Podcasts about obse

Vročinski val bo brez popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna; NIJZ odsvetuje gibanje na prostem med 10. In 18. uro. Obsežen požar pri Bovcu gasi več kot 50 gasilcev, pomagajo tudi letala.Pet bolnišnic na zahodu države v petmesečju s skupaj skoraj tremi milijoni izgube.Minister Kajzer z madžarsko kolegico o krepitvi sodelovanja in manjšinah.Španska Ceuta soočena z migracijskim pritiskom, zgolj v zadnjem dnevu iz Maroka prišlo 49 tisoč ljudi.V Komendi začetek tridnevnega dogodka Pogi Challenge. Drevi veliki sprejem petkratnega zmagovalca Toura.Hamas pristal na načrt razorožitve v Gazi. Komentar poznavalca razmer na bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost še 41 milijonov evrov.Šport: Predlog Fife naletel na širok odpor. UEFA s predlogom o bojkotu Fifinih tekmovanj.

Obsežni požari v Franciji so povzročili izredne razmere, zaradi katerih je predsednik Emmanuel Macron sklical krizno zasedanje vlade. Pogorelo je 116 tisoč hektarjev, domove je zapustilo več kot 325 tisoč ljudi, večinoma iz departmaja Gironde, kjer so se sicer razmere nekoliko stabilizirale. Z ognjenimi zublji se še naprej bojujejo tudi v Španiji. Požar pri Madridu še ni pod nadzorom, vendar naj bi se nekateri že danes vrnili na svoje domove. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski v London in Washinton po nadaljnjo podporo in vojaško opremo - Po zamrznitvi prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve jutri pocenitev naftnih derivatov - Tadej Pogačar z novo zmago na Touru in svojo človeškostjo vpisan med največje v zgodovini

Gozdni požari v Franciji in Španiji ne pojenjajo, skupno so evakuirali že 270 tisoč ljudi. Na jugozahodu Francije je pogorelo že skoraj 100 tisoč hektarjev površin, kar je rekord za to državo. Zaradi požarov so organizatorji kolesarske dirke po Franciji skrajšali jutrišnjo zadnjo etapo, ki bo v celoti potekala v okolici Pariza. Na današnji kraljevski etapi je slavil Ekvadorec Richard Carapaz, Tadej Pogačar je izpolnil obljubo in Mehičanu Isaacu del Toru pomagal osvojiti belo majico. V oddaji tudi o tem: - Predsednik Resnice Zoran Stevanović obsodil prenos Progrosa s poslanca Borisa Mijiča na Roka Snežiča - Hutijevci napadajo naftno infrastrukturo v Savdski Arabiji - Oljkarji slovenske Istre opozarjajo na sušenje in odpadanje plodov

Policisti so predstavili nekaj podrobnosti ene izmed največjih policijskih akcij v samostojni Sloveniji. Od petka zvečer so lovil oboroženega roparja bencinske črpalke v Črnomlju, ki je med begom ugrabil voznika, ukradel kombi, napadel policista in zadrževal talca v hiši v Uršnih selih. V akciji je sodelovalo približno 150 policistov. Ob koncu posredovanja so osumljenca - 41-letnega hrvaškega državljana - v hiši našli mrtvega. Za zdaj še ne vedo, ali si je sodil sam. Drugi poudarki oddaje: - Iran zaprl Hormuško ožino. Ameriška vojska pravi, da jo bo obdržala odprto. - Vojna v Iranu zmanjašala dobičke več kot polovice družb na Ljubljanski borzi v drugem četrtletju. - Na ljubljanskem referendumu o parkirni politiki pičla udeležba, do 16. glasovalo le 11 odstotkov upravičencev.

Ob upadanju rodnosti in podaljševanju življenjske dobe se bo število upokojencev v Sloveniji do sredine stoletja zvišalo za 100 tisoč, je opozoril finančni minister Andrej Šircelj. Dodatna sredstva za pokojnine bo država skušala pridobiti z demografskim skladom. Druge teme: - Pobudniki referenduma o parlamentarni preiskavi zbrali dovolj podpisov. - Ob začetku vrha Nata zaveza o izdatnem vlaganju v zaščito proti dronom - Obsežen požar v okolici Slovenske Bistrice pod nadzorom.

Minister za zdravje Tadej Ostrc je mariborskim interventnim radiologom, ki so prejšnji teden dosegli dogovor za nadaljevanje dela v mariborskem kliničnem centru, obljubil dialog in podporo razvoju stroke, ne pa tudi konkretnejših ukrepov. Podrobnosti danes sicer ni želel razkriti. Druge teme: - Obsežen ruski napad na Kijev zahteval najmanj 14 življenj. - Pogonska goriva se bodo opolnoči nekoliko podražila. - Občasni množični pojavi meduz v slovenskem morju utegnejo kmalu postati poslovna priložnost.

Obsežen požar v Brestovici pri Komnu, ki je izbruhnil včeraj popoldan, je v celoti pogašen. Na območju, kjer se je z ognjenimi zublji ponoči borilo približno 150 gasilcev, jih zdaj ostaja še približno 20. Zakaj je zagorelo, še ni jasno, vzrok ugotavlja policija. Zgorelo je približno 16 hektarjev gozda. Kot je dejal namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Komen Jan Novak, na območju kraških občin, tudi komenske, še vedno velja velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Stotine ljudi po silovitem potresu v Venezueli ostaja ujetih pod ruševinami ali pogrešanih. Obubožani državi so na pomoč priskočile številne latinskoameriške sosede in človekoljubne organizacije. Po najnovejših podatkih je umrlo najmanj 235 ljudi, 4 tisoč je poškodovanih. V oddaji tudi o tem: - V Gdansku še danes konferenca za povojno obnovo Ukrajine; kljub sporu med Varšavo in Kijevom drugemu obsežne finančne injekcije. - Ob neugodnem gospodarskem gibanju po svetu kazalci v slovenskem gospodarstvu kažejo visoko mero optimizma. - Huda vročina se bo do konca tedna le še stopnjevala, kroničnim bolnikom in starejšim svetujejo umik na hladno.

Državni zbor bo o četrti Janševi vladi odločal v četrtek. Medtem se na delovnih telesih nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in njihovo potrjevanje. Kandidat za vodenje resorja za notranje zadeve Franci Matoz je napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno-varstvene storitve ter izobraževanje in kulturo. Kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, ki je prav tako uspešno prestal zaslišanje, se ni želel izreči o tem, ali bo naša država umaknila priznanje Palestine. Med drugim se je zavzel za krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato ter odnosov z Združenimi državami. Drugi poudarki oddaje: - Obsežni napadi po Ukrajini zahtevali več kot deset življenj, številni ujeti pod ruševinami, Rusija trdi, da je ciljala vojaško industrijo. - Ameriški kongres predlaga širjenje in utrjevanje vojaškega sodelovanja z Izraelom. - Ljubljanski referendum o prometu po prepričanju župana Jankovića ne bo spremenil ničesar, češ da je bil odlok že umaknjen.

Vítají adiktologové, že vláda nakonec nezruší funkci protidrogového koordinátora? Jak hodnotí zvláštní představitel OBSE pro Ukrajinu Petr Mareš letošní Černomořské bezpečnostní fórum v bombardované Oděse? A co zatím říkají minoritní akcionáři ČEZu na klíčové valné hromadě plánům na úplné zestátnění společnosti?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!

Skupina Javni holding Maribor načrtuje letos 141 milijonov evrov prihodkov in dobiček v višini 2,2 milijona evrov. V Radijski tribuni smo preverili, kaj so – ob ustanovitvi novega podjetja, ki bo bdelo nad projektom energetske izrabe odpadkov– , njihovi osrednji cilji. Direktorji Snage, Mariborskega vodovoda in Energetike Maribor pa so prav tako predstavili letošnje naložbe in cene storitev.

Evropska unija in Indija sta v New Delhiju sklenili obsežen prostotrgovinski sporazum, ki določa postopno odpravo večine carin na skoraj vse izdelke. Indija bo med drugim močno znižala carine na evropske avtomobile, stroje in kemikalije, Evropska unija pa bo v zameno še dodatno odprla trg za indijske industrijske in farmacevtske izdelke. Ločeno potekajo tudi pogovori o poglobitvi strateškega sodelovanja na varnostnem in obrambnem področju. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor danes med drugim o tožbah SLAPP. - Pri premierju na sestanku razpravljali o rešitvah za izvršbe na socialno pomoč. - Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta opomini, da grozot ne smemo pozabiti.

Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.

Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.

V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.

Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.

Sinoči so v Galeriji Vžigalica otvorili retrospektivno razstavo Yoshia Nakajime z naslovom Umetnost je vedno naslednja možnost, ki bo na ogled do 18. januarja naslednje leto. Tudi danes smo se odpravili na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki se je prevesil v drugo polovico. V naslednjih dveh dneh si lahko ogledate več zanimivih filmskih naslovov: opozarjamo na filme Kontinental´25, Nehvaležna bitja in Otoki. S Tonetom Partljičem pa smo se pogovarjali o novem romanu v dveh delih Voranc. Obsežno biografsko delo o življenju in delu Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca bo pisatelj predstavil nocoj v knjigarni Beletrina v Mariboru.

Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz Slovenije se je letos posebne okrogle mize udeležil Dejan Sluga, programski vodja ljubljanske Galerije Photon, ki je tudi nam podrobneje predstavil fotografsko dogajanje v Parizu in pod stekleno streho Velike palače. Foto: Pixabay

Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico

Iz mesta Gaza poročajo o izraelskih napadih na stanovanjske stavbe. Novinarji poročajo o paniki med prebivalci, med drugim zaradi kratkega časa, ki jim ga vojska odredi za evakuacijo. Napadi v enklavi so včeraj vnovič zahtevali več deset smrtnih žrtev. Iz Ukrajine medtem poročajo o novih nočnih napadih ruske vojske. V oddaji tudi o tem: - V Kijevu smrtne žrtve, ognjeni zublji naj bi zajeli tudi sedež ukrajinske vlade - Na Ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva tudi letos več sto razstavljalcev - Janja Garnbret vnovič nepremagljiva na domači tekmi v težavnostnem plezanju

Piše Petra Koršič, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Obsežna sedemnajsta knjiga poezije plodovitega 52-letnega pesnika Miklavža Komelja tudi tokrat skriva pesniške misli, sentence, ki ob branju počasi padajo v globino in se dvigajo ter delujejo na bralca. V knjigi z naslovom To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, ki je modifikacija biblijskega citata iz Prilike o nespametnem bogatašu iz Lukovega evangelija (12,20), kjer Bog reče: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«, Komelj ostaja s prepoznavno intelektualno pesniško izreko v govorici razuma, tj. racionalnega filozofskega diskurza, in fenomenološko odpira vprašanje smrti in samoubojstva. Smrti in samoubojstva torej ne tematizira, ampak o smrti in samomoru izreka filozofsko, pesniško. Besedila tako delujejo hladno, racionalno, cerebralno in z navideznimi paradoksi, citatnostjo, nanašalnicami udejanjajo intelektualno vzvišen govor. Izstopajo besede, kot so noč, kača, tema in bela barva, seme, lava, beg, okno … ne nazadnje križ. Mnoge od njih preraščajo v simbole, vendar Komelj simbolne vrednosti ne omejuje na eno kulturno ali religijsko krajino, ampak jih plasti in s tem širi besedilne kontekste. Knjigo odpira citat Majakovskega z vzklikom s konca pesmi Človek, frazo bi lahko poslovenili kot Počivaj v miru. Knjiga stremi k temu, da bi bila »pesniška, konceptualna knjiga«, saj so tematsko profilirane pesmi razdeljene na tri dele: 41 pesmim prvega dela sledijo obsežna 999-verzna anagramska pesnitev Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški ter 40 pesmi drugega dela, pri čemer dve žal manjkata v kazalu. Poleg fenomenov smrti – od samomora likovnega umetnika, smrti britanske kraljice, smrti ruske aktivistke do živali: metulja, vrabca, škorpijona, in poleg pesmi o križu, demonih, begu – so v knjigi tudi podvojeni fragmenti pesmi z minimalno modifikacijo kot samostojne enote, morda ravno zaradi doseganja zamišljenega števila pesmi. S temno-belo tehniko, skrajnimi legami in Komeljevim prepoznavnim navideznim paradoksiranjem se dotakne ekscesov, delirija, manije, praznosti, vsakdanjosti, skrajnosti ter navede številne avtorje moškega spola, par žensk in nekaj knjig, od Georgesa Batailla in Milarepe do Šalamuna, Živadinova in Uranjeka ter denimo novinarko Darjo Dugino Platonovo. Hitri anagramisti, mojstri premetank, upravičeno slovijo po iskrivosti, že v antiki so se navduševali nad čarom permutacije črk za oblikovanje novih smiselnih besed. Komelj je teh 999 vrstic oblikoval kot 333 trivrstičnic in si s tem omogočil, da se potencialni pomen nadaljuje v drugi ali tretji vrstici tercine. Impozantnost forme kliče po čestitki, vzbuja radovednost, mar si je avtor pomagal z umetno inteligenco, programom Anagram Solver, uporabil algoritme itd., ne nazadnje odpira vprašanje, kaj bralcu prinaša teh skoraj sedemdeset strani knjige. Anagramiranje je Komelju očitno blizu, saj je že v zbirki Modra obleka iz leta 2011 objavil obširno pesem z anagramiranim naslovom Nemi topot imen. S čim postreže leta 2024? Blodnjavi monolog vzklikov, kratkih trditev in mnogih vprašanj je vrtoglava igrarija. Kakšna tercina je bolj, kakšna manj posrečena, kakšna izpade tudi na silo. Kakor to, da je, upoštevajoč vnaprej določen nabor črk, Inana na 99. strani zapisana z enim n-jem, na 132 pa z dvema. Ampak namen rekordnih podvigov je dosežen. In učinek vrtoglavega vrtenja 43 črk naslova Noben atom nobenega človeškega telesa ni človeški nemara prinese različne bralske odzive. Morda je bilo za avtorja premetavanje črk, v duhu naslova knjige To noč bom terjal od tebe tvojo dušo, oblika soočenja s samim sabo, morda soočenja človeka ob abrahamu ... Težko in zahtevno prebijanje skozi zid izjave, da noben atom človeškega telesa ni človeški, skozi zid na glavo obrnjene znane številke 666, torej 999, da slutiti, da je prostor odprt za večje od človeškega, in z obratom morda meri na usmerjanje k dobremu, ne satanskemu oziroma zlu. Kakor piše v knjigi na strani 158 – »[V]sa končna bitja raznese / božanska moč, ki je v njih«. In če je to vratolomno prebijanje skozi 999 verzov občasno mučno za bralca, Komelj funkcijo ponavljanja osmisli nekje drugje, v pesmi Pot: »Tisočletno / ponavljanje / rituala // je / nepretrgano / približevanje // po / najkrajši / možni // poti. / Etika / se // pojavi, / ko / je // pot / že / izgubljena. // Toda / pot / ne // more / biti / izgubljena. // Izgubljen / je / samo // tisti, / ki / jo // izgubi. / Tudi / če // jo / izgubijo / vsi, // je / izgubljen / samo // tisti, / ki / jo // izgubi.« Etika se torej pojavi, ko je izgubljen tisti, ki je pot izgubil. Vrnimo se k vprašanju »smisla« in »pomena« anagramiranja. »Smisel« vrtoglavega prekucavanja uma je najbrž v doseganju orfičnega – nedoumljive, skrivnostne izkušnje, globine, »pomen« pa je prepuščen bralcu. Je norija informacij in povezav, blodnjak besed prisiljenost, polucija? Ta veščina morda le ni presežna vrednost umetniškega besedila. Najdejo se zanimive ubeseditve, do katerih je najbrž prišlo prav zaradi omejitve črk: Gre torej za cerebralno pesem, zgolj na-ključ-je, nezavedno pesem? V bogati mineštri, kjer se znajdejo na begunsko krizo asociirajoči goltani čolni, NSK do LGBT in številna božanstva, inicialke T. Š., N. B. in N. N. in številna imena (pri čemer izstopajo Metka, ki ob T. Š., Tomažu Šalamunu, insinuira na Metko Krašovec, Talita, ime Komeljeve hčere, in mnoga druga imena), bi se lahko razbralo, da anagrami govorijo o nočnem begu, telesu in telesnem, sli, slasti, odtrgljaju, užitku. Miklavž Komelj v 17. pesniški zbirki, do katere vsebinskih stališč se distanciram, detabuizira in destigmatizira smrt in samomor. S pesniškimi besedili opazno stopi v bran žrtvam družbene izključenosti oziroma se postavi proti apriornemu izključevanju. S tem širi zorni kot umevanja tematike in ob morebitnem bralskem nestrinjanju posledično odpira prostor za diskusijo. V resno tematiko Komelj občasno vnese tudi sicer trpek humor in, kakor ga poznamo, ne moralizira, o obscenostih, dostojanstvu in demonih piše pesmi z laboratorijsko sterilnim jezikom. V anagramiranju pa se bralec sooča z lomom valov teh Komeljevih sporočil in tako se sooča z lastnim bodisi dobrim, slabim, neprijetnim ali kakšnim drugačnim pookusom, ki ostane po branju. Gre za še eno knjigo avtorja, čigar prepoznani glas ažurno in poznano izgovarja iz privilegiranega položaja? Vse v knjigi izrečeno je napisano kot nedotakljivo. Če anagramskih sedemdeset strani pri bralcu ne doseže orfičnega učinka, izpade kot blebetanje, norija hipnih naključnih informacij in povezav, blodnjak, besedna polucija, prisiljeno. V zbirki Pred nevidnim iz leta 2022 je Komelj v pesmi Pred nevidnim zapisal: »Jaz nisem v nevarnosti. / Jaz sem nevarnost.« Pa ne recite, da vas nisem opozorila ... Sicer pa je v knjigi neoznačeni citat izjava Walterja Whita iz priljubljene serije Kriva pota (Breaking bad, 2008). In res je, Komelj nas je že sam posvaril – v Goreči knjigi iz leta 2021 v pesmi Pazi s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, / hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe«.

Za nami je najbolj vroč dan prvega vročinskega vala letos, jutrišnje popoldanske padavine ne bodo odpravile težav zaradi pomanjkanja padavin in vse bolj vidne suše. Iz okolice Ljubljane ta večer poročajo o obsežnem gozdnem požaru med Nadgorico in Podgorico, ogenj se je razširil na več kot 2 hektarja gozda in se približal hišam, nekaj prebivalcev so po podatkih policije preventivno evakuirali. V oddaji tudi: - Brezposelnost junija najnižja doslej - Prikrito vojno dobičkarstvo v Gazi - Slovenija polnopravna članica Cerna

Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori v Carigradu iz Rusije poročajo o obsežnem napadu z ukrajinskimi droni. Tarča očitno skrbno pripravljene operacije so bili predvsem ruski strateški bombniki na vojaških letališčih, tudi na območju Sibirije. Ukrajina medtem napoveduje, da bo jutri v pogajanjih zahtevala takojšnje premirje, vrnitev vojaških ujetnikov in ukrajinskih otrok na območju Rusije. V oddaji tudi: - Na Poljskem se v drugem krogu predsedniških volitev obeta tesen izid - Predstavniki RTV skeptični do predloga novele o javni radioteleviziji - Slovenske odbojkarice v zlati ligi slavile tudi proti Azerbajdžankam

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Rusija stopnjuje napade na Ukrajino, izstrelila je največje število brezpilotnih letalnikov in raket v eni noči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Rusijo za prekinitev ognja in se zavzel za nove sankcije proti Moskvi. Strani sta sicer danes dokončali obsežno izmenjavo ujetnikov, poimenovano tisoč za tisoč. Slišali boste še: - Varšavo preplavili množici podpornikov predsedniških kandidatov - Hrvaški zakonodajalci zaostrili pogoje za zaposlovanje tujcev, ki pa jih tamkajšnji turizem nujno potrebuje - Primož Roglič v bitki za rožnato majico izgubil še minuto in pol, po etapi poiskal zdravniško oskrbo

Pogajanja o premierju med Izraelom in Hamasom se ne premaknejo z mrtve točke, izraelska vojska pa je po več dneh silovitega bombardiranja začela tudi novo obsežno kopensko ofenzivo v Gazi. Izraelski premier Netanjahu je že pred dnevi dejal, da njihove sile tokrat ne bodo napadle in se nato umaknile, kar bi lahko pomenilo vojaško okupacijo enklave za nedoločen čas. Drugi poudarki oddaje: - Novi papež ob uradnem začetku pontifikata obsodil izkoriščanje narave in revnih -16 odstotkov delovno aktivnih pri nas je tujcev. Njihovo tveganje revščine kar dvakrat večje od domačih državljanov. - Po padcu in smoli z okvaro kolesa Primož Roglič na dirki po Italiji za vodilnim zaostaja več kot 2 minuti

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Evropa načrtuje obsežno oborožitev, je slišati po včerajšnjem srečanju v Londonu in pred četrtkovim izrednim vrhom Evropske unije. Pri tem ne bo manjkala niti naša država. Še pred odhodom v Bruselj bo premier Robert Golob o morebitnem povišanju obrambnih izdatkov govoril s stalnim predstavnikom Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem in obrambnim ministrom Borutom Sajovcem. Preostali poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev v nemškem mestu Mannheim se je povečalo na dve, več huje ranjenih. - Evropsko javno tožilstvo lani v Sloveniji sprožilo 18 preiskav morebitnih zlorab v skupni vrednosti 16 milijonov evrov. - Razširitev presejalnih programov - Zori, Dori in Svitu se pridružujeta Peter in Luka.

„Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“. Miroslav Wlachovský hovorí, aká radu by dal premiérovi Ficovi, ak by bol vo funkcii šéfa diplomacie, pre jeho zámer vycestovať do Moskvy za Vladimírom Putinom. Destinácia Moskva – máj 2025 premiér Robert Fico. Január 2025 podpredseda parlamentu Andrej Danko. Ten istý január budúceho roka s rovnakou Kremeľskou destináciou ďalší z podpredsedov národnej rady Tibor Gašpar a malá poslanecká suita. Bez opozičných farieb. Október 2024 europoslanec Smeru Ľuboš Blaha.Destinácia Peking – prelom októbra a novembra 2024 – početná vládna delegácia na čele s ministerským predsedom Robertom Ficom. V odchádzajúcom roku premiér stihol ešte Budapešť, srbský Belehrad, Užhorod a Berlín. Chystá sa aj do Brazílie a Vietnamu. Na zozname ale nefiguruje Washington, Paríž či Londýn. Ak od začiatku svojho štvrtého mandátu deklaruje diplomaciu na štyri svetové strany, o čom by svedčil zoznam jeho prijatí? A čo sú to za signály z útrob rezortu diplomacie, ktorý sa masívne zbavuje personálu, aby zas iných naberal? Téma pre bývalého šéfa diplomacie Miroslava Wlachovského. „Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“, hovorí Wlachovský. V podcaste reaguje aj na najnovšie rokovania šéfa diplomacie Juraja Blanára so svojim ruským náprotivkom Sergejom Lavrovom. „Tá štatistika stretnutí je taká, že sa človek pýta, s kým iným sa bilaterálne stretol toľkokrát ako so Sergejom Lavrovom. Lebo dnes sa stretli na Malte na podujatí OBSE“. Keby ste boli na Malte vy dnes v pozícii šéfa diplomacie, s Lavrovom by ste sa nestretli? Vyhli by ste sa mu? To nie je tak, že si podajú ruku na chodbe. Mali bilaterálne stretnutie, kde boli dve delegácie. To muselo byť zorganizované. To nie je o tom, či by som pozdravil Sergeja Lavrova, hoci o tom pochybujem. Za týchto okolností pre mňa reprezentuje Putinov režim všetkých mŕtvych Ukrajincov a Ukrajinky, ktorí padli počas týchto už takmer troch rokov vojny. Ja by som sa do takejto situácie jednoducho nedostal. Nedovolilo by mi to moje nastavenie. Čo hovorí dnešné rokovanie s Lavrovom o nastavení Juraja Blanára? Že veria v normalizáciu vzťahov s Ruskom po tom, ako sa ukončí konflikt na Ukrajine. Neviem, čo si pod tým predstavujú. Neviem, ako sa vedia preniesť cez tie státisíce obetí na Ukrajine, cez obrovskú deštrukciu, ktorá tam nastala. Robiť s Putinom a jeho partiou biznis. Nahrával Jaroslav Barborák.

„Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“. Miroslav Wlachovský hovorí, aká radu by dal premiérovi Ficovi, ak by bol vo funkcii šéfa diplomacie, pre jeho zámer vycestovať do Moskvy za Vladimírom Putinom. Destinácia Moskva – máj 2025 premiér Robert Fico. Január 2025 podpredseda parlamentu Andrej Danko. Ten istý január budúceho roka s rovnakou Kremeľskou destináciou ďalší z podpredsedov národnej rady Tibor Gašpar a malá poslanecká suita. Bez opozičných farieb. Október 2024 europoslanec Smeru Ľuboš Blaha.Destinácia Peking – prelom októbra a novembra 2024 – početná vládna delegácia na čele s ministerským predsedom Robertom Ficom. V odchádzajúcom roku premiér stihol ešte Budapešť, srbský Belehrad, Užhorod a Berlín. Chystá sa aj do Brazílie a Vietnamu. Na zozname ale nefiguruje Washington, Paríž či Londýn. Ak od začiatku svojho štvrtého mandátu deklaruje diplomaciu na štyri svetové strany, o čom by svedčil zoznam jeho prijatí? A čo sú to za signály z útrob rezortu diplomacie, ktorý sa masívne zbavuje personálu, aby zas iných naberal? Téma pre bývalého šéfa diplomacie Miroslava Wlachovského. „Nevidím žiaden zmysel poskytovať legitimitu agresorovi, ktorý napadol nášho najväčšieho suseda a spôsobil rozklad bezpečnostných štruktúr v Európe, čím ohrozil dlhodobé záujmy Slovenskej republiky. Putin naozaj pre nás nie je partner“, hovorí Wlachovský. V podcaste reaguje aj na najnovšie rokovania šéfa diplomacie Juraja Blanára so svojim ruským náprotivkom Sergejom Lavrovom. „Tá štatistika stretnutí je taká, že sa človek pýta, s kým iným sa bilaterálne stretol toľkokrát ako so Sergejom Lavrovom. Lebo dnes sa stretli na Malte na podujatí OBSE“. Keby ste boli na Malte vy dnes v pozícii šéfa diplomacie, s Lavrovom by ste sa nestretli? Vyhli by ste sa mu? To nie je tak, že si podajú ruku na chodbe. Mali bilaterálne stretnutie, kde boli dve delegácie. To muselo byť zorganizované. To nie je o tom, či by som pozdravil Sergeja Lavrova, hoci o tom pochybujem. Za týchto okolností pre mňa reprezentuje Putinov režim všetkých mŕtvych Ukrajincov a Ukrajinky, ktorí padli počas týchto už takmer troch rokov vojny. Ja by som sa do takejto situácie jednoducho nedostal. Nedovolilo by mi to moje nastavenie. Čo hovorí dnešné rokovanie s Lavrovom o nastavení Juraja Blanára? Že veria v normalizáciu vzťahov s Ruskom po tom, ako sa ukončí konflikt na Ukrajine. Neviem, čo si pod tým predstavujú. Neviem, ako sa vedia preniesť cez tie státisíce obetí na Ukrajine, cez obrovskú deštrukciu, ktorá tam nastala. Robiť s Putinom a jeho partiou biznis. Nahrával Jaroslav Barborák.

Jaký reálný dopad by mohl mít konec dovozu ruských ropných produktů do Česka? Napověděla schůzka ministrů zahraničí OBSE na Maltě něco víc i o vyhlídkách na mírová jednání o Ukrajině? A jak se i horská služba připravuje na zajištění bezpečnosti na českých sjezdovkách?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rusija je napadla Ukrajino z več kot 200 droni in raketami. Sirene so se oglasile po vsej državi, iz prestolnice Kijev poročajo o težavah pri preskrbi s pitno vodo in elektriko. Ruska stran je potrdila, da je ciljala ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Poljska je medtem spročila, da išče brezpilotni letalnik, ki je v času napadov v njeni vzhodni sosedi najverjetneje padel na poljsko ozemlje. Druge teme: - Mednarodna skupnost poziva Izrael in Hezbolah k takojšnji umiritvi razmer - Nabavniki opozarjajo, da kljub spodbudni statistiki razmere v gospodarstvu niso rožnate - Štajerski kmetje razmišljajo o tožbi multinacionalke Corteva zaradi težav s koruzo

Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah

Poteka ena izmed največjih izmenjav zapornikov med Rusijo in Zahodom. Moskva je po poročanju Bloomberga že izpustila novinarja časnika Wall Street Journal Evana Gershkovicha, ki so ga Rusi aretirali zaradi vohunjenja. V izmenjavi naj bi sodelovala tudi Slovenija, ki bo po dogodku verjetno postala bolj zanimiva za obveščevalne službe, tudi zaradi svoje lege. Drugi poudarki oddaje: - Iran danes z zavezniki iz Libanona, Iraka in Jemna o maščevanju za uboj političnega vodje Hamasa. - Na svetu do danes porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. - Ministrica Bratušek leto dni po katastrofalnih poplavah pohvalila hitro vzpostavitev prevoznosti cest.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Izrael kljub pozivom mednarodne skupnosti še ni opustil zamisli o morebitnem vnovičnem napadu na iranske cilje, saj je za danes napovedano že tretje zasedanje vojnega kabineta o tem. Iran znova opozarja, da bo odgovoril na tak napad. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon se po končanem obisku Japonske odpravlja na Kitajsko - 40 odstotkov domov za starejše je lani poslovalo negativno, zaradi pomanjkanja osebja je praznih približno 600 postelj - Zaradi širšega hekerskega napada je bilo od dopoldneva nedostopnih veliko občinskih spletnih strani

V slovenskih šolah je, ob dodatnih policistih v okolici, dan minil mirno - nekaj več nemira je bilo čutiti med šolarji. Povod je spletna grožnja oziroma opozorila pred nasiljem na šolah v javnosti, odziv pristojnih pa - kot opozarjajo na številnih šolah - ni bil ustrezen. Notranji minister Boštjan Poklukar napoveduje ukrepe za boljšo komunikacijo med policijo in šolami. Več ministrstev je podpisalo memorandum za boj proti fizičnemu in spletnemu nasilju. Preostale novice: Po propadu mediacije: tako v sindikatu Fides kot na vladni strani skopi z informacijami, zdravniška stavka se nadaljuje. Evropski poslanci odločajo o migracijskem svežnju: mnenja o zakonodaji, ki poudarja solidarnost, so različna. Obsežne poplave na območju Urala, v zahodni Sibiriji in Kazahstanu: razmere poslabšuje hitro taljenje snega.

Tri dni, ktoré Rusku prinášajú najdlhšie úradujúceho prezidenta v doterajších dejinách v postcárskej ére. A svetu staronového Vladimíra Putina. Mandát, za ktorým majú byť historicky najlepšie čísla podpory. Pre samotného Putina dôkaz, že jeho „Rusko sa uberá správnou cestou“, ako to uviedol po zatvorení volebných miestností. Na druhej strane voľby bez puncu transparentnosti či demokratickosti. Zaznieva to otvorene zo západných demokracií. Tá česká napríklad hovorí o potlačovaní ruskej občianskej spoločnosti a nezávislých médií, upozorňuje rovnako na ruské nie pozorovateľskej misii OBSE počas volieb, či na ruské hlasovanie na okupovaných územiach Ukrajiny. Diplomacia slovenská pod egidou Smeru a jej ministra Blanára je ticho. Podľa Pavala Havlíčka z pražskej Asociácie pre medzinárodné otázky potvrdenie Vladimíra Putina pre piaty prezidentský mandát nie je dobrou správou. „Bude to ešte viac toho, čo tu s Putinom bolo doteraz: bude pokračovať ruská vojna, stagnácia ruskej ekonomiky a prehlbovanie a degradácia všetkého verejného“. Západ by sa mal podľa analytika Havlíčka snažiť vyhlásiť Vladimíra Putina za nelegitímne zvoleného prezidenta na spôsob bieloruského prezidenta Lukašenka. „Je na to niekoľko dôvodov. Napríklad fakt, že voľby sa konali aj na okupovaných územiach Ukrajiny. Alebo nelegitímne zmeny ruskej ústavy, ktoré umožnili Putinovi opätovne kandidovať“, uvádza Havlíček. Podcast pripravil Jaroslav Barborák. Mentioned in this episode:Autopolis Kona

Tri dni, ktoré Rusku prinášajú najdlhšie úradujúceho prezidenta v doterajších dejinách v postcárskej ére. A svetu staronového Vladimíra Putina. Mandát, za ktorým majú byť historicky najlepšie čísla podpory. Pre samotného Putina dôkaz, že jeho „Rusko sa uberá správnou cestou“, ako to uviedol po zatvorení volebných miestností. Na druhej strane voľby bez puncu transparentnosti či demokratickosti. Zaznieva to otvorene zo západných demokracií. Tá česká napríklad hovorí o potlačovaní ruskej občianskej spoločnosti a nezávislých médií, upozorňuje rovnako na ruské nie pozorovateľskej misii OBSE počas volieb, či na ruské hlasovanie na okupovaných územiach Ukrajiny. Diplomacia slovenská pod egidou Smeru a jej ministra Blanára je ticho. Podľa Pavala Havlíčka z pražskej Asociácie pre medzinárodné otázky potvrdenie Vladimíra Putina pre piaty prezidentský mandát nie je dobrou správou. „Bude to ešte viac toho, čo tu s Putinom bolo doteraz: bude pokračovať ruská vojna, stagnácia ruskej ekonomiky a prehlbovanie a degradácia všetkého verejného“. Západ by sa mal podľa analytika Havlíčka snažiť vyhlásiť Vladimíra Putina za nelegitímne zvoleného prezidenta na spôsob bieloruského prezidenta Lukašenka. „Je na to niekoľko dôvodov. Napríklad fakt, že voľby sa konali aj na okupovaných územiach Ukrajiny. Alebo nelegitímne zmeny ruskej ústavy, ktoré umožnili Putinovi opätovne kandidovať“, uvádza Havlíček. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Skupina Holding Slovenske elektrarne je bila ponoči tarča obsežnega kibernetskega napada. Prizadeti naj bi bili tudi sistemi Termoelektrarne Šoštanj, Dravskih elektrarn in Premogovnika Velenje. HSE ob tem zatrjuje, da elektrarne obratujejo neovirano. V reševanje incidenta so vključene vse strokovne ekipe, pa tudi policija in Urad vlade za informacijsko varnost. Več po drugih poudarkih oddaje. V oddaji tudi: - Izrael in Hamas tudi danes nadaljujeta zamenjavo talcev in zapornikov. - Dan boja proti nasilju nad ženskami: te pogosto ne opazijo, v kako nevarnih razmerah živijo. - Polona Klemenčič in Jakov Fak četrta na uvodu biatlonske sezone.

Dnes sa rozprávam s politológom a politickým filozofom Tomášom Zálešákom a tu je malá ochutnávka z tém nášho rozhovoru:----more----   Prečo dnes na Slovensku mnohí politici tvrdia, že nás chcú zachrániť pred politikou, alebo že ich máme voliť, že oni vlastne politici nie sú? Čo je to tá politické obec, a prečo je človeku prirodzené byť jej súčasťou? K akému extrému povedie, ak sa vzdáme svojej politickej prirodzenosti, či, na druhej strane, ak z politiky spravíme našu jedinú identitu? A dlžíme niečo nášmu štátu/spoločnosti až do tej miery, že by sme mali ísť určite ísť voliť? Pred samotným rozhovorom mi dovoľte môjho hosťa predstaviť: Narodil sa v 1967 a neskôr „vyštudoval politológiu na Filozofickej fakulte Univerzity Komenského v Bratislave. Doktorandské štúdium ukončil na Filozofickom ústave SAV v Bratislave. Absolvoval študijné pobyty v USA a vo Veľkej Británii na univerzite v Oxforde. Viackrát navštívil Balkán, kde pracoval v Srbsku a neskôr v Bosne v oblasti medzinárodného dohľadu nad voľbami pod OBSE. [Pôsobil] na Katedre politológie Fakulty humanistiky Trnavskej univerzity a (...) [d]lhodobo sa zaoberá históriou a povahou totalitarizmu, masových ideologických hnutí a problematikou vojny a mieru. Publikoval štúdie z oblasti politickej filozofie a rad novinových článkov, esejí a komentárov“ a je členom redakcie časopisu .týždeň. (Zdroj: HNonline.sk)             Súvisiace dávky: PD#294: Ideológia má mnoho tvárí, http://bit.ly/davka294 PD#285: Popper a otvorená spoločnosť, http://bit.ly/davka285 PD#255: Rozhovor s Vašečkom o liberalizme a konzervativizme,  http://bit.ly/davka255 PD#253: Rozhovor s Blaščákom o demokracii,  http://bit.ly/davka253 PD#123: Rozhovor s Vydrom o význame filozofie, http://bit.ly/davka123 PD#19: Konzervativizmus, http://bit.ly/davka19 V rozhovore zaznelo alebo odporúčame: Zálešák, Obec v kríze (2015) Cavanaugh, Migrations of the Holy: God, State, and the Political Meaning of the Church (2011)   ***   Baví ťa s nami rozmýšľať? Podpor našu tvorbu priamo na SK1283605207004206791985 alebo cez Patreon (https://bit.ly/PDtreon), kde Ťa odmeníme aj my.

I když obsazení záporožské jaderné elektrárny ruskými okupanty vyvolává pochopitelné obavy, s českým diplomatem Ivem Šrámkem, který předsedá radě guvernérů Mezinárodní organizace pro atomovou energii (MAAE), hovořil Alex Švamberk v podcastu i o tom, jak válka ochromila činnost Organizace pro bezpečnost a spolupráci v Evropě (OBSE) a jakou výzvou je pro Západ rostoucí role Číny v multilaterálním světě.

Štiridnevno obdobje obsežnejših akcij pomoči prostovoljcev na območjih, ki so jih prizadele poplave, se končuje. Danes jih je na terenu približno 3 tisoč. S postopnim umirjanjem razmer se pri marsikomu, ki so ga prizadele poplave, začenjajo pojavljati duševne stiske. Na to so med drugimi pozorni v kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer kmetom nudijo tudi psihosocialno pomoč. Pozivi k solidarnosti s prizadetimi v ujmi so bili tudi rdeča nit slovenskih škofov ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Na osrednji maši v narodnem svetišču na Brezjah se je zbralo približno 4 tisoč vernikov. Ostali poudarki oddaje: Med soobtoženimi v četrti ovadbi zoper Trumpa njegov odvetnik Giuliani Trojica v Angliji prijetih bolgarskih vohunov za Rusijo tudi s ponarejenimi slovenskimi dokumenti Na Dunaju za ozelenitev javnih površin namenili dodatnih 20 milijonov evrov.

Koalice chce uzákonit učitelské platy na 130 procentech průměrné mzdy. Jaký je pohled učitelských odborů na chystané změny? Jaké jsou výhody a nevýhody zálohování PET lahví a kdy by mohlo být zavedeno v Česku? V Rakousku začalo parlamentní shromáždění OBSE, Ukrajina ho kvůli ruské účasti bojkotuje. Může se jí i tak ve Vídni podařit něčeho dosáhnout?

Obsežni letalski napadi, ki jih je v več ukrajinskih mestih izvedla ruska vojska, so zahtevali tudi žrtve med civilisti. Število ubitih v mestu Dnipro v osrednjem delu države, kjer so rakete zadele 9-nadstropni stanovanjski blok, se je povzpelo na 14, več kot 60 je poškodovanih, približno 30 ljudi še pogrešajo. Cilj ruskih raket je bila sicer vnovič tudi energetska infrastruktura. Pristojne službe po državi se trudijo vzpostaviti dobavo elktrične energije, najhuje je v regijah Harkov in Kijev. Druge teme: - Prve ambulante za neopredeljene paciente bodo vrata odprle jutri. - Predlog reforme zdravstva na Hrvaškem številne zdravstvene delavce pustil hladne. - Slovenski rokometaši v drugem krogu svetovnega prvenstva ugnali gostitelje Poljake.

Ob še enem vročem dnevu, ki je pred nami, s Krasa prihajajo spodbudne novice. Gasilci, ki po nočni izmeni prav zdaj predajajo delo novim ekipam, so v minulih urah zalivali in čistili požarišče. Zlasti na severnem delu se je pojavilo nekaj žarišč, a so jih obvladali. Drugi poudarki oddaje: - Požari ena od posledic podnebnih sprememb, bitka s taljenjem ledenikov je že izgubljena. - Med članicami Evropske unije kar nekaj odpora do predlaganega zmanjšanja porabe plina. - Atletsko svetovno prvenstvo uspešno za Slovenijo: zlato Čeha, polovica ekipe v finalih.

Obsežen požar na Krasu je pod nadzorom. Več kot 200 gasilcev je vso noč varovalo požarišče med Renškim vrhom in Lokvico. Ali si lahko gasilci in prebivalci oddahnejo, ker je požar že od včerajšnjega popoldneva pod nadzorom? V oddaji tudi o tem: - Rižanski vodovod se pripravlja na uvedbo nekajurnih redukcij pitne vode. - Minister Brežan z lokalno skupnostjo v Istri in na Krasu o kritični oskrbi z vodo - Iz Bruslja poziv članicam Unije, naj poletne mesece izkoristijo za priprave na jesenski val okužb s covidom - Na dirki po Franciji odločilni zadnji teden, Pogačar pred izzivom, kako izničiti 2 minuti in 22 sekund zaostanka za Dancem Vingegaardom

Požar na goriškem Krasu se je sinoči znova razplamtel proti vasi Lókvica, potem ko je že sinoči v dolžino meril več kot štiri kilometre. Več sto gasilcem na pomoč prihajajo kolegi iz vse države, podporo sta s helikopterji in letali zagotovili tudi Italija in Hrvaška. Ob že tako težavnih razmerah bo Slovenijo v prihodnjih dneh zajel vročinski val. Še nekaj drugih poudarkov. Na Portugalskem in v Španiji je huda vročina zahtevala več kot tisoč življenj. Novinarski sindikati RTV-ja ob imenovanju Urbanije na čelo Televizije napovedujejo zaostrovanje stavke. Skakalka s palico Tina Šutej četrta na svetovnem prvenstvu v Oregonu.