradi kulturnih specifičnosti se komedije in drame v Evropi pogosto ne obnesejo ali pa veljajo za umetniške filme, ki pritegnejo le majhen krog občinstva. Ob omejeni distribuciji in brez večje promocije bo to sicer veljalo tudi za film Babičin sin, čeprav gre za mednarodno najuspešnejši tajski film vseh časov, ki je prebil kulturne meje po vsem svetu in sprožil tako viralne meme TikToka kot tudi resnične družbene spremembe. Babičin vnuk ima preprosto in univerzalno premiso. 78-letna Mengju si želi, da bi se njeni potomci bolje razumeli, in prepričana je, da bi bil velik grob na lepem pokopališču dober prostor za njihovo druženje po njeni smrti, pa si ga žal ne more privoščiti. Ko družina ugotovi, da ima Mengju raka v zadnjem stadiju, se njen leni vnuk M nekoliko oportunistično odloči, da bo, medtem ko pri šolanju pavzira, skrbel zanjo v upanju, da mu bo zapustila hišo. Ob pristnem druženju se sčasoma zbližata in M ugotovi, da sta nega babice in njena bližina vredni več kot kakršen koli denar. A zgodba še zdaleč ni tako naivna in preprosta, kot bi bilo mogoče sklepati po tej premisi. Režiser in scenarist sta jo razvijala več let in jo delno utemeljila na svojih izkušnjah in družinskih vezeh. Ob pomoči naturščkov v vlogi babice in vnuka sta ustvarila izredno univerzalno družinsko zgodbo, s katero se lahko marsikdo poistoveti. To se je tudi zgodilo. Potem ko je film postal uspešnica v domovini, je pritegnil množice tudi na Kitajskem, Filipinih in v Singapurju, nato pa še v Evropi in ZDA. Skupno naj bi si ga ogledalo več kot 10 milijonov ljudi. Pogosto so filmi iz oddaljenih kultur zanimivi zaradi drugačnosti v estetiki, zgodbi in načinu pripovedništva. Marsikateri film tako gledalcem ponudi prvi vpogled v drugo kulturo, nato pa je odvisno od posameznika, ali bo s to izkušnjo gradil močnejšo empatijo do nje ali pa le fetišiziral drugačnost. Vendar to ne velja za film Babičin sin, saj med prikazom družinskih odnosov, ki so hkrati ravno tako toksični in ljubeči kot pri nas, številne kulturne razlike popolnoma zbledijo. Vsi imamo v razširjenih družinah sorodnike, ki ne obiskujejo svojih ostarelih staršev, odkar so obogateli, pa take, ki so zakockali ves denar in pridejo samo po posojilo, in seveda tudi take, kot je M-jeva mati, ki so pripravljeni pomagati, a ob nočnih izmenah in pogostih nadomeščanjih v nizko plačanih službah tega preprosto ne zmorejo. Z demografskimi spremembami v večini sveta nastajajo vse starejše družbe z vse manjšimi razširjenimi družinami in to prinaša epidemijo osamljenosti, ki jo številni že občutijo. A medtem ko svet počasi drsi v to smer, nas lahko umetnost prebudi in pokaže drugo pot. In točno to se zgodi s filmom Babičin vnuk. Čeprav tu in tam prikupno humorna, nas usoda te družine gane prav zaradi svoje vsakdanjosti, ki je niti eksotika Bangkoka ne more narediti tuje. Po ogledu razumemo, zakaj so v Singapurju ob vstopnici delili robce, zakaj je film v Aziji sprožil debate o skrbi za ostarele in zakaj naslednjič na obisku pri sorodnikih ne bomo pogledovali proti uri in čakali, kdaj lahko odidemo.

Napete geopolitične razmere in grozeče trgovinske vojne vodijo v veliko negotovost tudi v gospodarstvu in v nepredvidljivost na finančnih trgih. Ob teh razmerah so predvsem za male, manj poučene vlagatelje še bolj kot sicer zanimive varne naložbe, ki pa so vendarle tudi donosne. Kot zagotavljajo na finančnem ministrstvu, bo taka tudi druga izdaja slovenske ljudske obveznice. Vpis se začenja danes, potekal pa bo do 21-tega marca prek treh bank - NLB, OTP in BKS, ter borznoposredniške hiše Ilirika. V oddaji tudi: - Slovenija začenja delavce dejavno iskati v Aziji. - V Savdski Arabiji priprave na jutrišnje srečanje predstavnikov Združenih držav in Ukrajine. - Košarkarji Olimpije v jadranski ligi v Stožicah premagali Crveno zvezdo s 74:69.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.

Negotove razmere v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada dodatno poslabšujejo obsežni izraelski napadi. Judovska država zanika navedbe, da so njeni vojaki prodrli na sirsko ozemlje onkraj tamponskega območja z Golansko planoto. Zaradi negotovih razmer je posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Geir Otto Pedersen posvaril pred prezgodnjo repatriacijo beguncev, ki so v minulih 13-ih letih državljanske vojne pobegnili iz države. Kot je dejal, so humanitarne razmere v Siriji katastrofalne, saj je gospodarstvo propadlo. Zato moramo skupaj opraviti veliko nalogo, je še povedal. Drugi poudarki oddaje: - Med opravljanjem dela je bilo letos ubitih več kot 100 novinarjev, največ na Bližnjem vzhodu in v Aziji. - Slovenija je dobila preostanek evropskih sredstev za obnovo po poplavah. - Prvi pomol na severni strani Luke Koper bo podaljšal Kolektor Koling.

Samo da znate, pokrenuli smo naš Patreon! :)

Saša je ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com, enega izmed vodilnih in enega od večjih v Sloveniji, ter edinega v slovenski, to je njeni lasti. S svojo predanostjo in vizijo vodi Optius.com skozi uspešnih 14 let delovanja, v katerih je pridobila zaupanje že preko 12.000 delodajalcev, tako iz Slovenije kot tudi tujine. S svojo ekipo in strokovnostjo na Optius.com, povezuje delodajalce z iskalci nove zaposlitve, ter tako vidno prispeva tudi k napredku in razvoju kadrovske stroke v Sloveniji. Zaposlitveni portal Optius.com mesečno beleži tudi do izjemnih 400.000 obiskov uporabnikov, kar potrjuje njegovo vlogo ključnega igralca na področju trga dela.   Poleg tega je Saša tudi ustanoviteljica prvega kluba za kadrovske managerje, ki je v zgolj treh letih delovanja pritegnil že 350 strokovnjakov s področja kadrovanja, obenem je tudi ustanoviteljica prvega knjižnega kluba namenjen vsem HR strokovnjakom in knjigoljubom na HR področju. Ideja za kadrovski klub in knjižni kljub je nastala iz njene želje po informiranju kadrovskih strokovnjakov o aktualnih tematikah, raziskovanju kadrovskih trendov, izmenjavi dobrih praks ter vzpostavljanju novih povezav in prijateljstev v kadrovskem svetu. Njen izjemen prispevek k izboljšanju zaposlitvenih priložnosti in razvoju kadrovske skupnosti potrjuje pozitiven vpliv njenega dela na slovenski trg dela in družbo kot celoto.   Saša pravi: »Že vse življenje delam z ljudmi in za ljudi, zato v svojem delu, ki ga enostavno obožujem, vidim veliko potenciala za rast in razvoj vseh deležnikov na trgu dela, kot tudi tistih, ki vanj šele prihajajo.«   Naj quote: Vsak človek je svoje sreče kovač. Naj knjiga: Tek za zmajem, Skalpel, Za božjo voljo, utihnite Naj serija: iz otroštva se spomnim Pesem ptic trnovk, Modro poletje, Arabela Hobiji: Funkcionalna vadba 2x tedensko, hribolazenje, potovanja po Aziji, branje dobrih knjig Najljubša hrana: Jem vse, tudi vampe. Ne maram pa pehtrane. Najljubši podjetnik: Zgled mi je moj mož-podjetnik, ki ima podjetja tudi v tujini. Naj app: Spotify Zaključni nauki: ·      Poišči si delo, ki ga boš opravljal rad in s srcem. ·      Vsako delo je častno. ·      Na mladih svet stoji.

+Moto2: Ai Ogura korača ka tituli.+Moto3: Alonso se izjednačava sa legendama?Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega soncaZaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo. Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje. Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi. Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.   foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)

V tokratni epizodi z naslovom »Backpacking po JV Aziji« smo se podali v barvite dežele največje azijske celine. Z nami sta bili avanturistični popotnici Eva Petrovič in Zala Vogrinec, ki sta preko lastnih fotografij in izkušenj z nami delili svojo zgodbo in izkušnje z zelo zanimive poti. S05E09 Gostji: Eva Petrovič in Zala Vogrinec Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 23. 9. 2024 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh. Povezave Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

U jedanaestoj epizodi Radar Foruma, izazivač Sead Spahović ugostio je publicistu Zlatoja Martinova, a njih dvojica osvetlili su složene teme iz perioda Drugog svetskog rata. Martinov ističe da savremeni istoričari selektivno koriste nemačke dokumente zaplenjene nakon pada Berlina, koji otkrivaju prijateljske odnose između Hitlera i Staljina, o čemu i piše u svojoj knjizi Treći rajh i SSSR (1939-1941), a koji su omogućili Hitlerove vojne uspehe na zapadu Evrope. „Ako im je trebalo da se govori loše o Staljinu, što su i radili posle 1948, oni su koristili neke od tih dokumenata, a ako su govorili protiv Hitlera, opet su uzimali iste dokumente… ali niko nije sagledao celinu tih odnosa koji su od aprila-marta 1939, pa do 22. juna 1941. zapravo bili toliko prijateljski, nažalost, da su i te kako uticali na tok rata. Nikada Hitler ne bi tako lako osvojio u tom periodu i Holandiju i Norvešku i Dansku, Belgiju, Luksemburg, Francusku, najznačajniju evropsku demokratsku zemlju, da nije Staljin držao leđa Hitleru na istoku“, priča Martinov. On je posebno istakao njihov tajni Pakt o nenapadanju koji je uključivao podelu interesnih sfera gde je Staljin insistirao na bazama na Dardanelima i Bosforu, kompletnoj kontroli nad Bugarskom, sve do Sredozemlja, što je, naglašava Martinov, za Sile osovine bilo neprihvatljivo. Spahović je upitao i za razloge zbog kojih Srbi imaju averziju prema Zapadu. Martinov povezuje to s dugim periodima strane dominacije i različitim kulturnim uticajima, nasuprot građanskim nacijama Zapada koje su razvile svoj identitet kroz prosvetiteljstvo i Francusku revoluciju. Sagovornici su se dotakli i tanke linije između ekstremne levice i desnice, te razloga Putinovog okretanja Aziji. Za kraj, razmišljajući o trenutnim globalnim trendovima, sagovornici su izrazili zabrinutost za budućnost Evrope i sveta, poredeći današnje prilike sa onima iz predvečerja Drugog svetskog rata. „Mi živimo sada u izvesnoj 1936/37, tu smo negde, i to je jako opasno, plašim se za budućnost Evrope i sveta“, kaže Martinov. Više na www.radar.rs

Budizem ni »le« religija; v pomembni meri je tudi filozofija. V pogovoru s filozofinjo dr. Nino Petek smo preverjali, kateri pravzaprav so ključni koncepti budistične filozofske misli pa tudi kako se je ta misel razvijala v zgodovinskem času ter geografskem prostoru.V zahodni intelektualni tradiciji smo navajeni precej jasno, ostro ločevati med kategorijami, kot so umetnost, filozofija in religija – pa čeprav v vseh treh poljih udejstvovanja ljudje že tisočletja iščemo odgovore na sorodna vprašanja, povezana pač s smislom človeške eksistence, smislom našega trpljenja, temeljno naravo stvarstva ali s tisto skrivnostno mejo med bitjo in ne-bitjo, ki ji rečemo smrt. Prav zato se lahko zdi, da imajo, pogojno rečeno, bolj prav v nekaterih intelektualnih tradicijah, ki imajo svoje korenine v Aziji in v katerih omenjene kategorialne ločnice niso tako ostro postavljene. Vzemimo, na primer, budizem in se vprašajmo, kaj natanko počne budistični menih, ko ustvarja mandalo? – Je to oblika umetniškega ustvarjanja, religijskega čaščenja ali filozofske meditacije? Je vse troje hkrati? Nič od tega? Sploh pa: katera so ključna vprašanja, ki vznemirjajo oziroma zaposlujejo tiste intelektualke in intelektualce, ki izhajajo iz budističnih idejnih tradicij, iz budističnega miselnega univerzuma? Kateri pravzaprav so ključni koncepti, s katerimi skušajo budistični misleci zgrabiti človeka in stvarstvo? Kakšni so odgovori, do katerih so se v počasnem teku stoletju – zahvaljujoč delovanju različnih, pogosto tudi opazno divergentnih si budističnih intelektualnih šol – navsezadnje dokopali? In, jasno, kako težko je v ta miselni svet vstopiti človeku, ki se je intelektualno oblikoval v kontekstu evroameriških intelektualnih tradicij? To so nekatera izmed vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili filozofinjo, predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Nino Petek, ki je v sodelovanju s Sebastijanom Pešcem pred nedavnim souredila intriganten zbornik V iskanju Buddhe : sprehodi po krajinah budistične filozofije. Gre za zbornik, v katerem slovenski filozofi in filozofinje različnih generacij in usmeritev premišljujejo ne le budizem kot tak, ampak s pomočjo budizma skušajo, kajpada, tudi poglobiti svojo lastno misel. Toda: ali si lahko z budistično mislijo pomagamo, ko se bodemo s svetom, tudi laiki? – No, tudi to vprašanje smo pretresli v pogovoru z dr. Petek.   foto: kip Bude, ki poučuje, je nastal v 3. ali 4. stol. n. št. v deželi Gandhara na območju današnjega Pakistana, hrani pa ga singapurski Muzej azijskih civilizacij (detajl, Goran Dekleva)

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Rok Zaletel Černoš se je junija lani kot prvi slovenski violinist udeležil tekmovanja Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi in se uvrstil v drugi krog – med 13 najboljših na svetu. Na tekmovanje se je sicer prijavilo 742 kandidatov z vsega sveta, Rok Zaletel Černoš pa je eden izmed 25-ih izvajalcev, ki so dobili povabilo, da se ga udeležijo. Prvo nagrado je osvojila Gyehee Kim iz Južne Koreje. Violino se je Rok Zaletel Černoš sicer začel učiti s šestimi leti, nato je opravil šolanje na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, že pri 16-ih pa je bil sprejet na akademijo za glasbo, na kateri je njegov mentor Vasilij Meljnikov. Sicer rad sodeluje v orkestru (z Dunajskimi simfoniki se marca odpravlja na turnejo po Aziji), vendar si želi tudi solistično kariero. Na kakšno violino igra, kje bi rad še študiral in kako izbira tekmovanja, ki se jih bo udeležil, bo povedal ob spremljavi šeste sonate Eugèna Ysaÿeja in Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega.

こんにちは (Kon'nichiwa), pristali smo na enem od japonskih otokov. Japonska ali uradno Nipon ali Nihon je otoška država v Aziji. Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Znana je tudi po napredni tehnologiji, futurističnem življenju in kulinariki. Japonsko vam bo predstavil Blaž Berlec: YummySlovenia. V letu 2023 je Blaž Japonsko obiskal dvakrat, tako da bo z nami delil najnovejše informacije. _____ V tem pogovoru boste izvedeli:

Za alpske smučarke se sezona svetovnega pokala nadaljuje na južnem Tirolskem. Na Kronplatzu se bodo pomerile najboljše predstavnice v veleslalomu. Ob tekmi smučark se podrobneje posvetimo še nogometu, kajti v Aziji in Afriki se končujeta prvenstvi tamkajšnjih najboljših reprezentanc.

Za alpske smučarke se sezona svetovnega pokala nadaljuje na južnem Tirolskem. Na Kronplatzu se bodo pomerile najboljše predstavnice v veleslalomu. Ob tekmi smučark se podrobneje posvetimo še nogometu, kajti v Aziji in Afriki se končujeta prvenstvi tamkajšnjih najboljših reprezentanc.

Broj osoba zaraženih ospicama raste u Europi, Aziji i Africi, izazivajući zabrinutost zbog mogućeg izbijanja zaraza i u Australiji. Novi Južni Wales, Victoria i Teritorij glavnog grada su na oprezu nakon što je zabilježeno nekoliko slučajeva zaraze.

V ljudskih pravljicah nastopajo pravljična bitja, poleg dobrih in prijaznih tudi zlobna, hudobna, nevarna. Pri nas so to čarovnice in zmaji, v Aziji pa v taki vlogi pogosto nastopa div. Navadno ima dolge zobe, žareče oči in rogove na glavi. Včasih bruha ogenj. Afganistanske pripovedke, Amina Shah, prevod Borut Zupančič, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2004, bere Nataša Holy

Pot Drugega pogleda se namreč danes začenja v jugovzhodni Aziji, v eni najbolj naseljenih držav na svetu – Indoneziji. Od tam prihaja Diah Fauziah, ki trenutno živi v Šentjurju. Novinarka je domovino zapustila v marcu, k nam jo je pripeljala ljubezen. Trenutno se ukvarja predvsem z urejanjem vse dokumentacije, ki je potrebna za bivanje v tuji državi. V načrtu ima udeležbo na tečaju slovenščine, potem pa bo čas tudi za iskanje poslovnih priložnosti.

Novo istraživanje pokazalo je da 68% ljudi u Australiji vjeruje da bi pobačaj trebao biti legalan. Globalna studija koju je proveo Ipsos Australia sugerira da je potpora pobačaju najveća u Europi, a najmanja u Aziji

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..

Orožarski posli po svetu še naprej cvetijo. Globalno oboroževanje je pospešila vojna v Ukrajini, pa tudi napetosti v vzhodni Aziji. Katere države se najbolj oborožujejo? V katere sisteme se vlaga največ finančnih sredstev in razvoja? Kako upočasniti oboroževalno tekmo, če je to sploh mogoče? Več v tokratni ponovitvi oddaje Eppur si muove – In vendar se vrti.

Če tečete maratone in iščete res unikaten izziv, potem bo tale ravno pravšnji: sedem maratonov na sedmih celinah! Matej je eden izmed zgolj nekaj sto ljudi na svetu, ki ga je uspešno zaključil. In to kako! Njegovi maratoni so bili vsi po vrsti nekaj eksotičnega; od Zahodne Sahare v Afriki, Himalaje v Aziji, preko Sydneya v Avstraliji, razvpitega Farga v Združenih državah čez Kolumbijo do Antarktike. Nore dogodivščine ob višinski bolezni, peščenih viharjih, kovidu in tekaškemu kolenu. Mimogrede nekaj rečeva še o agilnem podjetništvu, čuječnosti, TedXu, umetni inteligenci in Radencih. Idealno za vročinski val!

Romunija, 1972. Ana in Sórin sta srednješolski par tik pred maturo. Ano pretrese dejstvo, da Sorin in njegova mama pripravljata kovčke, da bi se kot emigranta pridružila očetu v Nemčiji. S sošolci se srečajo na poslovilni hišni zabavi, kjer poslušajo ilegalni Radio Svobodna Evropa in kultnega romunskega didžeja Cornela Chiriaca /kornela kiriaka/, ki jih seznanja z zahodnimi glasbenimi smernicami in idejami družbe osebne svobode. Na zabavo vdrejo agentje tajne družbe Securitáte in pozaprejo mladostnike ter jih prisilijo k ovajanju drug drugega. Ana se temu upre, saj je prišla na zabavo zaradi Sorina … Celovečerec Metronom je podpisal scenarist in režiser Alexandru Belc /aleksándru b^elk/, ki se je kalil kot asistent pri avtorjih, kot sta Mungiu /mundžíu/ in Porumboiu /porumbóju/. Film, ki je lani dobil nagrado za režijo v programu Posebni pogled na festivalu v Cannesu, je sprva načrtoval kot dokumentarec, a se je odločil za sežetek različnih resničnih pripovedi v fiktivno zgodbo, ki preraste portret nekega obdobja. Gre za čas, ko se je Ceausescu, navdihnjen s potovanjem po Aziji, odločil zaostriti komunistično diktaturo, s čimer je za skoraj dve desetletji Romunija postala nekakšna evropska Severna Koreja. Metronom lepo pokaže, kako se je večina odraslih sistemu zaradi udobnega življenja hitro prilagodila, da pa so se seveda našli tudi mladi, ki so z represijo imeli težave. Film Metronom je tipično delo romunskega novega vala v tem, da se v njem v nekem akcijskem smislu zgodi silno malo, v človeškem pa hkrati vse. Posnet je z minimalističnim pristopom v nekaj pretežno zaprtih prostorih z dolgimi kadri. Čeprav je izdelana vizualna podoba skoraj na meji nostalgije, govori delo o maturitetnem, zrelostnem izpitu v širšem smislu, o odraščanju in izgubi nedolžnosti v dejanskem in prenesenem pomenu. Je samo naključje, da lahko najdemo ime Ana v Antigoni? V ključnem trenutku filma, ko se Ana upre agentom Securitate in brezkompromisno vztraja v tem, kar je po njenem prav, najdemo primer čiste etične drže, in Alexandru Belc nas s spretnim stopnjevanjem napetosti spravi na rob stola v dilemi, ali bo kot krhko dekle zdržalo pod pritiski z različnih strani … Sinteza, kot je pri romunskem filmu v navadi, je lahko samo grenko-sladka in delno odprta. Poenostavljenih spoznanj tu ni, umazanija je del odraščanja. Trpek sadež spoznanja. Ima pa v enem, zunajfilmskem smislu pripoved vseeno srečen konec: taista rokenrol generacija bo Ceausesca in njegov zločinski režim potem, konec 80. let, vendarle pospravila.

Kako se kažejo podnebne spremembe v azijskih velemestih na podeželju? Na Kitajskem se soočajo s problemom brezposelnosti med mladimi. Kitajska krepi cenzuro, bodo res prepovedali Airdrop in Bluetooth?

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.

Države po svetu, tudi v Evropi, se vse bolj oborožujejo. Oboroževalno tekmo je pospešila vojna v Ukrajini, pa tudi napetosti v vzhodni Aziji. Katere države se najbolj oborožujejo? V katere oborožitvene sisteme vlagajo največ finančnih sredstev in razvoja? Kako upočasniti oboroževalno tekmo, če je to sploh mogoče?

Prizore protestov na traktorjih je bilo v minulih tednih moč videti tudi v vzhodnoevropskih državah. Povod: poceni ukrajinsko žito, ki mu niso mogli konkurirati. Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija so se v težavah odločile za skoraj popolno prepoved uvoza. Včeraj pa je Evropska komisija z omenjenimi državami sklenila dogovor, ki odpravlja prepoved, a ob posebnih pogojih. Ukrajinski odzivi so mešani. Drugi poudarki: - Brez pokojninske reforme tudi prožnejša fiskalna pravila Sloveniji ne bodo v olajšanje. - Slovenski sedež v Varnostnem svetu še zdaleč ni samoumeven; lobiranje v Afriki in Aziji se nadaljuje. - Žreb slovenskim košarkarjem na svetovnem prvenstvu za tekmece določil Venezuelo, Gruzijo in Zelenortske otoke.

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

Reka Mekong, ki se vije vse od Kitajske pa do Vietnama, združuje in razdvaja Azijo. Voda je hkrati tudi moč, ki si jo prilašča Kitajska in z njo širi vpliv vzdolž mogočne reke. Vietnam, znan kot dežela riža, je takoj za Kitajsko in Indijo največji izvoznik belega zlata, kot v Aziji pravijo rižu. A podnebne spremembe in interesi sosed vse bolj ogrožajo proizvodnjo riža - osnovne hrane za več milijard ljudi. Zaradi izgradnje novih jezov se gladina reke Mekong znižuje, riževa polja pa izginjajo.

Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit. Z bogato zgodovino zaznamovani polotok Sinaj je del Egipta, ki leži v Aziji. Izmenjaje tam in v Sloveniji zadnjih 22 let prebiva Blanka Kegl, ki kot prostovoljka dela v vrtcu v Dahabu. Ta je bil nekoč mestece, a se je od takrat, ko ga je prvič obiskala, zlasti po zaslugi razcveta (potapljaškega) turizma temeljito spremenil. Z njim pa tudi življenje lokalnega prebivalstva. Takrat ni bilo nobenih promenad, nobenih diskov. Bile so peščene plaže in slamnate hiške. Najlepša zadeva v Dahabu je bila to, da smo vedno vsi skupaj sedeli: ni važno, od kod si, kdo si. Okrog nas so sedeli beduinski otroci, ki so sicer prodajali zapestnice, ampak ne zaradi denarja, temveč zato, da so se lahko s teboj pogovarjali. Blanka Kegl Po izobrazbi je profesorica likovne umetnosti, svoje veščine na tem področju pa zelo rada vključuje tudi v učni proces otrok v vrtcu. Branja in pisanja v arabščini in angleščini se tako učijo preko igre. To je meni najbolj pomembno, da se mi vse igramo. Vse skupaj se poje, se pleše, se igra. Ni nobenega pritiska, tako kot je recimo v državni šoli. Državne šole v Egiptu pa niso ravne pohvalne. /.../ Še vedno imajo star sistem, tako kot pri nas v Sloveniji pred 50 leti. To pomeni tudi klofuta, ki pade. Blanka Kegl

Atmosferci smo se razbežali po Afriki in Aziji, izbrali smo naš NAJ avto leta in Miga smo dali na majčke. Za dober namen! . ZAPISKI: POSEBNA SERIJA MAJIC ATMOSFERCI x VOJKO GANTAR - GAŠO: MACH 2 - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/mach-2 GAŠO #1 - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/gaso-1 GAŠO #2 - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/gaso-2 MIG-21 - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/mi-g-21 . SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Rdeča nit oddaje Potujte z Radiem Maribor je bil vinski turizem. Slišali ste, kje smo v primerjavi z Evropo in svetom in kaj so naše priložnosti na tem področju. Ustavili smo se v Preboldu in predstavili njihovo zanimivo zbirko o kraju skozi čas. Tudi tokrat pa ni manjkal potopisni klepet; že tretjo soboto smo radijsko potovali po centralni Aziji in spoznavali Tadžikistan.

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

V Globalni vasi gostimo Anjo Cehnar in Luko Čerenaka, digitalna nomada, ki sta se iz domovine izselila praktično brez cilja - vsaj v geografskem smislu. Anja in Luka sta lani spakirala kovčke in se odpravila na potovanje za nedoločen čas po Južni Aziji. V minulem letu, odkar sta na poti, sta raziskala precejšen del Indije vključno z nekaterimi visokogorskimi kraji v osrčju Himalaje, par mesecev preživela na maldivskem otočku, trenutno pa sta praktično edina gosta enega izmed turističnih resortov na Šrilanki. Na Maldivih sva stanovala na otoku Atoll s 400 prebivalci in tremi trgovinicami. Bila sva edina turista in praktično imela vse plaže zase, ker se domačini ne marajo veliko kopati. Anja Cehnar Vseskozi se gibljeta v nasprotni smeri turističnih tokov, najraje kak kraj obiščeta izven turistične sezone, spita pa praviloma pri domačinih, pogosto v zameno za pomoč pri določenih opravilih. Tudi onadva na več koncih sveta opažata vse več uničujočih posledic podnebnih sprememb, ki so v zadnjem letu marsikje močno prizadeli lokalno prebivalstvo.

Veliki indijski kralj Ašoka je bil v zgodnjih letih svojega kraljevanja zelo bojevit. Osvajal je sosednja kraljestva in pobil na tisoče ljudi. Njegov imperij je zajemal večino jugovzhodne Azije, vendar mu tudi to ni prineslo sreče, saj se je postopno zavedel, koliko trpljenja prinašajo vojne. Nekega dne je na potovanju slišal nekoga kričati: »Končno sem zmagal! Sem resničen zmagovalec!« Ašoka je svojim spremljevalcem ukazal, naj ugotovijo, kaj se dogaja. Našli so kričečega moža, ki je stal ob bregu reke, v katero je bil odvrgel svojo sabljo. Moža so privedli h kralju in Ašoka ga je vprašal: »Zakaj zganjate tak hrup? V čem ste zmagali?« Mož mu je odgovoril: »Dolgo sem bil poln sovraštva. Imel sem veliko sovražnikov, ki sem jih skušal enega za drugim pobiti. Na koncu sem spoznal, da se je za vsakim sovražnikom, ki sem ga ubil, pojavil nov sovražnik. Dokler bom v sebi gojil sovraštvo in željo po maščevanju, mojih sovražnikov ne bo nikoli konec. Od takrat skušam premagati svojo jezo in zdaj mi je končno uspelo. Svojo sabljo sem vrgel v reko. Od danes naprej ne bom več ubijal.« Njegove besede so prižgale iskrico v Ašokovem srcu in pomislil je: »To pa je izvedljivo!« Zatem je Ašoka sprejel filozofijo nenasilja in odigral vodilno vlogo pri širjenju budizma v Aziji. Iz krutega vladarja se je spremenil v zagovornika nenasilja in v svojem kraljestvu je ustvaril pravično in poduhovljeno družbo, uvedel je celo zakone o blaginji živali in okolja. Ta zgodba uči o tem, kako se lahko srečamo s svojo jezo in odpravimo sovraštvo. Vse dokler je naš um poln jeze in maščevalnih misli, vidimo vsakega človeka kot svojega sovražnika. Vsaka malenkost nas razjezi in v vsem zaznavamo morebitno nevarnost. Postanemo človek, ki v vsem najde nekaj slabega in spregleda vse, kar je dobrega, zato smo vedno nesrečni in zagrenjeni. Toda če spoznamo, da je naš um tisti, ki ustvarja tako zaznavo, potem je to kot iskrica v Ašokovem srcu – kar naenkrat uvidimo, da lahko to stanje izboljšamo. Manj ko imamo v sebi sovraštva in jeze, bolj v drugih opazimo dobroto in bolj se nam zdi prijetno naše okolje. Naš um je namreč tisti, ki pogojuje naša izkustva. In če je kralju Ašoki, ki je pred več kot dva tisoč leti na tako obširnem območju vladal milijonom ljudi, uspelo doseči mirno sobivanje, versko strpnost, splošno blaginjo, pravičnost, ekološko ozaveščenost in spoštovanje vseh živih bitij, zakaj ne bi to uspelo tudi nam?

Veliki indijski kralj Ašoka je bil v zgodnjih letih svojega kraljevanja zelo bojevit. Osvajal je sosednja kraljestva in pobil na tisoče ljudi. Njegov imperij je zajemal večino jugovzhodne Azije, vendar mu tudi to ni prineslo sreče, saj se je postopno zavedel, koliko trpljenja prinašajo vojne. Nekega dne je na potovanju slišal nekoga kričati: »Končno sem zmagal! Sem resničen zmagovalec!« Ašoka je svojim spremljevalcem ukazal, naj ugotovijo, kaj se dogaja. Našli so kričečega moža, ki je stal ob bregu reke, v katero je bil odvrgel svojo sabljo. Moža so privedli h kralju in Ašoka ga je vprašal: »Zakaj zganjate tak hrup? V čem ste zmagali?« Mož mu je odgovoril: »Dolgo sem bil poln sovraštva. Imel sem veliko sovražnikov, ki sem jih skušal enega za drugim pobiti. Na koncu sem spoznal, da se je za vsakim sovražnikom, ki sem ga ubil, pojavil nov sovražnik. Dokler bom v sebi gojil sovraštvo in željo po maščevanju, mojih sovražnikov ne bo nikoli konec. Od takrat skušam premagati svojo jezo in zdaj mi je končno uspelo. Svojo sabljo sem vrgel v reko. Od danes naprej ne bom več ubijal.« Njegove besede so prižgale iskrico v Ašokovem srcu in pomislil je: »To pa je izvedljivo!« Zatem je Ašoka sprejel filozofijo nenasilja in odigral vodilno vlogo pri širjenju budizma v Aziji. Iz krutega vladarja se je spremenil v zagovornika nenasilja in v svojem kraljestvu je ustvaril pravično in poduhovljeno družbo, uvedel je celo zakone o blaginji živali in okolja. Ta zgodba uči o tem, kako se lahko soočimo s svojo jezo in odpravimo sovraštvo. Vse dokler je naš um poln jeze in maščevalnih misli, vidimo vsakega človeka kot svojega sovražnika. Vsaka malenkost nas razjezi in v vsem zaznavamo morebitno nevarnost. Postanemo človek, ki v vsem najde nekaj slabega in spregleda vse, kar je dobrega, zato smo vedno nesrečni in zagrenjeni. Toda če spoznamo, da je naš um tisti, ki ustvarja tako zaznavo, potem je to kot iskrica v Ašokovem srcu – kar naenkrat uvidimo, da lahko to stanje izboljšamo. Manj ko imamo v sebi sovraštva in jeze, bolj v drugih opazimo dobroto in bolj se nam zdi prijetno naše okolje. Naš um je namreč tisti, ki pogojuje naša izkustva. In če je kralju Ašoki, ki je pred več kot dva tisoč leti na tako obširnem območju vladal milijonom ljudi, uspelo doseči mirno sobivanje, versko strpnost, splošno blaginjo, pravičnost, ekološko ozaveščenost in spoštovanje vseh živih bitij, zakaj ne bi to uspelo tudi nam?

Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora? Napad na Ukrajino, ki ga je 24. februarja v zgodnjih jutranjih urah ukazal predsednik Putin, je brez dvoma dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, v senci katerega se bo v političnem, varnostnem in gospodarskem smislu slej ko prej izrisala povsem drugačna podoba našega planeta. Pa vendar se je težko znebiti vtisa, da se v Sloveniji v zadnjih mesecih ubadamo predvsem z vprašanjem, kaj krvavo dogajanje v Ukrajini pomeni za nas same in, morda, še za Evropsko unijo, medtem ko le malo pozornosti namenjamo vprašanju, kako vojna v vzhodni Evropi spreminja odnose v vzhodni Aziji. To morda ni presenetljivo, je pa precej kratkovidno. Kolikor je namreč že nekaj časa očitno, da bodo zgodovino 21. stoletja v pomembni meri pisali ne le voditelji v Washingtonu, Moskvi ali Bruslju, temveč tudi tisti v Pekingu, New Delhiju, Tokiu, Seulu in Džakarti, toliko je tudi jasno, da si v resnici ne moremo privoščiti ignorirati vprašanja, kako se zaradi ruske invazije in njenega poteka zdaj spreminjajo srednje- pa tudi dolgoročni zunanjepolitični interesi in prioritete Kitajske, Indije ali Japonske in kako utegnejo te spremembe povratno vplivati na cel svet. No, to belo liso na zemljevidu našega razumevanja sodobnega sveta smo skušali vsaj v najbolj grobih potezah zapolniti v tokratni oddaji, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja z Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete: sinologinjo, dr. Majo Veselič, in japonologa, dr. Luko Culiberga. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.   foto: go, znamenita vzhodnoazijska strateška namizna igra (OrcaTec/Pixabay)

Cikel poletnih oddaj bomo oblikovali podobno kot lani, in sicer bomo predvajali probližno 10 let stare koncerte danes uveljavljenih glasbenikov. Povedali bomo seveda kaj o njihovi glasbeni poti do koncerta, pa tudi o tem, kam je pot glasbenika pripeljala do danes. Gregor Hrabar je bil že leta 2010 aktiven profesor violine, viole in komorne glasbe, poleg tega pa je pisal aranžmaje ter sodeloval na številnih pomembnih koncertih, tekmovanjih in prireditvah kot solist, član komornih skupin in orkestrov. Študiral je na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, strast do komorne igre pa ga je pozneje pripeljala vse do Berlina, kjer je na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja magistriral iz komorne glasbe. Od leta 2018 deluje kot violist kvarteta Berlin-Tokio, nastopal pa je po Evropi, Aziji, ZDA in v Afriki. Zdaj gostuje kot predavatelj na Glasbeni akademiji Majumi v Okinavi.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Bangladešu, državi v južni Aziji.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Bangladešu, državi v južni Aziji.Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Bangladeš ima zgodovinsko močne vezi z Japonsko, zato so ob osamosvojitvi kopirali Japonsko zastavo z rdečim krogom, belo polje pa so zamenjali z zelenim. Trditev je resnična 2. V Bangladešu izdelajo približno dve tretjini vseh nogometnih žog na svetu. Trditev je izmišljena 3.Med Indijo in Bangladešem poteka ena najbolj zapletenih meja na svetu. So primeri, kjer obstajajo enklave tretje stopnje (po vzoru ruskih babušk), ko je košček Indije v Bangladešu, ta je potem spet v Indiji in še enkrat v Bangladešu. Trditev je resnična 4. Večinsko muslimanski Bangladeš ima po upokojitvi Angele Merkel predsednico vlade z najdaljšim stažem na svetu. Trditev je resnična 5."Me at the zoo" je bil leta 2005 prvi naloženi youtube video. Nastal je kot posledica bega možganov iz Bangladeša. Trditev je resnična

V turistični oddaji smo vas seznanili s prednostmi in slabostmi avtodomarskega turizma. To je sicer vse bolj priljubljena oblika oddiha. Poleg kampov je tako pri nas kot v tujini tudi vse več postajališč za avtodome. V zadnjem delu – namenjamo ga potopisom – smo se s Celjanko Saro Vintar potepali po Aziji, kjer si je kot prostovoljka nabirala izkušnje z najrazličnejšimi deli.

Maja Vujošević se pre 10 godina spakovala u ranac i otišla u Indiju. Putujući po Aziji provela je osam godina, a u podcastu "Život na srpskom" srećemo je u susret izložbi "Ujedinjene boje Indije", koja se otvara 6. maja u Dorćol Platzu.

Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?.

S Edinom Selesković razgovaramo o njenim umjetničkim počecima u Washingtonu, razlozima zbog kojih se preselila u New York i bez ičije pomoći napravila sjajnu karijeru i pomogla stvaranje art scene u Williamsburghu. Objasnila nam je i pravila po kojima u New Yorku funkcionira sistem prodaje umjetnina galerijama, kolekcionarima i muzejima i zašto je umjetnost u Americi veliki biznis. Edina Selesković je rođena u Tuzli, a u Sjedinjenim Američkim Državama 1991. godine je otišla u učeničku razmjenu i zbog rata bila primirana ostati tamo živjeti. Diplomirala je na čuvenoj likovnoj akademiji Corcoran School of Art u Washingtonu na odsjeku skulpture. Iz ateljea u Njujorku, njeni radovi su izloženi na preko 100 samostalnih i grupnih izložbi u galerijama širom Sjedinjenih Država, te u Europi i Aziji. Jedna je od osnivača umjetničke zajednice Williamsburg u New Yorku i umjetničkih kolaboracija The Stoodio i Anie Rexe. Osnovala je prvi program Artist in Residence u BiH u partnerstvu s Međunarodnom galerijom portreta Ismet Mujezinović u Tuzli. U svojoj karijeri je radila sa NASA-om, utemeljila je Festival savremene žene u Tuzli, učestvovala u rebrendiranju nacionalne košarkaške reprezentacije BiH. Dobitnica je brojnih nagrada uključujući Sculpture Space Fellowship, Sam i Adele Golden Foundation Fellowship u New Yorku. 2020. godine je dobila Svjetsku nagradu za vizuelne umjetnike (World Citizen Artists), a 2021. No Limit zlatne nagrade za ambijent u BiH. Redovna je članica je Internacionalne akademije nauka i umjetnosti u Bosni i Hercegovini. Bila je govornica na konferencijama od Weekend Media Festivala, OPEN FEST-a, STEPS i CEO konferencije, EPD konferencija u Pragu, Sarajevo Innovation Summit do AoMo u Liverpoolu. Gostujuća je profesorica na IEDC Bled School of Management. Edina živi i radi u New Yorku, Sarajevu i Tuzli. Hvala Radio Kameleonu, Zlatku Berbiću i Goranu Lončaru na realizaciji i produkciji ove epizode podcasta. Produkcija: Radio Kameleon Organizacija: Anisa Šerak Kamera, audio i video mix: Goran Lončar ___ Jednokratne donacije podcastu: https://www.paypal.com/paypalme/Kolek... --- Pratite nas na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/kolektivznanja Instagram: https://www.instagram.com/kolektiv_zn... Twitter: https://twitter.com/AnisaSerak Slušajte nas na: Podcast rs: https://podcast.rs/show/kolektiv-znanja/ Apple podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Spotify: https://open.spotify.com/show/1UY6dPu... Deezer: https://www.deezer.com/en/show/1994852 Google podcast: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Captivate: https://kolektiv-znanja-a-serak.capti... Amazon podcast: https://www.amazon.com/Kolektiv-znanj…

V sobi prof. dr. Nine Kočevar Glavač na Fakulteti za farmacijo je zadišalo po cimetu. Za nas je namreč iz zbirke v vitrini na steni vzela kozarec, na katerem je bilo natisnjeno: Cinnamomum verum – »pravi cimet« in ga odprla. Značilna aroma rjavih cimetovih paličic se je razširila po prostoru. Cimet je ena najstarejših začimb, saj so ga v Aziji in starem Egiptu poznali in uporabljali že več tisoč let pred našim štetjem. V Evropi ga uporabljamo od 16. stoletja. »Ko so otroci prehlajeni, naredim pripravek z medom, ingverjem, muškatnim oreščkom in kurkumo, ki ga bogato potresem s cimetom,« pravi profesorica Kočevar Glavač. Še več o praznično dišečem in okusnem cimetu s sogovornicama in sogovornikom v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tina Lamovšek

Les za lastnike gozdov ne predstavlja največjega dohodka, če obvladajo permakulturni način gospodarjenja z gozdovi, t. i. fruit forrest, pravi Matjaž Levičar, čebelarski inštruktor in občasni svetovalec za permakulturno kmetijstvo v jugovzhodni Aziji. Kakšno bogastvo gozda pri nas predstavljajo gobe, borovnice, kostanj in čebelarstvo, bomo slišali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo Matjaž Levičar odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore   Moj današnji gost na podcastu je Filip Vukosavljević, profesionalni košarkaš. Sa Filipom sam razgovarao o njegovim prvim košarkaškim koracima u Srbiji, ali i brojnim košarkaškim avanturama od Bugarske i Kipra preko Maldiva, Šri Lanke i Češke do Francuske danas. U toku razgovora posebno smo se fokusirali na Filipova iskustva igranja košarke u Aziji, zašto je poznat kao car Maldiva odnosno srpski Denis Rodman, ali i na to kako izgleda njegov život u sportskom braku budući da je Filipova supruga (Valeriane Ayayi Vukosavljević) profesionalna košarkašica. Uživajte! Priče iz dijaspore možete slušati na svim dostupnim audio platformama! Apple Podcast Spotify Google Podcasts Podbean

Če odpremo katerikoli geografski učbenik, se bomo tam poučili, da sicer 75 odstotkov ozemlja Ruske federacije leži vzhodno od Urala, v Aziji, da pa po drugi strani 75 odstotkov ruskega prebivalstva živi zahodno od velikega gorovja, v Evropi torej. S stališča zemljepisa je okrog vprašanja, ali je Rusija evropska država ali ne, potemtakem mogoče zaznati nekaj nejasnosti, dvoumnosti. In kar velja že za geografijo, dvakrat toliko velja za zgodovino. Zdi se namreč, da preteklost ruskega prostora lahko strnjeno predstavimo kot izmenjavanje obdobij, ko se vzhodnoslovanska velikanka gospodarsko, politično in kulturno tesno navezuje na sočasno dogajanje na zahodu stare celine in nanj tudi sama močno vpliva, ter obdobij, ko je, nasprotno, Rusija videti ne le odrezana od Evrope, ampak od nje tudi radikalno drugačna. Čeprav si, z drugimi besedami, evropske umetnosti in znanosti sploh ni mogoče predstavljati brez izjemnih posameznikov, kot sta pisatelja Dostojevski in Tolstoj, skladatelja Čajkovski in Šostakovič, filmska režiserja Eisenstein in Tarkovski ali znanstvenika Mendelejev in Koroljov, pa so rusko javno, politično in versko življenje, ruski običaji, navade in vrednote ravno dovolj drugačni od tistih na zahodu stare celine, da se celo Rusi sami že zadnje poldrugo stoletje sprašujejo, kam sodijo in kdo pravzaprav so: Evropejci, Azijci ali Evrazijci? In kar velja za Ruse, drži tudi za druge Evropejce: tudi mi si namreč ne znamo odgovoriti, ali Rusija v našo stvarnost posega kot ena izmed najpomembnejših evropskih držav – ali pač kot civilizacija sui generis? - Odgovor na to dilemo smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Makalu/Pixabay

Predsednik Biden je napovedal, da se bodo do jeseni, do okrogle obletnice terorističnega napada na newyorška dvojčka, po 20 letih okupacijske navzočnosti torej, Američani in njihovi zavezniki iz Nata naposled umaknili iz Afganistana. Ta gorata in puščavska, obubožana in tehnološko nerazvita srednjeazijska država je torej – po Britancih v 19. in Rusih v 20. stoletju – na kolena spravila še en imperij več. Toda kaj to pomeni za Afganistan sam? Se bo prelivanje krvi med različnimi etničnimi skupinami, predvsem med Tadžiki, Hazari in Uzbeki na eni ter Paštuni na drugi strani, končno ustavilo? Bodo navadni ljudje le dobili priložnost, da si začno sredi ruševin graditi življenja, v katerih ni neutemeljeno pričakovati pitne vode, strehe nad glavo in več kot le tanke rezine kruha na krožniku? Bodo paštunski talibi po odhodu ameriške vojske ponovno vzpostavili brutalno teokracijo? Bo Afganistan ponovno postal eno žarišč mednarodnega terorizma? Se bo še okrepila tamkajšnja pridelava opija, ki zastruplja svet? Kako se bodo po očitnem vojaškem porazu ZDA spremenila geostrateška razmerja moči v centralni Aziji pa tudi širše? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili filozofa, raziskovalca na Institutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in odličnega poznavalca razmer v Afganistanu, dr. Vasjo Badaliča, pa našega washingtonskega dopisnika, dr. Andreja Stoparja, ter politologa, strokovnjaka za Bližnji vzhod in docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, dr. Primoža Šterbenca. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ErikaWittlieb (Pixabay)

Prav nič poetična, kot bi na dan poezije morda pričakovali, ni koronavirusna statistika. Zakorakali smo v tretji val epidemije, sproščanja ukrepov ob začetku pomladi ne bo. Zaskrbljujoče je, da bolnišnično oskrbo potrebuje vse več mlajših, pravi vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar. Ali bodo potrebne zaostritve, se bo vladna skupina za covid odločila na podlagi najnovejših številk. Druge teme: - Več sto tisoč otrok in nosečnic v Južni Aziji umrlo zaradi posledic epidemije - Preizkusni kamen začetka mandata Joeja Bidna migracije na južni meji - Dve različni nogavici na svetovni dan Downovega sindroma

Brzo, učinkovito, jednostavno i pouzdano liječenje smanjit će bojazan od onesposobljenja ili umiranja zbog oštećenja moždanog tkiva uslijed akutnog ishemijskog moždanog udara. Načini liječenja razlikuju se širom svijeta, a lijek nazvan cerebrolizin uvelike se koristi u postsovjetskim zemljama, Istočnoj Europi, Srednjoj i Jugoistočnoj Aziji. U travnju 2017. godine, novu, obnovljenu inačicu Cochraneovog sustavnog pregleda o ovom lijeku objavile su znanstvenice s Kazanskog državnog sveučilišta u Rusiji, a jedna od autorica Liliya Eugenevnu govori nam što su pronašle. Razgovor je prevela i prepričat će ga liječnica i suradnica Hrvatskog Cochranea Iva Jerčić Martinić-Cezar iz KBC-a Split.

Brzo, učinkovito, jednostavno i pouzdano liječenje smanjit će bojazan od onesposobljenja ili umiranja zbog oštećenja moždanog tkiva uslijed akutnog ishemijskog moždanog udara. Načini liječenja razlikuju se širom svijeta, a lijek nazvan cerebrolizin uvelike se koristi u postsovjetskim zemljama, Istočnoj Europi, Srednjoj i Jugoistočnoj Aziji. U travnju 2017. godine, novu, obnovljenu inačicu Cochraneovog sustavnog pregleda o ovom lijeku objavile su znanstvenice s Kazanskog državnog sveučilišta u Rusiji, a jedna od autorica Liliya Eugenevnu govori nam što su pronašle. Razgovor je prevela i prepričat će ga liječnica i suradnica Hrvatskog Cochranea Iva Jerčić Martinić-Cezar iz KBC-a Split.

Špeli Koželj se je po letu študija mednarodnega poslovanja in markentinga v Južni Koreji doma ponudila priložnost za solidno redno službo. Vendar jo je kmalu začelo "preveč srbeti po Aziji", da bi ostala v Sloveniji. Certifikat za varno in razmeroma lagodno življenje je tako zamenjala za precej bolj dogodivščin polno in negotovo prihodnost. Trenutno živi v Indoneziji.

Pozdravljeni, pristali smo v deželi nasmejanih ljudi. Kraljevina Tajska je priljubljena turistična destinacija in mnogo Slovencev jo je že obiskalo. Znana je po lepih tropskih plažah, dobri hrani, divjih zabavah, tajskem boksu, takšnih in drugačnih šovih, budizmu in še marsičem. Gostja tokratne epizode podkasta Ta nori svet je Katja Stojilkovski, po domače Katka. Katka je manjša polovica popotniškega dua Povsod je lepo. Je strastna popotnica in ljubiteljica Tajske, saj sta tam z Micem (partnerjem) preživela več kot pet mesecev, po Aziji pa sta potovala leto in pol. Je farmacevtka, blogerka, čudovita mamica, obožuje "blink-blink" senčila z bleščicami. Je ljubiteljica sušija, sobnih rastlin ... _____ Pot pogovora poteka tako: - Večina pozna film Hangover, drugi del (https://www.imdb.com/title/tt1411697/), ki se odvija na Tajskem, predvsem v Bangkoku. Katko sprašjuemo, kaj misli - te Bangkok lahko "poje", tako kot se to zgodi v omenjenem filmu? - Tajska je znana po zelo dobri hrani pa tudi po zelo nenavadni hrani. Razkrivamo, kaj vse smo tam poskusile. - Ladyboyi, pingpong showi, tajski boks, nenavadni lepotni posegi, masaže, ribice ... Vse to najdemo, ko gremo na Tajsko. In kaj smo doživele? - Velik del poslovanja je barantanje. Kako barantati in kaj si o tem mislimo? - Česa je Katko naučila Tajska in še marsikaj zanimivega. ____ Pogovor ni vodič in izraža naše osebno mnenje do določenih zadev. Govorimo o zgodbah, ki so se zgodile nam in ni nujno, da se zgodijo vsem. ____ Ključni Katkini kontakti: BLOG POVSOD JE LEPO: https://www.povsodjelepo.com/. Vse o potovanju po Tajski: https://www.povsodjelepo.com/poglavje/drzave/potovanje-tajska/. INSTAGRAM PROFIL: https://www.instagram.com/wejusttravel/ FACEBOOK PROFIL: https://www.facebook.com/povsodjelepo.mic YOUTUBE PROFIL: https://www.youtube.com/user/povsodjelepo/ ____ Za vsa vprašanja, nasvete, pobude itd. sva dosegljivi na: FACEBOOK PROFIL TA NORI SVET: https://www.facebook.com/tanorisvet E-MAIL NASLOV: andrejanina.tanorisvet@gmail.com

Škof Anton Jamnik je v pogovoru spregovoril o misijonih v Aziji, svojih vezeh z daljnimi deželami in o veličini dela misijonarja dr. Janeza Janeža.

Pristojni ugotavljajo, da se v teh dneh izjemno veliko okužb s koronavirusom pojavi pri ljudeh v karanteni, kar kaže, da je ta pomembna za zajezitev Covida19. Sicer v svetu število novih okužb še narašča, predvsem v Amerikah, tudi v Aziji, prav tako v Evropi. Tisti, ki načrtujejo potovanja v tujino, morajo zato skrbno preveriti, kakšne so zdravstvene razmere v ciljni državi. O tem z Andrejem Šterom, v oddaji še: - Svet Desusa mora v dveh tednih ugotoviti, ali lahko Pivčevo sploh razreši - Pahor Steinmeierju: za Slovenijo izjemnega pomena, da je del jedrne Evrope - Protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v Winsconsinu se nadaljujejo - Na Okrešelj s helikopterji pripeljali opremo za nov planinski dom

Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Moja današnja gošća na podcastu je Ksenija Komljenović, docent perkusija na Texas A&M univerzitetu. Sa Ksenijom razgovaramo o njenom ranom muzičkom stvaralaštvu, kako se odlučila za perkusije / udaraljke, kako dolazi do njenog odlaska za SAD i životnih epizoda u Čikagu, Majamiju i danas Teksasu, ali i o njenom jednogodišnjem izletu za Hong Kong i životu u Aziji. Uživajte! Kseniju možete kontaktirati putem LinkedIn-a. Zapratite nas na YouTube-u! Ostavite donacije na Patreon-u!

Po hitrem širjenju okužb s koronavirusom v Aziji, Evropi in Združenih državah Amerike je novo žarišče postala Latinska Amerika z več kot 1,6 milijona okuženih. V resnici pa je tam število okuženih in tudi smrtnih žrtev veliko višje, kot kažejo uradni podatki. Epidemiologi pa zaradi bližajoče se zime na južni polobli opozarjajo, da bo epidemija vrh dosegla šele v prihodnjih tednih. Številne države v regiji pa se že tako soočajo s težavami.

Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je Britanec 20 let živel v Aziji, zdaj pa že 6 let v Sloveniji, v Logatcu. Z novinarjem, pisateljem in urednikom Paulom Steedom se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Andrej in Natalija sta popotnika in influencerja na socialnih medijih, kot so Instagram in Steemit. Pravkar sta se vrnila z leto in pol dolgega popotovanja po Aziji, kjer sta njuno raziskovanje tujih kultur, kulinarike in vizualnih naslad Azije zelo podrobno dokumentirala na svojih socialnih medijih in spletnem blogu WNF Diary. Z njima bomo govorili o iskanju inspiracije, lastnega izražanja, potovanju in svobodi, ki ji kaos nenehnega seljenja in spoznavanja novih okolij lahko prinese vsakomur, ki je pripravljen narediti prvi korak. POVEZAVA DO WNF Diary: https://wnfdiary.com

Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.

PRIJATELJ SERIJALA: LAŠKO PIVO https://play.lasko.eu/legal.php GOŠĆA : Marina Maljković, selektorka ženske košarkaške reprezentacije Srbije Nakon devetnaest podkasta sa muškim učesnicima, red je bio da "Šesta Lična" ugosti i jednu damu. Kako je evropsko prvenstvo za košarkašice koje se održava u Srbiji i Letoniji sve bliže, sva je bila prilika da ta "čast" pripadne Marini Maljković, selektorki ženske košarkaške reprezentacije Srbije. Marina sa Milošem diskutuje o pripremama za nailazeće prvenstvo, kao i o samom turniru u okviru kojeg će naše devojke igrati grupnu fazu u Zrenjaninu, a potencijalne eliminacije u Štark Areni. Osim toga, ćerka našeg proslavljenog košarkaškog stručnjaka Bože Maljkovića priča i o ženskom profesionalnom sportu u Srbiji i Evropi i modernim izazovima koji stoje pred njime. Čućete i kako se danas radi sa vrhunskim sportistkinjama u Aziji, šta Marina misli o WNBA takmičenju, i da li ćemo uskoro videti ženske trenere i u evropskoj muškoj košarci, što je već slučaj u NBA. Ne propustite ni ovu epizodu Šeste Lične!

Ruska republika Saha Jakutija je največja ruska regija z več kot tremi milijoni kvadratnih kilometrov, najbolj mrzla ruska regija in zaradi svojih naravnih bogastev nafte, plina, premoga, diamantov, zlata in srebra ena najbogatejših regij. V tej republiki so našli največ ostankov mamutov, ki so nekoč živeli v severni Ameriki, Aziji in severni Evropi. V deželi rek in jezer živi kar 120 različnih narodnosti – največ je Jakutov in Rusov. Tam je bila Vlasta Jeseničnik.

Mate Kostovski je osnivač i CEO tvrtke Lemax, jedne od uspješnih domaćih tvrtki za koje se ne čuje - ili se nije čulo sve donedavno dok nisu sklopili posao najvećeg hrvatskog izvoza u području turizma ikad, s agencijom Asian Trails koja pokriva jugoistočnu Aziju, što je 28-godišnjoj tvrtki ujedno i najveći posao do sada, te odskočna daska za globalnu prisutnost. Mate je svoju firmu i posao gradio postepeno, vrlo rano se orjentiravši na softver za turističke agencije, te je nakon više desetljeća sada došao do razine gdje može pričati o globalnom i trajnom, konzistentnom uspjehu. Inače inženjer, Mate se također vrlo rano orjentirao k tome da je prodaja najvažniji dio posla, te smo s njim nadugo pričali upravo o tome - kako razmišljati i kako predstaviti svoj proizvod nekome, te kako postupati na duge staze. S Matom smo pričali o: 01:30 - Nema se vremena za podcaste, a? 01:50 - Tko je Mate Kostovski 03:30 - Najveći posao u Jugoistočnoj Aziji 05:30 - U prezentaciji ne treba pričati o sebi 06:10 - Spin selling - povećavati kupcu svijest o problemu 08:45 - Kada je nastao poriv da budeš poduzetnik 10:20 - Custom projekti za financiranje razvoja proizvoda, ali u jednom trenutku treba presjeći 12:15 - Remote prodaja rada po satu je današnja verzija trbuhom za kruhom 14:40 - Tvrdoglavost vs. upornost 16:15 - Nisam motiviran novcem 17:30 - Ciljevi 18:10 - Svaki zaposlenik mora znati kako baš on pridonosi cilju firme 20:45 - Zbog čega ljudi rade u Lemaxu? 23:45 - Izbirljivi smo pri zapošljavanju jer trebamo vrhunski tim 25:20 - Težiti ka izvrsnosti 26:10 - U salesu kad si motiviran novcem - to ne radi 28:30 - Iako sam inžinjer, nema većeg gušta nego kad nešto prodam 30:10 - Prvu osobu sam zaposlio sa 16 godina kroz oglas na news grupama 32:10 - Pay yourself last 34:05 - Kako si prepoznao potrebu? 35:45 - Konkurencija 36:20 - Ima li premali ili preveliki korisnik? 37:10 - Mijenjamo procese kako bi pratili veličinu klijenata 38:20 - "Think big" se isto uči 40:20 - Koliko često ostvarite ciljeve? 41:20 - Cilj nije cilj ako te bar malo ne plaši 42:00 - SaaStr.com 43:30 - Networking vs. "sjedi i radi" 45:45 - Preporuke za čitanje 47:00 - Tehnike za sales 48:15 - Pregovaranje je nepotrebno 49:15 - Ofenziva 52:30 - Improvizacije mora biti, ali je u idealnoj situaciji ne bi trebalo biti 53:15 - Sreća prati hrabre 54:00 - Obitelj na prvom mjestu 55:30 - Koji je viši cilj od postizanja ciljeva? 57:30 - Što dalje kad ostvariš ciljeve? 58:25 - Strah je izbor 1:00:30 - Najgori savjet koji si dobio 1:01:15 - Ljudski mozak sam sebi stvara granice 1:01:50 - Kako izgleda tvoj radni dan? 1:03:10 - Pogled u budućnost vs. pogled u sadašnjost 1:05:20 - Kad razmišljaš o neuspjehu, gubiš fokus! Mate preporuča: Jim Collins: Good to great Patrick M. Lencioni: The five temptations of a CEO PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na blogu: Mario Mucalo  

Mic Melanšek soustanovitelj podjetja Mali Junaki, ki ponuja personalizirane otroške knjige. Podjetje je bilo leta 2016 izbrano za Najpodjetniško idejo, že naslednje leto pa je doseglo milijon evrov prihodkov, danes pa ima že več kot 70 zaposlenih in proda več kot tisoč knjig na dan. Mic je znan po še enem zelo zanimivem podjetniške projektu. S punco Katko sta zgradila enega najbolj popularnih slovenskih popotniških blogov povsodjelepo.com, kjer sta objavljala svoje dogodivščine iz potovanja po Aziji in spotoma pridobila nekaj donosnih sponzorjev. Nekatere teme, ki sva jih pokrila v podcastu so: koliko prihodkov lahko v Sloveniji sploh pričakuje uspešen bloger, kakšno strategijo ima podjetje Mali junaki pri vstopih na nove trge in kako se je potrebno pripraviti za delo iz tujine.   Časovnica pogovora: 2:15 Podjetniški začetki Mica 7:35 Zgodba o erotičnem portalu Blog69.si 11:30 Kje se prične zgodba bloga povsodjelepo.com 14:55 Kako je voditi podjetje s svojo punco? 20:15 Kakšne rezultate (občinstvo in prihodek) lahko dosežeš z uspešnim blogom v Sloveniji? 27:35 Kako kot bloger pravilno izbrati sponzorska sodelovanja 29:35 Kje se prične zgodba podjetja Mali junaki 30:50 Micev podjetniški neuspeh: gremonaparty.com 38:15 Prvi konkretni koraki v ideji podjetja Mali junaki 39:50 Kako sta Mic in Rado pridobila prve avtorje za knjige Mali junaki 44:40 Kako kot majhno podjetje pristopiti do velikih partnerjev 51:20 Sodelovanje s tiskarji 54:20 Število prodanih knjig podjetja Maki junaki 55:45 Proces vstopa na nov trg 1:07:15 Kako poslušati stranke in njihov feedback 1:11:25 Kako se je Mic spopadel z izzivom skalabilnosti 1:13:30 Izkušnje z investitorji 1:22:45 Kako se pravilno lotiti dela od doma oziroma tujine

S 1340 kilometrov dolgo in predvsem peščeno obalo je Šrilanka, otoška država v Indijskem oceanu, pravi kraj za gnezdenje želv. Kraj že, ki pa za želve nikakor ni tudi raj. Na Šrilanki imajo pet vrst morskih želv in samice teh svoja jajca odlagajo na plažah v topli in mehki mivki. Čeprav lahko posamezna samica hkrati odloži tudi 150 jajc, le malo malih želvic pride do morja in sploh preživi do odrasle dobe. Podatek je, da na tisoč želv le ena. Nanje poleg naravnih sovražnikov preži tudi človek. Želvja jajca so dragocena za črni trg, v Aziji so pogosti želvje juhe in modni dodatki iz želvjih delov. A na srečo obstajajo domačini, ki jim ni vseeno zanje. Takšen je tudi Dudley Perera, ki na obali Kosgode na jugozahodnem delu otoka že skoraj tri desetletja vodi zavetišče in projekt za ohranitev želv Kosgoda Sea Turtle Conservation Project

Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje v Aziji človek ujel sokola. Da bi spoznal duha te divje ptice, ga je hranil in udomačil, potem pa izpustil. Potem ko je ptica odletela, je ujela plen in ga delila s človekom. Čeprav gre za legendo, dokazi kažejo, da umetnost sokolarstva, res izvira iz Azije. Dejavnost, ki je bila v zgodovini povezana predvsem z lovom, je danes ponekod postala prestiž in nacionalna strast. Na primer, letalska družba Združenih arabskih emiratov je edina na svetu, ki dovoljuje prevoz sokolov na potniških sedežih. Tudi Slovenija ima na tem področju dolgo, več kot 800-letno tradicijo. Zapisi kažejo, da je sokolarstvo na Loškem obstajalo že v začetku 13. stoletja. Nekaj posameznikov ga še ohranja, vendar danes ne gre več toliko za lov s sokoli kot za ohranjanje in opazovanje teh ptic. Eden od sokolarjev je tudi veterinar, predsednik sokolarskega društva gorenjske regije Roman Savič, ki ima trenutno doma 8 sokolov selcev. Te ptice so zaradi svoje hitrosti pri spuščanju z višin – dosežejo celo do 350 kilometrov na uro – znane kot najhitrejše na svetu. Sokolarstvo pa ima tudi svoj svetovni dan, in sicer 16. november, ko je bilo to vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.