Podcasts about obse

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Evropa načrtuje obsežno oborožitev, je slišati po včerajšnjem srečanju v Londonu in pred četrtkovim izrednim vrhom Evropske unije. Pri tem ne bo manjkala niti naša država. Še pred odhodom v Bruselj bo premier Robert Golob o morebitnem povišanju obrambnih izdatkov govoril s stalnim predstavnikom Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem in obrambnim ministrom Borutom Sajovcem. Preostali poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev v nemškem mestu Mannheim se je povečalo na dve, več huje ranjenih. - Evropsko javno tožilstvo lani v Sloveniji sprožilo 18 preiskav morebitnih zlorab v skupni vrednosti 16 milijonov evrov. - Razširitev presejalnih programov - Zori, Dori in Svitu se pridružujeta Peter in Luka.

Še drugi poudaki iz oddaje: - V Mariboru se privajajo na spremembe pri avtobusnih linijah in novih voznih redih. - V Sevnici bo zaradi pridobitve satelitskega urgentnega centra potrebno delno prostorsko preurediti zdravstveni dom. - V Celju od novega leta za 20 odstotokov dražji pogrebi. - Na Soči se čez dober mesec začenja plovna sezona.

Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.

Okoli 19-te ure je izbruhnil obsežen požar v industrijskem objektu na območju Ledine v Mariboru, so sporočili z mariborske policijske uprave. Po navedbah gasilcev je ogenj zajel montažno halo na obrobju obrtne cone Tezno, v kateri je obrat za proizvodnjo plastičnih mas. Vzrok požara še ni znan. Policija poziva okoliške prebivalce, naj zaprejo okna in se območju ne približujejo.

Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970, pa vsebuje 117 spevov. Pound je to pesnitev skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je lansko leto izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Slovenski teolog in filozof Peter Kovačič Peršin v obsežnem in problemsko tehtnem delu Kako misliti Boga kaže velik polet ustvarjalne energije. Loteva se novih in novih vprašanj, razgrne veliko vednosti ter ohranja pošteno in pokončno držo. Premišljuje o neustreznosti ontoteološkega pojmovanja Boga in izhaja iz sodobne kritične misli o doslej veljavnem katoliškem nauku o Bogu. Odgovarja na vprašanje o neustreznosti takega pojmovanja Boga pri nekaterih slovenskih literatih, ki so o Bogu in krščanstvu razmišljali kritično. Ontoteologija, kot pravi, išče gotovost spoznanja in človeku daje varnost bivanja v vsakdanjem življenju, čeprav zgolj navidezno. »Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja. Filozofija kot iskateljica modrosti je odprto in kritično mišljenje, ki je kot tako vedno nujno in živo. Ideologije pa so zaprt mišljenjski sistem, ki so časovno pogojene. Vprašanje kako misliti Boga bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto, ker človek pač biva neprenehoma v negotovosti zunanjega in notranjega življenja in želje po preseganju vseh omejitev.« Vera zahteva svobodo duha in je po Peršinovem mnenju pot bivanjske odprtosti, tako rekoč bivanjska avantura. Nekaj čisto drugega pa je religiozna struktura, ki postane dogmatičen oklep, torej ideologija kot utesnjevanje duha. Seveda pa ima vera tudi družbeno razsežnost in lastnosti kulture kot temelja človeške medsebojnosti. Še več, je prepričan avtor, religija je kot organizirano verstvo eden temeljnih izrazov določene civilizacije. Peršin pojasnjuje tudi svoje razumevanje drugih pojmov. Metafiziko ima za resnico o bivajočem v celoti. Veliko mu je do tega, da bi razčistil svoj odnos do slovenskega katolicizma. Krščanstvo je zanj duhovno-religiozno gibanje, strukturo Katoliške cerkve pa je že v mladosti občutil tudi kot institucijo prisile. Filozofsko analizira pisanje slovenskih literatov ter njihov odnosa do Boga in krščanske vere. Pri tem poudarja, da vrhunsko leposlovje dosega raven umetniške veljave in metafizične globine ne le z jezikovno, stilno in poetično besedo, temveč predvsem s svojim metafizičnim sporočilom, saj prav z njim človeku odpira duhovna obzorja. »Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.« V metafizični strukturi se zrcalita tako ustvarjalčeva osebnost kot tudi duhovna zavest v času in prostoru, v katerem je literarno delo nastalo. To je tudi avtorjevo vodilo poglabljanja v izbrana literarna dela. Prešernov Krst pri Savici analizira in interpretira s poglobljenim poznavanjem eksistencialij in sporočilnosti Kierkegaardove misli. Pri danskem mislecu in slovenskem pesniku odkriva sorodno občutenje bivanja ter s tem podobno idejno in duhovno usmeritev. Peršin preučuje zgodovinsko ozadje, spopadanje in krvavi boj ter razliko med naravno in religiozno ljubeznijo. Krst pri Savici je, tako ugotavlja, predvsem stvaritev, ki se s svojim metafizičnim sporočilom ravna po zgledu vodilne linije evropskega razsvetljenstva. Prav v zavračanju katolicizma kot ideologije je bistvo Prešernovega zgodovinskega vprašanja o Bogu zgodovine. Pesnik Dragotin Kette se je dokopal do spoznanja, da samo medčloveška ljubezen vodi do presežnega vzpona človekovega duha. Njegovo spoznanje Boga je trezno in razumno. Bog se mu razkriva v naravi, človekovem delovanju in zmožnosti ljubezni in je zanj vesoljna harmonija. Kette je v slovenski duhovni zgodovini prvi izpovedal novo umevanje Boga. Napravil je korenit obrat od sholastičnega, dogmatičnega in brezosebnega razumevanja k eksistencialnemu in osebnemu doživljanju Boga kot temelja človekove intimne eksistence. S tem je bil storjen radikalen premik k modernemu razumevanju človeka. Ivan Cankar je svojo religioznost vezal na osebni etični kodeks in vprašanje socialne pravičnosti. Njegova maksima se je glasila: »Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.« Cankarjev odnos do krščanske vere in njene prakse, meni Peršin, je v primerjavi s Kettejevim idejno globlji in družbeno zrelejši in zato tudi radikalnejši pri kritiki institucionalnega krščanstva. V romanu Bogovec Jernej pisatelja Ivana Preglja je v ospredju vprašanje, ali je Bog kaka druga bitnost kot Bog vere. Pregelj je strukturo tradicionalnega romana razkrojil, saj njegov antijunak vstopa v prostor epohalnega nihilizma. Očiten je nov metafizični položaj, s katerim je izničen položaj človeka kot avtonomnega subjekta. Obsežno poglavje o dramatiku Ivanu Mraku je napisano v heideggerjanski maniri in pomeni subtilen prikaz vsebine njegovih himničnih tragedij. O Francetu Balantiču Peršin premišljuje v literarnem slogu in mu priznava pesniško genialnost, hkrati pa poet nanj deluje kot labodji spev tradicionalnega katolicizma. Tako ga je Peršin doživljal, ko ga je odkril v letih bogoslovnega študija. Že tedaj ga je spodbudil k miselnemu in življenjskemu preseganju obstoječe katoliške duhovne in ideološke strukture na Slovenskem. Oriše pesnikovo življenjsko pot in se poglobi v njegovo poezijo. Balantič se je pridružil domobranski vojski, aktivno deloval v boju proti partizanom in dobil čin narednika. Pristal je na kolaborantski strani. Ob napadu Tomšičeve brigade, ki ji je poveljeval španski borec in znani partizanski komandant Daki, je zgorel skupaj z dvaintridesetimi borci. Stane Semič – Daki je po vojni v pogovoru z učenci, med katerimi je bil kot otrok tudi Peršin, povedal, da je Balantiča osebno večkrat pozval, naj se preda in mu ne bodo sodili, a tega ni hotel storiti. Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe, njegova religiozna lirika pa izraža oseben in neposreden odnos do Boga. Peter Kovačič Peršin se je v delu Kako misliti Boga ustavil tudi pri razdvojenosti Marja Rožanca in njegovem priznanju, da sta vse življenje nad njim kraljevali dve obsedenosti – z Bogom in spolnostjo. Preučil je še razvojni lok Kocbekove vere ter poezijo Božjega molka, kakršno je ustvarjal pesnik in duhovnik Vili Stegu. Filozof Tine Hribar, pisec spremne študije, je nekatera avtorjeva stališča še razširil in svoje premišljevanje končal z besedami, da ima misel sposobnost misliti Boga ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva, in ne glede na to, ali je svet bogov realen, imaginaren ali simbolen.

„Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“. Miroslav Wlachovský hovorí, aká radu by dal premiérovi Ficovi, ak by bol vo funkcii šéfa diplomacie, pre jeho zámer vycestovať do Moskvy za Vladimírom Putinom. Destinácia Moskva – máj 2025 premiér Robert Fico. Január 2025 podpredseda parlamentu Andrej Danko. Ten istý január budúceho roka s rovnakou Kremeľskou destináciou ďalší z podpredsedov národnej rady Tibor Gašpar a malá poslanecká suita. Bez opozičných farieb. Október 2024 europoslanec Smeru Ľuboš Blaha.Destinácia Peking – prelom októbra a novembra 2024 – početná vládna delegácia na čele s ministerským predsedom Robertom Ficom. V odchádzajúcom roku premiér stihol ešte Budapešť, srbský Belehrad, Užhorod a Berlín. Chystá sa aj do Brazílie a Vietnamu. Na zozname ale nefiguruje Washington, Paríž či Londýn. Ak od začiatku svojho štvrtého mandátu deklaruje diplomaciu na štyri svetové strany, o čom by svedčil zoznam jeho prijatí? A čo sú to za signály z útrob rezortu diplomacie, ktorý sa masívne zbavuje personálu, aby zas iných naberal? Téma pre bývalého šéfa diplomacie Miroslava Wlachovského. „Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“, hovorí Wlachovský. V podcaste reaguje aj na najnovšie rokovania šéfa diplomacie Juraja Blanára so svojim ruským náprotivkom Sergejom Lavrovom. „Tá štatistika stretnutí je taká, že sa človek pýta, s kým iným sa bilaterálne stretol toľkokrát ako so Sergejom Lavrovom. Lebo dnes sa stretli na Malte na podujatí OBSE“. Keby ste boli na Malte vy dnes v pozícii šéfa diplomacie, s Lavrovom by ste sa nestretli? Vyhli by ste sa mu? To nie je tak, že si podajú ruku na chodbe. Mali bilaterálne stretnutie, kde boli dve delegácie. To muselo byť zorganizované. To nie je o tom, či by som pozdravil Sergeja Lavrova, hoci o tom pochybujem. Za týchto okolností pre mňa reprezentuje Putinov režim všetkých mŕtvych Ukrajincov a Ukrajinky, ktorí padli počas týchto už takmer troch rokov vojny. Ja by som sa do takejto situácie jednoducho nedostal. Nedovolilo by mi to moje nastavenie. Čo hovorí dnešné rokovanie s Lavrovom o nastavení Juraja Blanára? Že veria v normalizáciu vzťahov s Ruskom po tom, ako sa ukončí konflikt na Ukrajine. Neviem, čo si pod tým predstavujú. Neviem, ako sa vedia preniesť cez tie státisíce obetí na Ukrajine, cez obrovskú deštrukciu, ktorá tam nastala. Robiť s Putinom a jeho partiou biznis. Nahrával Jaroslav Barborák.

„Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“. Miroslav Wlachovský hovorí, aká radu by dal premiérovi Ficovi, ak by bol vo funkcii šéfa diplomacie, pre jeho zámer vycestovať do Moskvy za Vladimírom Putinom. Destinácia Moskva – máj 2025 premiér Robert Fico. Január 2025 podpredseda parlamentu Andrej Danko. Ten istý január budúceho roka s rovnakou Kremeľskou destináciou ďalší z podpredsedov národnej rady Tibor Gašpar a malá poslanecká suita. Bez opozičných farieb. Október 2024 europoslanec Smeru Ľuboš Blaha.Destinácia Peking – prelom októbra a novembra 2024 – početná vládna delegácia na čele s ministerským predsedom Robertom Ficom. V odchádzajúcom roku premiér stihol ešte Budapešť, srbský Belehrad, Užhorod a Berlín. Chystá sa aj do Brazílie a Vietnamu. Na zozname ale nefiguruje Washington, Paríž či Londýn. Ak od začiatku svojho štvrtého mandátu deklaruje diplomaciu na štyri svetové strany, o čom by svedčil zoznam jeho prijatí? A čo sú to za signály z útrob rezortu diplomacie, ktorý sa masívne zbavuje personálu, aby zas iných naberal? Téma pre bývalého šéfa diplomacie Miroslava Wlachovského. „Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“, hovorí Wlachovský. V podcaste reaguje aj na najnovšie rokovania šéfa diplomacie Juraja Blanára so svojim ruským náprotivkom Sergejom Lavrovom. „Tá štatistika stretnutí je taká, že sa človek pýta, s kým iným sa bilaterálne stretol toľkokrát ako so Sergejom Lavrovom. Lebo dnes sa stretli na Malte na podujatí OBSE“. Keby ste boli na Malte vy dnes v pozícii šéfa diplomacie, s Lavrovom by ste sa nestretli? Vyhli by ste sa mu? To nie je tak, že si podajú ruku na chodbe. Mali bilaterálne stretnutie, kde boli dve delegácie. To muselo byť zorganizované. To nie je o tom, či by som pozdravil Sergeja Lavrova, hoci o tom pochybujem. Za týchto okolností pre mňa reprezentuje Putinov režim všetkých mŕtvych Ukrajincov a Ukrajinky, ktorí padli počas týchto už takmer troch rokov vojny. Ja by som sa do takejto situácie jednoducho nedostal. Nedovolilo by mi to moje nastavenie. Čo hovorí dnešné rokovanie s Lavrovom o nastavení Juraja Blanára? Že veria v normalizáciu vzťahov s Ruskom po tom, ako sa ukončí konflikt na Ukrajine. Neviem, čo si pod tým predstavujú. Neviem, ako sa vedia preniesť cez tie státisíce obetí na Ukrajine, cez obrovskú deštrukciu, ktorá tam nastala. Robiť s Putinom a jeho partiou biznis. Nahrával Jaroslav Barborák.

Jaký reálný dopad by mohl mít konec dovozu ruských ropných produktů do Česka? Napověděla schůzka ministrů zahraničí OBSE na Maltě něco víc i o vyhlídkách na mírová jednání o Ukrajině? A jak se i horská služba připravuje na zajištění bezpečnosti na českých sjezdovkách?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Antropologija vonja - pionirsko delo o vznemirljivih vohalnih temah, ki jih raziskuje dr. Mojca Ramšak Kdo ne pozna vonjalnih metafor, kot so: diši po jeseni, snegu, pomladi ...? Znano je, da riba smrdi pri glavi, mladenič ali deklica še dišita po mleku, nekomu smrdi delo, vendar zna zavohati denar, ima nos za to in lahko tudi voha nevarnost. Čeprav nekaterim pripisujemo, da so brez vonja, navadno neprijetne vonje asociiramo s tujci, z drugačnimi od nas. To se seveda nanaša tudi na druge družbene skupine, ki jih imamo za manj vredne, pa naj gre za barvo kože, spol, nacionalnost, politično ali versko pripadnost. V zgodovini, tudi svetih spisih, so na dno družbene diferenciacije poslali nevernike, krivoverce, razvratneže, vsakega, ki je bil malo moralno vprašljiv … Ti so bili navadno Bogu smrdljivi, medtem ko so božanska bitja in dominantne družbene skupine - vedno dišale. V različnih verskih tradicijah in kulturah je podobno še danes, saj so pogosto prijetni vonji povezani s čistostjo, svetostjo, duhovnimi in etičnimi dimenzijami. Kot zanimivost, pripadniki ene izmed malezijskih skupnosti, ki marsikaj okrog sebe razvrščajo na temelju vonja, celo verjamejo, da ima luna dober vonj, sonce pa zaudarja. Obsežni pomeni vonjalnih metafor, tako za vrednotenje ljudi, kot živali, rastlin, predmetnega sveta in še česa, so tako razvrščeni po naravnem, nravnem vonju ter po simbolnih vonjih. Kaj je za nas prijetnega vonja in pred katerimi vonji bežimo, seveda ni odvisno le od nas samih, naših dobrih ali slabih spominov na vonje, ampak tudi od kulture, ki ji pripadamo. Zato tokrat o pionirski in obsežni znanstveni monografiji z naslovom Antropologija vonja. Izčrpna knjiga je delo za dr. Mojce Ramšak, profesorice kulturne in socialne antropologije na Univerzi v Ljubljani in profesorice antropologije na AMEU-ISH. V letu 2024 sta bili sicer objavljeni dve njeni knjigi o antropologiji vonja v slovenskem in angleškem jeziku, ki sta nastali v okviru raziskovalnega projekta "Vonj in nesnovna kulturna dediščina", ki ga vodi. Mojco Ramšak zanima vloga vonja v kulturno raznolikih okoljih, zgodovinsko-medicinski pogledi na vohanje, načini ubesedovanja vonja, vonj kot del spominov, predsodkov, govoric, čustev, spolnosti, trženje z vonji in pravna urejenost vonjav.

Zaskrbljenim odzivom zaradi izraelske kopenske ofenzive v Libanonu so se pridružili tudi Združeni narodi in posvarili pred obsežno invazijo. Kot je dejala predstavnica Urada Svetovne organizacije za človekove pravice Liz Throssell, je bilo zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu ubitih preveč nedolžnih otrok, žensk in moških. K umiku izraelske vojske iz Libanona sta med drugim pozvali Rusija in Turčija, Kitajska pa je opozorila na kršitev njegove ozemeljske celovitosti. Drugi poudarki oddaje: - V Koper naj bi plula ladja z razstrelivom za Izrael. - Prelaganje odgovornosti po včerajšnjem izbruhu jeze med pacienti v Slovenski Bistrici. - Fakultete pozdravile več kot 12 tisoč bruck in brucev.

Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos se bo popoldne vendarle predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru, potem ko ji je včeraj predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dodelila resor za širitev Unije. Zaplete z imenovanjem kandidata iz Slovenije so spremljale tudi številne kritike. Preostale novice: V eksplozijah pozivnikov Hezbolaha ubitih najmanj 12 ljudi. Odgovornost pripisali Izraelu. Delavci Cimosa z dveurno opozorilno stavko zahtevajo zvišanje plač. Obsežen požar, ki je zjutraj izbruhnil v pralnici v Luciji, pod nadzorom.

Računsko sodišče je v reviziji izvrševanja proračuna za lansko leto ugotovilo številne kršitve pravil, še posebej glede nakupa stave na Litijski. Kljub temu je sodišče izdalo mnenje s pridržkom, odzivnih poročil ministrstev ne zahteva. Druge teme: - Obsežne spremembe v ukrajinski vladi, odstopil tudi zunanji minister Kuleba - Poročilo: 72- im smrtnim žrtvam v požaru v londonski stoplnici Grenfell leta 2017 bi se lahko izognili - Sistem javnega naročanja predstavlja oviro pri naročanju lokalno pridelane hrane v šolah

Rusija je napadla Ukrajino z več kot 200 droni in raketami. Sirene so se oglasile po vsej državi, iz prestolnice Kijev poročajo o težavah pri preskrbi s pitno vodo in elektriko. Ruska stran je potrdila, da je ciljala ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Poljska je medtem spročila, da išče brezpilotni letalnik, ki je v času napadov v njeni vzhodni sosedi najverjetneje padel na poljsko ozemlje. Druge teme: - Mednarodna skupnost poziva Izrael in Hezbolah k takojšnji umiritvi razmer - Nabavniki opozarjajo, da kljub spodbudni statistiki razmere v gospodarstvu niso rožnate - Štajerski kmetje razmišljajo o tožbi multinacionalke Corteva zaradi težav s koruzo

Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah

Potujoče gledališče marsikdo ocenjuje za enega najboljših hrvaških romanov tega stoletja. Obsežna družinska saga izpod peresa Zorana Ferića sledi njegovim prednikom do samega začetka 20. stoletja, nato pa njihove velikokrat tragične zgodbe s polno črnega humorja pred nami razgrinja vse do devetdesetih let, ko v pripoved že dodobra vstopi tudi pisatelj sam. Če je Ferićev roman, ki je v prevodu Mateje Komel Snoj nedavno izšel pri založbi Beletrina, zanimiv že zaradi živega in zabavnega zarisovanja najrazličnejših človeških usod, pa verjetno lahko v našem prostoru še bolj odzvanja, ker smo si velik del zgodovine 20. stoletja, v kateri se odvijajo te zgodbe, delili s svojo južno sosedo. Roman Potujoče gledališče je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti urednica Tina Vrščaj. Oddajo je pripravila Alja Zore.

V javnosti še vedno odmeva včerajšnja izmenjava zapornikov med Zahodom in Rusijo. Ameriški predsednik Joe Biden je poudaril, da dogovora o izmenjavi ne bi dosegli brez ameriških zaveznic, konkretno Nemčije, Poljske, Slovenije, Norveške in Turčije. Po njegovih besedah so jim stale ob strani, sprejele pogumne odločitve in izpustile upravičeno pridržane zapornike ter zagotovile logistično podporo za vrnitev Američanov domov. V oddaji tudi o tem: - Premirje v Gazi po uboju vodje Hamasa pod še večjim vprašajem - V Mengšu po lanski ujmi obnovili večino občinske infrastrukture, glavni problem ostaja vrtec - Pristojni družbi Lesonit Ilirska Bistrica omejili dnevno proizvodnjo

Poteka ena izmed največjih izmenjav zapornikov med Rusijo in Zahodom. Moskva je po poročanju Bloomberga že izpustila novinarja časnika Wall Street Journal Evana Gershkovicha, ki so ga Rusi aretirali zaradi vohunjenja. V izmenjavi naj bi sodelovala tudi Slovenija, ki bo po dogodku verjetno postala bolj zanimiva za obveščevalne službe, tudi zaradi svoje lege. Drugi poudarki oddaje: - Iran danes z zavezniki iz Libanona, Iraka in Jemna o maščevanju za uboj političnega vodje Hamasa. - Na svetu do danes porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. - Ministrica Bratušek leto dni po katastrofalnih poplavah pohvalila hitro vzpostavitev prevoznosti cest.

Razmere na Bližnjem vzhodu se vse bolj zaostrujejo. Po uboju vodje palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije v Teheranu, za katerega krivijo Izrael, je novi iranski predsednik Masud Pezeškjan sporočil, da bo Islamska republika branila svojo ozemeljsko celovitost. V izraelskem napadu v predmestju Bejruta pa je bil ubit eden izmed pomembnejših poveljnikov Hezbolaha Fuad Šukr. Drugi poudarki oddaje: - Medletno inflacijo ublažili cenejši energenti in stroški stanovanja. - Obsežni požari v Dalmaciji pod nadzorom. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić se je uvrstil v popoldansko osmino finala olimpijskega turnirja.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Izvajalci so pospravili že 80 odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Nevarnost širjenja podlubnikov ostaja. Drugi poudarki oddaje: - Vas moti pretiran hrup, neodgovorni lastniki psov, ki ne pospravljajo iztrebkov svojih živali, malomarno odvržene smeti ...? V Piranu so se odločili ukrepati. - Kulturni kapital je lahko gonilna sila turistične ponudbe; tega se zavedajo tudi v Mariboru. - V Beltincih 52-ti mednarodni folklorni festival. Osrednja skrb je prenašanje kulturne dediščine na mlade.

Drugi poudarki: - Wakepark Dooplek raj za ljubitelje športov na vodi - Turizem se lepo razvija tudi v Kostelu, pogrešajo pa gostinsko ponudbo. - Obiskali smo udeleženc tečaja slovenščine na Koprskem, kar 40 jih je iz različnih držav. Kaj se jim zdi najtežje? Nedvomno dvojina!

Papež Frančišek pri sveti maši ob prvem svetovnem dnevu otrok in prazniku Svete Trojice: Sveti Duh nas spremlja vse življenje.Hamas izvedel raketni napad na Tel Aviv, poročil o žrtvah za zdaj ni.Kandidati za evropske poslanke in poslance za Radio Ognjišče o vojni na Bližnjem vzhodu razdeljeni.Gabriel Kavčič: Bolnim ponujati evtanazijo je v nedelujočem zdravstvenem sistemu cinizem brez primere.Vreme: Jutri bo dokaj sončno in povečini suho.Delodajalci do konca leta napovedujejo več kot 35 tisoč zaposlitev. Največ v gradbeništvu in gostinstvu.Obsežne posledice plazu na Papui Novi Gvineji, pomoč ponudila tudi Avstralija.ŠPORT: Pogačar bo drevi v Rimu okronan kot novi zmagovalec dirke po Italiji.

Piše Andrej Lutman, bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič. Stric Geza pripoveduje je že tretja pripoved prekmurskega ustvarjalca Štefana Kardoša, v knjižni zbirki Med Muro in Rabo. Zahtevno besedilo, ki je bilo v izvirniku povedano v prekmurščini, je v porabščino prestavil Dušan Mukič, naslov v porabščini se glasi Geza bači pripovejda. Pisatelj, pedagog, scenarist in tudi prevajalec Štefan Kardoš, prejemnik nagrade kresnik za roman Rizling polka, čigar besedne umetnije so prevedene tudi v angleščino, nemščino, češčino, slovaščino, poljščino, ukrajinščino in madžarščino. je Gezovo izvirno pripovedovanje nekako poslovenil, da so pripovedovalčeve zgodbe vsaj formalno razumljive vsem. Obsežna knjiga je posejana s črno-belimi fotografijami, ki branje zgodbic, pripovedk, spominskih utrinkov in veznega besedila ne samo popestrijo, ampak bralstvo s pomanjkljivim zgodovinskim spominom tudi prestavijo v čas, ki bi se ga najraje kar pozabilo. Ta čas je čas vojne, tiste vélike in tiste večje, pa čas med in po njima. Pripovedovalec Geza je strokovnjak za orožje, v pripovedovanju, ki obsega tudi spominske drobce njegovih prednikov in prednic, izpostavlja tudi svoje spomine na nesrečni čas vojne in bolezni, trpljenja, preklinjanja, revščine; pa tudi gradnje, tovarištva, posmehovanja premagancem, opevanja junaštev. Je tudi zagrizen lovec, a ne samo na divjad, pač pa tudi na prav posebne izkušnje, ki človeku pomagajo oziroma celo omogočajo preživetje v najtežjih, izrednih razmerah, okoliščinah. Knjižna narativnost prisluškuje trakovom, na katerih naj bi bil posnet pripovedovalčev svet. Sledi prepis, pravzaprav že opis pripovedovalčevih zgodb, ki naj bi se bile zgodile, vendar ni vse tako preprosto, saj zapisovalec, ki je hkrati opisovalec, sproti niza še svoje opazke, pripombe, spodbude pripovedovalcu, naj mu ne zbeži v klet po novo tekočino, ki sprošča govorne organe, ali pa v molk ali v sprotno pozabo ali – kar je še pogosteje – v pretiravanje in v podrobnosti, meječe na že prevečkrat pripovedovano. Zapisovalec je pač vztrajen antropolog in se ne meni za vse mogoče terenske odklone, ki njegovi sprotno nastajajoči zgodbi dajejo žlahtnost. Pravzaprav kar ponižno zapisuje pripovedovalčevo vztrajnost. Nekje je pač treba začeti in tudi končati; kar je vmes, je pa tako ali tako že tolikokrat premleto, povedano in poslušano, da je prav vseeno, če se mnogokrat spremeni, kaj doda ali odvzame. In od tod živost pripovedi, ki je nenehno nizanje spominov. Ob takšni strukturi narativnosti niti ni presenečenje, če se zapis posnetka konča z "... veš, kaj ... pojdi lepo domov. Se bova ponovno pogovarjala kdaj drugič.“ Ali pa: „Dobro, pretepsti se res nisem pustil, toda da bi pretepanje iskal sam, to pa ne! Pa ti zdaj to snemaš ali kaj?“ Franc Just, urednik knjižne zbirke Med Muro in Rabo že od njenih začetkov, je Gezove pripovedi v obdelavi Štefana Kardoša umestil v širši kulturno-zgodovinski kontekst s poudarkom na specifiki, ki jo je mogoče označiti za podajanje vojnih časov na način, ki naj bi zagotavljal mir in sožitje. Just ob tem izpostavlja filozofa Rudolfa Pannwitza in Bélo Hamvasa in njuno zavzemanje za človeškost v empatični obliki, kjer se sledi egoizma zmanjšajo na najmanjšo, še znosno mero. Nemara pomembnejši del knjige je pripovedovalčevo besedilo, prevedeno v porabščino oziroma poporabljeno, kar sicer ni prav ustrezna beseda, a pri prestavljanju iz prekmurščine v morda knjižno slovenščino in iz te v delno knjižno porabščino ... Ah, kar zapleteno. Še bolj zapleteno je dejstvo, da je za nastanek prekmurščine zaslužno nadvse pestro dogajanje v zgodovini, ki je niti pripovedovalec Geza ne dojema popolnoma, pa si pomaga z vsakovrstnimi vsebinskimi mašili, ki pa so glede na vojaška usposabljanja, ki so večinoma potekala kar na terenu, v vojni, in manj pri služenju vojske, dragocena ponavljanja za tiste, ki imajo srečo, da se jim vojne ni bilo treba ne udeležiti. Z izginevanjem ljudi v vojnah izginja tudi spomin na zgodbe, govorjeno in tudi pisano besedo; izgineva porabščina. V tem smislu je na knjižnem zavihku predstavljen tudi tisti Geza, ki je predvsem ljubiteljski zgodovinar, kar pomeni, da so njegove zgodbe oziroma pripovedi tisti vir za spomin, ki je sicer še najmanj natančen, a tudi zato še živ, še spremenljiv in s tem tudi sprejemljiv. Geza se pač spominja za prihodnost, za tisto prihodnost, v kateri naj ne bi bilo grozot preživetja iz trenutka v trenutek. In pripovedovalec Geza zastane ... in izgovori: „Vidiš, tako je to. Prekleta bolezen in prekleta vojna.“

Izrael kljub pozivom mednarodne skupnosti še ni opustil zamisli o morebitnem vnovičnem napadu na iranske cilje, saj je za danes napovedano že tretje zasedanje vojnega kabineta o tem. Iran znova opozarja, da bo odgovoril na tak napad. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon se po končanem obisku Japonske odpravlja na Kitajsko - 40 odstotkov domov za starejše je lani poslovalo negativno, zaradi pomanjkanja osebja je praznih približno 600 postelj - Zaradi širšega hekerskega napada je bilo od dopoldneva nedostopnih veliko občinskih spletnih strani

V slovenskih šolah je, ob dodatnih policistih v okolici, dan minil mirno - nekaj več nemira je bilo čutiti med šolarji. Povod je spletna grožnja oziroma opozorila pred nasiljem na šolah v javnosti, odziv pristojnih pa - kot opozarjajo na številnih šolah - ni bil ustrezen. Notranji minister Boštjan Poklukar napoveduje ukrepe za boljšo komunikacijo med policijo in šolami. Več ministrstev je podpisalo memorandum za boj proti fizičnemu in spletnemu nasilju. Preostale novice: Po propadu mediacije: tako v sindikatu Fides kot na vladni strani skopi z informacijami, zdravniška stavka se nadaljuje. Evropski poslanci odločajo o migracijskem svežnju: mnenja o zakonodaji, ki poudarja solidarnost, so različna. Obsežne poplave na območju Urala, v zahodni Sibiriji in Kazahstanu: razmere poslabšuje hitro taljenje snega.

Tri dni, ktoré Rusku prinášajú najdlhšie úradujúceho prezidenta v doterajších dejinách v postcárskej ére. A svetu staronového Vladimíra Putina. Mandát, za ktorým majú byť historicky najlepšie čísla podpory. Pre samotného Putina dôkaz, že jeho „Rusko sa uberá správnou cestou“, ako to uviedol po zatvorení volebných miestností. Na druhej strane voľby bez puncu transparentnosti či demokratickosti. Zaznieva to otvorene zo západných demokracií. Tá česká napríklad hovorí o potlačovaní ruskej občianskej spoločnosti a nezávislých médií, upozorňuje rovnako na ruské nie pozorovateľskej misii OBSE počas volieb, či na ruské hlasovanie na okupovaných územiach Ukrajiny. Diplomacia slovenská pod egidou Smeru a jej ministra Blanára je ticho. Podľa Pavala Havlíčka z pražskej Asociácie pre medzinárodné otázky potvrdenie Vladimíra Putina pre piaty prezidentský mandát nie je dobrou správou. „Bude to ešte viac toho, čo tu s Putinom bolo doteraz: bude pokračovať ruská vojna, stagnácia ruskej ekonomiky a prehlbovanie a degradácia všetkého verejného“. Západ by sa mal podľa analytika Havlíčka snažiť vyhlásiť Vladimíra Putina za nelegitímne zvoleného prezidenta na spôsob bieloruského prezidenta Lukašenka. „Je na to niekoľko dôvodov. Napríklad fakt, že voľby sa konali aj na okupovaných územiach Ukrajiny. Alebo nelegitímne zmeny ruskej ústavy, ktoré umožnili Putinovi opätovne kandidovať“, uvádza Havlíček. Podcast pripravil Jaroslav Barborák. Mentioned in this episode:Autopolis Kona

Tri dni, ktoré Rusku prinášajú najdlhšie úradujúceho prezidenta v doterajších dejinách v postcárskej ére. A svetu staronového Vladimíra Putina. Mandát, za ktorým majú byť historicky najlepšie čísla podpory. Pre samotného Putina dôkaz, že jeho „Rusko sa uberá správnou cestou“, ako to uviedol po zatvorení volebných miestností. Na druhej strane voľby bez puncu transparentnosti či demokratickosti. Zaznieva to otvorene zo západných demokracií. Tá česká napríklad hovorí o potlačovaní ruskej občianskej spoločnosti a nezávislých médií, upozorňuje rovnako na ruské nie pozorovateľskej misii OBSE počas volieb, či na ruské hlasovanie na okupovaných územiach Ukrajiny. Diplomacia slovenská pod egidou Smeru a jej ministra Blanára je ticho. Podľa Pavala Havlíčka z pražskej Asociácie pre medzinárodné otázky potvrdenie Vladimíra Putina pre piaty prezidentský mandát nie je dobrou správou. „Bude to ešte viac toho, čo tu s Putinom bolo doteraz: bude pokračovať ruská vojna, stagnácia ruskej ekonomiky a prehlbovanie a degradácia všetkého verejného“. Západ by sa mal podľa analytika Havlíčka snažiť vyhlásiť Vladimíra Putina za nelegitímne zvoleného prezidenta na spôsob bieloruského prezidenta Lukašenka. „Je na to niekoľko dôvodov. Napríklad fakt, že voľby sa konali aj na okupovaných územiach Ukrajiny. Alebo nelegitímne zmeny ruskej ústavy, ktoré umožnili Putinovi opätovne kandidovať“, uvádza Havlíček. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Na 12. dan zdravniške stavke sta vladna in sindikalna stran z izjemno Fidesa po dveh mesecih nadaljevali pogajanja za zdravstveni plačni sistem, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov preverjala, kako poteka delo v času stavke. Ti so zagotovili, da je za paciente dobro poskrbljeno, pripravljajo pa različne scenarije, če bi zdravniki umaknili soglasje za večje delovne obremenitve. Kako bo stavka potekala v prihodnje, bo Fides odločal v sredo. Druge teme oddaje: - Meddržavno sodišče v Haagu začelo proces proti Izraelu, ni pa ga pozvalo h končanju vojne - Obsežen požar v Škofji Loki: gasilci opozarjajo, da je dim strupen - Rokometaši po porazu z Madžari evropsko prvenstvo končali na šestem mestu, Zajc odlično začel svetovno prvenstvo v poletih

Skupina Holding Slovenske elektrarne je bila ponoči tarča obsežnega kibernetskega napada. Prizadeti naj bi bili tudi sistemi Termoelektrarne Šoštanj, Dravskih elektrarn in Premogovnika Velenje. HSE ob tem zatrjuje, da elektrarne obratujejo neovirano. V reševanje incidenta so vključene vse strokovne ekipe, pa tudi policija in Urad vlade za informacijsko varnost. Več po drugih poudarkih oddaje. V oddaji tudi: - Izrael in Hamas tudi danes nadaljujeta zamenjavo talcev in zapornikov. - Dan boja proti nasilju nad ženskami: te pogosto ne opazijo, v kako nevarnih razmerah živijo. - Polona Klemenčič in Jakov Fak četrta na uvodu biatlonske sezone.

Močan jugozahodni veter in poplavljanje morja sta v Piranu povzročila razdejanje. Več metrov visoki valovi so udarjali ob obalo, voda je zalila več objektov in premikala skale z valobrana. Medtem bo Drava v prihodnjih urah še naraščala. Največji pretok bo v spodnjem toku dosegla ponoči, zato Agencija za okolje opozarja, da lahko tam še jutri obsežno poplavi. Vreme pa ne prizanaša niti v drugih delih Evrope. Drugi poudarki oddaje: - Neurje Ciaran zahtevalo najmanj 13 življenj, Rezija odrezana od povezav. - Izraelski premier Netanjahu zatrdil: do izpustitve talcev ne bo prekinitve ognja v Gazi. - KPK uvedla preiskavo sumov političnih pritiskov na nekdanjo notranjo minisrtico Bobnar.

Palestinska oborožena skupina Hamas je davi z raketami nepričakovano napadla izraelska mesta, večje število borcev pa je vdrlo na ozemlje Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da so v vojni, letalske sile pa že cel dan izvajajo povračilne napade v Gazi. Število mrtvih na obeh straneh še narašča. Po najnovejših podatkih je bilo ubitih najmanj 230 Palestincev, tisoč 600 je ranjenih, na izraelski strani je število žrtev trenutno približno 200 več kot tisoč ljudi je ranjenih. Še nekaj poudarkov iz oddaje: - V potresu na zahodu Afganistana najmanj 120 mrtvih, več kot tisoč ljudi je poškodovanih. - Gasilsko zvezo Slovenije bo še naprej vodil Janko Cerkvénik, novi poveljnik slovenskih gasilcev je Zvonko Glažar. - Tadej Pogačar še tretjič zmagovalec dirke po Lombardiji, Primož Roglič tretji.

Zgodovinar dr. Dragan Matič je v svoji matični hiši, Arhivu RS, objavil knjigo "Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice". Že podnaslov, Zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873-89 in 1908-14 v pravosodnih fondih Arhiva Republike Slovenije, časovno zaokrožijo to tudi v našem obdobju potrebno ovrednotenje tiskovne svobode v t.im. "dobri stari Avstro-Ogrski". Obsežna, dobrih 330 strani obsegajoča zgodovinsko-arhivska študija ohranjenih pravosodnih spisov ljubljanskega okrožnega sodišča in tožilstva tega obdobja, razkrije, kaj je takrat in tudi globoko v 20. stoletje pomenilo biti Slovenec ali Slovenka v dvojni monarhiji, ki je javno objavljal svoja razmišljanja. Prvi del razkrije historiat spreminjajočih se praks sodne in siceršnje državne administracije v obravnavanju svobode javne besede, ki je po ohranjenih virih sodeč strožje obravnavala sklicevanje slovensko govorečih na ustavno demokratično politično življenje v desetletjih po l.1848 do začetkov 1.svetovne vojne. Gre za potrebno in doslej manjkajoče delo, ki zamaje občasne nostalgične reminiscence po "stari Avstriji". Skozi prikaz obravnav sodnih zaplemb delo pokaže na že takrat rojevajoče se zametke radikalizacije nacionalizma nemško govorečih v smeri fašizacije v Avstriji. FOTO: Naslovnica dela »Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice« VIR: Program Ars, Goran Tenze

Dnes sa rozprávam s politológom a politickým filozofom Tomášom Zálešákom a tu je malá ochutnávka z tém nášho rozhovoru:----more----   Prečo dnes na Slovensku mnohí politici tvrdia, že nás chcú zachrániť pred politikou, alebo že ich máme voliť, že oni vlastne politici nie sú? Čo je to tá politické obec, a prečo je človeku prirodzené byť jej súčasťou? K akému extrému povedie, ak sa vzdáme svojej politickej prirodzenosti, či, na druhej strane, ak z politiky spravíme našu jedinú identitu? A dlžíme niečo nášmu štátu/spoločnosti až do tej miery, že by sme mali ísť určite ísť voliť? Pred samotným rozhovorom mi dovoľte môjho hosťa predstaviť: Narodil sa v 1967 a neskôr „vyštudoval politológiu na Filozofickej fakulte Univerzity Komenského v Bratislave. Doktorandské štúdium ukončil na Filozofickom ústave SAV v Bratislave. Absolvoval študijné pobyty v USA a vo Veľkej Británii na univerzite v Oxforde. Viackrát navštívil Balkán, kde pracoval v Srbsku a neskôr v Bosne v oblasti medzinárodného dohľadu nad voľbami pod OBSE. [Pôsobil] na Katedre politológie Fakulty humanistiky Trnavskej univerzity a (...) [d]lhodobo sa zaoberá históriou a povahou totalitarizmu, masových ideologických hnutí a problematikou vojny a mieru. Publikoval štúdie z oblasti politickej filozofie a rad novinových článkov, esejí a komentárov“ a je členom redakcie časopisu .týždeň. (Zdroj: HNonline.sk)             Súvisiace dávky: PD#294: Ideológia má mnoho tvárí, http://bit.ly/davka294 PD#285: Popper a otvorená spoločnosť, http://bit.ly/davka285 PD#255: Rozhovor s Vašečkom o liberalizme a konzervativizme,  http://bit.ly/davka255 PD#253: Rozhovor s Blaščákom o demokracii,  http://bit.ly/davka253 PD#123: Rozhovor s Vydrom o význame filozofie, http://bit.ly/davka123 PD#19: Konzervativizmus, http://bit.ly/davka19 V rozhovore zaznelo alebo odporúčame: Zálešák, Obec v kríze (2015) Cavanaugh, Migrations of the Holy: God, State, and the Political Meaning of the Church (2011)   ***   Baví ťa s nami rozmýšľať? Podpor našu tvorbu priamo na SK1283605207004206791985 alebo cez Patreon (https://bit.ly/PDtreon), kde Ťa odmeníme aj my.

I když obsazení záporožské jaderné elektrárny ruskými okupanty vyvolává pochopitelné obavy, s českým diplomatem Ivem Šrámkem, který předsedá radě guvernérů Mezinárodní organizace pro atomovou energii (MAAE), hovořil Alex Švamberk v podcastu i o tom, jak válka ochromila činnost Organizace pro bezpečnost a spolupráci v Evropě (OBSE) a jakou výzvou je pro Západ rostoucí role Číny v multilaterálním světě.

Štiridnevno obdobje obsežnejših akcij pomoči prostovoljcev na območjih, ki so jih prizadele poplave, se končuje. Danes jih je na terenu približno 3 tisoč. S postopnim umirjanjem razmer se pri marsikomu, ki so ga prizadele poplave, začenjajo pojavljati duševne stiske. Na to so med drugimi pozorni v kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer kmetom nudijo tudi psihosocialno pomoč. Pozivi k solidarnosti s prizadetimi v ujmi so bili tudi rdeča nit slovenskih škofov ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Na osrednji maši v narodnem svetišču na Brezjah se je zbralo približno 4 tisoč vernikov. Ostali poudarki oddaje: Med soobtoženimi v četrti ovadbi zoper Trumpa njegov odvetnik Giuliani Trojica v Angliji prijetih bolgarskih vohunov za Rusijo tudi s ponarejenimi slovenskimi dokumenti Na Dunaju za ozelenitev javnih površin namenili dodatnih 20 milijonov evrov.

Koalice chce uzákonit učitelské platy na 130 procentech průměrné mzdy. Jaký je pohled učitelských odborů na chystané změny? Jaké jsou výhody a nevýhody zálohování PET lahví a kdy by mohlo být zavedeno v Česku? V Rakousku začalo parlamentní shromáždění OBSE, Ukrajina ho kvůli ruské účasti bojkotuje. Může se jí i tak ve Vídni podařit něčeho dosáhnout?

Obsežni letalski napadi, ki jih je v več ukrajinskih mestih izvedla ruska vojska, so zahtevali tudi žrtve med civilisti. Število ubitih v mestu Dnipro v osrednjem delu države, kjer so rakete zadele 9-nadstropni stanovanjski blok, se je povzpelo na 14, več kot 60 je poškodovanih, približno 30 ljudi še pogrešajo. Cilj ruskih raket je bila sicer vnovič tudi energetska infrastruktura. Pristojne službe po državi se trudijo vzpostaviti dobavo elktrične energije, najhuje je v regijah Harkov in Kijev. Druge teme: - Prve ambulante za neopredeljene paciente bodo vrata odprle jutri. - Predlog reforme zdravstva na Hrvaškem številne zdravstvene delavce pustil hladne. - Slovenski rokometaši v drugem krogu svetovnega prvenstva ugnali gostitelje Poljake.

Ob še enem vročem dnevu, ki je pred nami, s Krasa prihajajo spodbudne novice. Gasilci, ki po nočni izmeni prav zdaj predajajo delo novim ekipam, so v minulih urah zalivali in čistili požarišče. Zlasti na severnem delu se je pojavilo nekaj žarišč, a so jih obvladali. Drugi poudarki oddaje: - Požari ena od posledic podnebnih sprememb, bitka s taljenjem ledenikov je že izgubljena. - Med članicami Evropske unije kar nekaj odpora do predlaganega zmanjšanja porabe plina. - Atletsko svetovno prvenstvo uspešno za Slovenijo: zlato Čeha, polovica ekipe v finalih.

Obsežen požar na goriškem Krasu se je včeraj dodatno razširil, zdaj so razmere najbolj zahtevne na Trstelju. Nadenj so poslali 14 helikopterjev, na tleh se s plameni bojuje več kot tisoč gasilcev in drugih prostovoljcev. Vsi upajo na dež, a ga je po besedah Veronike Hladnik Zakotnik z agencije za okolje v tistih koncih pričakovati šele v torek. Pred nekaj minutami smo izvedeli, da gori tudi na pobočju Slavnika pri Kozini, kjer je na terenu 50 gasilcev in policijski helikopter. Požar je za zdaj pod nadzorom, a tudi tam težave povzroča veter. Druge teme: - Tudi Slovenija želi sodelovati pri evropskem nakupu letal za gašenje, prva dobava šele konec desetletja - Dan po podpisu dogovora o izvozu ukrajinskega žita raketni napad na pristaniče v Odesi - Pred Staro trto na mariborskem Lentu znova bedi klopotec, simbol štajerskega in slovenskega vinogradništva

Obsežen požar na Krasu je pod nadzorom. Več kot 200 gasilcev je vso noč varovalo požarišče med Renškim vrhom in Lokvico. Ali si lahko gasilci in prebivalci oddahnejo, ker je požar že od včerajšnjega popoldneva pod nadzorom? V oddaji tudi o tem: - Rižanski vodovod se pripravlja na uvedbo nekajurnih redukcij pitne vode. - Minister Brežan z lokalno skupnostjo v Istri in na Krasu o kritični oskrbi z vodo - Iz Bruslja poziv članicam Unije, naj poletne mesece izkoristijo za priprave na jesenski val okužb s covidom - Na dirki po Franciji odločilni zadnji teden, Pogačar pred izzivom, kako izničiti 2 minuti in 22 sekund zaostanka za Dancem Vingegaardom

Požar na goriškem Krasu se je sinoči znova razplamtel proti vasi Lókvica, potem ko je že sinoči v dolžino meril več kot štiri kilometre. Več sto gasilcem na pomoč prihajajo kolegi iz vse države, podporo sta s helikopterji in letali zagotovili tudi Italija in Hrvaška. Ob že tako težavnih razmerah bo Slovenijo v prihodnjih dneh zajel vročinski val. Še nekaj drugih poudarkov. Na Portugalskem in v Španiji je huda vročina zahtevala več kot tisoč življenj. Novinarski sindikati RTV-ja ob imenovanju Urbanije na čelo Televizije napovedujejo zaostrovanje stavke. Skakalka s palico Tina Šutej četrta na svetovnem prvenstvu v Oregonu.

Požar na goriškem Krasu je zdaj pod nadzorom, a gasilci in okoliški prebivalci so prepuščeni nemilosti burje. Obsežni požari pustošijo tudi drugod po Evropi, predvsem v Španiji in Franciji. Ob visokih temperaturah, ki bodo ponekod presegle 40 stopinj, in suši, ki ogroža polovico Unije, so vse bolj glasna opozorila, da gre za posledice podnebnih sprememb. Drugi poudarki oddaje: - Grah Wathmough ob imenovanju Urbanije za direktorja Televizije: izbire pravzaprav nisem imel. - Čistke v ukrajinskem državnem vrhu: predsednik razrešil vodjo varnostne službe in generalno državno tožilko. - Bencin in dizel zunaj avtocest od jutri cenejša za več kot 10 centov na liter.

V občini Miren-Kostanjevica je dopoldne vnovič izbruhnil obsežen gozdni požar, ki se hitro širi. Z ognjem se spopada več kot 180 gasilcev. Pomaga jim helikopter slovenske vojske, pričakujejo pa tudi pomoč letala za gašenje požarov, za katerega so zaprosili prek mednarodnega mehanizma. V oddaji tudi o tem: - Kmetje pravijo, da se je njihova ideja o državnem odkupu vseh presežkov slovenske pšenice popolnoma spridila. - Hrvaška srbskemu predsedniku Vučiću prepovedala obisk v Jasenovcu; Beograd ogorčen - Primož Roglič zaradi poškodb odhaja z dirke po Franciji

Na območju Pulja na Hrvaškem je pred nekaj urami na naseljenem območju izbruhnil obsežen požar. Zagorelo je na transformatorski postaji v naselju Valdebek. Zaradi močne burje see je požar hitro razširil, zgorelo je nekaj objektov in avtomobilov, ljudi pa so pravočasno evakuirali. V Dogodki in odmevih tudi: - Zdravniška zbornica v predlogu interventnega zakona o zdravstvu pogreša natančna določila o nagrajevanju - Cestninski nadzorniki lahko ustavljajo vozila tudi zunaj avtocest - Ameriški predsednik Biden z izvršnim ukazom v pomoč pravici do splava

Válečné zločiny i zločiny proti lidskosti, které páchá Rusko na území Ukrajiny, ukázaly nejenom obrázky zpustošené Buči, ale dokládá to i závěrečná zpráva mise OBSE. Jak těžké je dostat strůjce zločinů před trestní tribunál? Expertka na mezinárodní trestní právo a pozorovatelka OBSE Veronika Bílková v audiozáznamu vysvětlí, jak se vyšetřují válečné zločiny, které mezinárodní úmluvy Rusko porušilo, i to, zda bude kvůli Ukrajině zřízen speciální soudní tribunál.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Dopouštějí se ruští vojáci na Ukrajině válečných zločinů? K čemu dospěla expertní mise Organizace pro bezpečnost a spolupráci v Evropě? Budou viníci někdy potrestáni? Vladimír Kroc se ptal Veroniky Bílkové, expertky na mezinárodní právo, která se pozorovací mise OBSE účastnila.Všechny díly podcastu Dvacet minut Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Links and Sources Below How to support:PayPal http://paypal.me/Bradsward​ Subscribe on PATREON https://www.patreon.com/ArmorOfTruth Zelle armoroftruth@protonmail.com Streamlabs https://streamlabs.com/plasteroparis1​ Sources: 1. Chappell, B. (2019, May 15). U.S. Births Fell To A 32-Year Low In 2018; CDC Says Birthrate Is In Record Slump. Retrieved from https://www.npr.org/2019/05/15/723518...​ 2. In U.S., Decline of Christianity Continues at Rapid Pace. (2019, December 31). Retrieved from https://www.pewforum.org/2019/10/17/i...​ 3. (n.d.). Retrieved from https://www.investmentoffice.com/Obse...​ 4. Ingraham, C. (2015, May 12). Charted: The religions that make the most babies. Retrieved from https://www.washingtonpost.com/news/w...​ Atheism, population control, technocracy, apologetics, birth rate, replacement rate, sustainable, Liberty