POPULARITY
V Benečiji se zadnji dve leti intenzivno posvečajo razvoju turizma. V sklopu Inštituta za slovensko kulturo v Špetru je zaživela spletna platfoma "Benečija" - benecija.eu-, ki povezuje turistične ponudnike kar 15 občin: od Nadiških in Terskih dolin do Rezije. Bogato ponudbo turistične destinacije lahko odslej spoznate tudi na Stari gori, tisočletnem romarskem središču nad Čedadom.Poleg turistično informacijske točke ob koncih tedna ponujajo vodene oglede, v italijanskem, angleškem in slovenskem jeziku. Turizem je namreč za beneške Slovence ena od možnosti, da zaustavijo izseljevanje. Saj, kot pravi Sandro Quaglia, vodja organizacije za trženje destinacije Benečija, če ne bo ljudi, bo tudi jezik izginil. Foto (Janko Humar/benecija.eu) - Stara Gora
Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)letNa ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Bogato, zabavno, zanimljivo, riskantno, uzbudljivo, svakako avanturističko detinjstvo, jedan je od najvažnijih uslova za dobrog dečjeg pisca, priča u novoj Mamazjaniji, Uroš Petrović, naš višesturko nagrađivani dečji književnik, koji bajkama osvaja svet najmlađih. Današnje detinjstvo u mnogo čemu se razlikuje od odrastanja pre 20, 30 ili 50 godina. Nije bilo virutelnog sveta. Međutim, Petrović smatra da ni taj svet ne mora da bude loš, ako se kontrolisano koristi i upotrebljava za nova kvalitetna saznanja. „Svako vreme je drugačije, deca su danas manje kreativna, dekoncentrisana su, pažnja im leti, ali to je zasluga interneta, koji koriste od najranijih dana. Međutim i dalje čitaju knjige i to ohrabruje. Te knjige, kao i filmovi, emisije, moraju da prate trendove i tematiku koja zanima savremene generacije. Ipak, ja pišem ono što mene interesuje i dobro prolazi kod dece“, priča sa osmehom Petrović. Osim knjiga, kreirao je i više društvenih igara koje su mu takođe donele brojne nagrade. „Kao što čitaju, tako se i igraju. Nije tačno da sva deca najviše vremena provode pred ekranom. Na radionicama sa decom, pričamo o igrama, knjigama, oni dosta pišu, vole zagonetke, pitalice, a sa odgovorima koje daju, uvek pobede odrasle. Logički razmišljaju i vrlo su informisani“, kaže naš gost, čije se knjige prevode i čitaju širom Evrope. Deca treba da budu napolju u prirodi, da istražuju i dolaze do različitih saznanja sama, bez pomoći roditelja. A svet igrica i interneta je dobar jer pruža beskrajne mogućnosti, ali samo ako se pravilno koristi, smatra Uroš. Ispričao nam je kako je postao pisac za decu i koliko najmlađi danas čitaju i koje teme su najaktuelnije. Prisetio se kroz razgovor kako je došao na ideju da kreira društvene igre i opisao nam kad su ga deca na radionicama najviše iznenadila. Otkriva nam i šta je najvažnije za srećno detinjstvo, ali i kako internet i virtuelni svet mogu biti dobri za dete. U centru većine Uroševih knjiga je dete, koje je samo i napušteno, koje se bori za sebe, nailazi na brojne prepreke, borbe, rizike, mistične pojave, ali svaki korak koji napravi čini ga hrabrijim, odvažnijim, i starijim. „To su večne teme, deca koja se bore za sebe, bez mame i tate da im vise nad glavom. Kao i bajke koje deca vole da čitaju u svim uzrastima, jer mašta se razvija celog života, a dete u nama živi bez obzira na godine“, zaključuje Uroš.
V Evangeličanski cerkveni občini Puconci so se na pobudo tam delujoče duhovnice Katje Ajdnik že pred leti odločili, da skušajo zbrati čim več pisne verske kulturne dediščine, ki jo vernice in verniki hranijo v svojih domovih. Gre za izdaje Kuzmičevega Nouvoga zakona, dela drugih evangeličanskih avtorjev, pesmarice cerkvenih in mrtvečih pesmi v prekmurščini, slovesna potrdila za krst in konfirmacijo … Zbrano gradivo je zdaj na ogled na začasni razstavi v Spominskem domu Štefana Kuzmiča v Puconcih, razstavo pa bodo prej ali slej preoblikovali v stalno. O vrednosti razstave premišljujejo duhovnica Katja Ajdnik, dr. Klaudija Sedar iz zavoda Primož Trubar in direktorica razvojnega zavoda občine Puconci Ksenija Flegar.
Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi.
Dolenjska prestolnica Novo mesto je imela v prazgodovini izjemno pomembno vlogo, predvsem v starejši železni dobi, saj jo imenujejo tudi mesto situl. V tem obdobju so namreč nastale bronaste okrašene situle. In kot so zapisali v Dolenjskem muzeju, so situle »bronaste posode za shranjevanje in serviranje pijač. Izdelane so iz tanke, sijoče kovine in okrašene z mitskimi in herojskimi prizori. Bogata in živo pisana situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem obdobju še niso poznali pisave. Vrhnji sloj, elita te dobe, so bili imenitni posamezniki, ki so združevali v svojih rokah politično, vojaško, gospodarsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.« Konec navedka. Glede na to, da četrtina vseh najdenih situl na Slovenskem prihaja iz Novega mesta, ni čudno, da tam vsako leto pripravijo praznik situl. In o tem prazniku bomo govorili v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NABIL NASER, dr.med. internista-kardiolog, FACC, FESC, FEACVIPoliklinika “Dr. Nabil”Sarajevo, BiHLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.❤️Aspirin® Protect 100 mg nije samo lijek, već 30 godina naš pouzdan partner u očuvanju zdravlja srca.❤️ Bogato dugogodišnje iskustvo sa Aspirin protect 100 mg u prevenciji kardiovaskularnih bolesti odgovara rezultatima kliničkih studija. Kroz decenije smo zajedno gradili most prema zaštiti naših pacijenata.Upotreba kalendarskog blister pakovanja Aspirin Protect 100 mg pozitivno utiče na adherencu u uzimanju lijeka. Manje brige, više vremene za zdravlje srca!
Zdaj so na naših jedilnikih in mizah postne jedi, še posebej ob petkih, ko se vzdržimo mesa. Sestra Nikolina pravi, da je kljub temu na voljo velika izbira jedi. Pomembno je, da so okusno pripravljene. Na primer joto lahko naredimo samo iz zelja oz. repe in krompirja ter fižola. Bogato in okusno jo naredi na olju popražena čebula. Podobno tudi ješprenj .. Sestra Nikolina svetuje tudi, da v tem času porabljajmo zelenjavo in jedi, ki jih imamo v skrinji. Med tednom lahko pripravimo rižoto ali pa testenine z mesno omako ali pa lazanjo. Slednjo lahko naredimo za večkrat in jo damo zamrznit v skrinjo.
Govorilo se bo o politiki, gospodarstvu in športu, kultura pa bo kot pepelka spet čakala na svojo naslednjo priložnost, verjetno ob letu obsorej.Zapisala: Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in članica DKPS
Jeśli zestawimy hasła „architektura” i „Zakopane”, to wynikiem dla wielu z nas będzie z pewnością Witkiewicz. Jednak Zakopane to nie tylko Oksza i Koliba, ale również masywna Tuberoza czy trzypiętrowa modernistyczna kamienica, w której dziś mieści się restauracja Watra. Co łączy tę drugą parę budynków? Otóż postać architekta – Mariana Bernarda Wimmera. Zapraszamy do wysłuchania opowieści Jacka Zięby-Jasińskiego pt. Kołomyja pod Tatrami. Czytamy Tatry. Kwartalnik „Tatry” to pismo skierowane do wszystkich miłośników Tatr, wydawane przez Tatrzański Park Narodowy. Bogato ilustrowany magazyn liczy 200 stron. Tematyka jest zróżnicowana: od geologii i klimatu, poprzez świat roślin i zwierząt oraz to wszystko, co wiąże się z obecnością człowieka w górach, a więc przez historię, etnografię, turystykę, taternictwo, sport i różne dziedziny twórczości artystycznej, aż po filozofię. Teraz, dzięki podcastowi Czytamy Tatry, wybranych tekstów z kwartalnika możesz również posłuchać. Czytają: Agnieszka Postrzygacz, Marcin Popczyński. Nagranie powstało we współpracy z Audioteką S.A. Na zdjęciu: okładka "Tatr" nr (85) 3/2034 - Czas - autorem zdjęcia jest Kuba Witos.
Strony wiersza to cykl, w którym chcemy zaprosić do lektury współczesnej poezji. Zaprezentować jej intrygującą wielogłosowość. Opowiedzieć o twórcach, potrzebie zapisu, okolicznościach powstawania tekstu oraz spojrzeniu na słowo. Publikujemy wiersze, dla których autorów góry stały się inspiracją, i te, które warto zabrać ze sobą na górski szlak. Tym razem zapraszamy do wysłuchania wiersza Bracia Sierpień autorstwa Magdaleny Bielskiej. Cykl przygotowuje Jarosław Borowiec. Czytamy Tatry. Kwartalnik „Tatry” to pismo skierowane do wszystkich miłośników Tatr, wydawane przez Tatrzański Park Narodowy. Bogato ilustrowany magazyn liczy 200 stron. Tematyka jest zróżnicowana: od geologii i klimatu, poprzez świat roślin i zwierząt oraz to wszystko, co wiąże się z obecnością człowieka w górach, a więc przez historię, etnografię, turystykę, taternictwo, sport i różne dziedziny twórczości artystycznej, aż po filozofię. Teraz, dzięki podcastowi Czytamy Tatry, wybranych tekstów z kwartalnika możesz również posłuchać. Czytają: Agnieszka Postrzygacz, Marcin Popczyński. Nagranie powstało we współpracy z Audioteką S.A. Na zdjęciu: okładka "Tatr" nr (85) 3/2034 - Czas - autorem zdjęcia jest Kuba Witos.
Drzewa przemijają. Podobnie jak ludzie. Konkretne osobniki rodzą się, dojrzewają, wydają potomstwo, starzeją się i umierają. Najstarsze tatrzańskie drzewo o ustalonym wieku to limba rosnąca do lat osiemdziesiątych XX w. na zboczach Krywania. W Muzeum Przyrodniczym TANAP w Tatrzańskiej Łomnicy prezentowany jest fragment pnia, na którym udało się odczytać 847 słojów rocznych przyrostów. To niewątpliwie okazja do najodleglejszego cofnięcia się w czasie. Zapraszamy do wysłuchania opowieści Pawła Skawińskiego Czas zapisany w drzewach. Czytamy Tatry. Kwartalnik „Tatry” to pismo skierowane do wszystkich miłośników Tatr, wydawane przez Tatrzański Park Narodowy. Bogato ilustrowany magazyn liczy 200 stron. Tematyka jest zróżnicowana: od geologii i klimatu, poprzez świat roślin i zwierząt oraz to wszystko, co wiąże się z obecnością człowieka w górach, a więc przez historię, etnografię, turystykę, taternictwo, sport i różne dziedziny twórczości artystycznej, aż po filozofię. Teraz, dzięki podcastowi Czytamy Tatry, wybranych tekstów z kwartalnika możesz również posłuchać. Czytają: Agnieszka Postrzygacz, Marcin Popczyński. Nagranie powstało we współpracy z Audioteką S.A. Na zdjęciu: okładka "Tatr" nr (85) 3/2034 - Czas - autorem zdjęcia jest Kuba Witos.
Wiele działań ochronnych wymaga długiego czasu. Niektóre efekty dzisiejszej ochrony przyrody ocenią dopiero przyszłe pokolenia. Tak jest w Tatrach czy innych parkach narodowych, ale także w globalnej polityce dotyczącej zmian klimatycznych. Jak w takim przypadku gospodarować czasem? Na te i inne pytania dotyczące różnych aspektów czasu w rozmowie z Agnieszką Szymaszek odpowiada prof. Krzysztof Obłój. Czytamy Tatry. Kwartalnik „Tatry” to pismo skierowane do wszystkich miłośników Tatr, wydawane przez Tatrzański Park Narodowy. Bogato ilustrowany magazyn liczy 200 stron. Tematyka jest zróżnicowana: od geologii i klimatu, poprzez świat roślin i zwierząt oraz to wszystko, co wiąże się z obecnością człowieka w górach, a więc przez historię, etnografię, turystykę, taternictwo, sport i różne dziedziny twórczości artystycznej, aż po filozofię. Teraz, dzięki podcastowi Czytamy Tatry, wybranych tekstów z kwartalnika możesz również posłuchać. Czytają: Agnieszka Postrzygacz, Marcin Popczyński. Nagranie powstało we współpracy z Audioteką S.A. Na zdjęciu: okładka "Tatr" nr (85) 3/2034 - Czas - autorem zdjęcia jest Kuba Witos.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Bogato ilustrowana publikacja o życiu i twórczości jednego z najciekawszych powojennych polskich projektantów graficznych "Bronisław Zelek. W zaklętej krainie liter" ukazała się dzięki projektantce i typografce Małgorzacie Bartosik, która nie tylko książkę o tym wybitnym projektancie, artyście, eksperymentatorze, typografie, napisała, ale w dodatku sama ją wydała dzięki uruchomionej kampanii na Kickstarterze. Bronisław Zelek zaprojektował ponad 100 plakatów. Jego plakat do filmu Alfreda Hitchcocka „Ptaki”, jako jeden z nielicznych polskich dzieł tego gatunku, znajduje się w zbiorach MoMA w Nowym Jorku. Z autorką rozmawialiśmy podczas jej dyżuru w Bęc księgarni, która jest beneficjentką programu własnego Instytutu Książki „Certyfikat dla małych księgarni” i bierze udział w konkursie na Ulubioną Księgarnię Warszawy. Zamów książkę: https://sklep.beczmiana.pl/pl/p/Bronislaw-Zelek.-W-zakletej-krainie-liter/7579 Małgorzata Bartosik – projektantka grafiki i krojów pisma, miłośniczka typografii, minimalizmu i modernizmu oraz analogowych metod projektowania – druk typograficzny, sitodruk, kolaż, linoryt, zin. Absolwentka studiów podyplomowych na kierunku Projektowanie Graficzne na Akademii Sztuk Pięknych w Łodzi oraz 4. edycji kursu Sztuka Projektowania pod patronatem Karola Śliwki. Rozmawiała: Bogna Świątkowska, www.nn6t.pl Fot. archiwum fundacji Bęc Zmiana, 2023 Fundacja Nowej Kultury Bęc Zmiana jest beneficjentką programu własnego Instytutu Książki „Certyfikat dla małych księgarni” 2022-2023.
Nova gledališka dvorana – manjšega formata – na gradu Turjak obiskovalce vabi k ogledu razstave Mejniki gledališke igre. Bogato in skrbno izbrano fotografsko in zvočno gradivo, videozapisi in odlomki iz pisnih virov sestavljajo novo, stalno razstavo Slovenskega gledališkega inštituta. Gledališki igri na Slovenskem se približuje kronološko, od baroka do danes; primerjalno, z različnimi uprizoritvami Cankarjevih likov: Jermana iz drame Hlapci in Helene iz besedila Za narodov blagor; razkriva iskanja gledaliških ustvarjalcev od 60. let preteklega stoletja do danes, in osvetljuje pedagoške pristope nekdanjih in današnjih predavateljev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo UL. »Razstava Mejniki gledališke igre je nastala iz želje po približanju igralski umetnosti in si ne domišlja, da bo trdno zgrabila neujemljivo, kot tudi ne, da bo med mejnike zajela vsa raznovrstna pretekla igralska udejanjanja. Ponuditi želi izkušnjo občutenja gledališke igre. Zato je tudi pristop, ki ga ubira razstava, le eden izmed možnih,« je v uvodnem besedilu med drugim zapisala njena avtorica, Ana Perne, teatrologinja in kustosinja v Slovenskem gledališkem inštitutu. Skupaj z avtorico vas vabiva na radijski sprehod po razstavi Mejniki gledališke igre! foto: David Verlič
Dojenje je najbolja hrana za bebe, slažu se gosti nove epizode Mamazjanije, Marko Obradović, pedijatrijski tehničar u porodilištu KBC “Dr Dragiša Mišović” i savetnik za dojenje i negu beba, kao i Dušica Kovačević, viša medicinska sestra, babica i vlasnica “Bebi patrole”. Naši gosti, stručnjaci za dojenje, negu i brigu o bebama, naglašavaju da za novorođenče ne postoji bolja, kvalitetnija, ni zdravija hrana od majčinog mleka, a da su granice za dojenje individualne. Beba može da sisa dok ne napuni mesec dana, a dojenje može da traje i do navršenih četiri, pet, pa i više godina deteta. Oni odgovaraju na pitanja zašto neke mame nemaju mleko i šta da rade u tom slučaju, kako da hrane svoju bebu, ali i kakve posledice može da izazove “previše mleka”, ako mama ne vodi računa. U razgovoru za Mamazjaniju otkrivaju zašto je dojenje važno i koga treba pitati za savet kada dođe do problema sa dojenjem. Takođe, govore o važnosti edukacije buduće mame o dojenju i objašnjavaju zašto beba i mama moraju biti zajedno u prvih sat vremena po bebinom rođenju. Bogato iskustvo naših gostiju u radu sa porodiljama, pomoći će ne samo mamama koje su se nedavno porodile i sada doje svoje bebe, već i tatama i svima koji treba da budu podrška mami i bebi u najosetljivijem periodu u životu, bebinim prvim nedeljama po dolasku na svet, kada je njena ishrana apsolutni prioritet.
Ste že izbrali, katero vino boste morda postregli k božični večerji? Bogato rdeče, aromatično sveže belo ali katero izmed maceriranih? Poznavalci pravijo, da je za vsak vinski slog potreben drug kozarec, da se v njem lahko popolnoma razvije pravi okus vina, še posebno takrat, kadar izberemo vino višjega kakovostnega razreda. V kakšnem kozarcu torej postreči belo ali rdeče vino? Kaj pa penino in mešane pijače? Obstaja skoraj sto vrst različnih kozarcev, v torkovem svetovalnem servisu pa bomo podali nekaj priporočil, koliko različnih in katere izbrati za domačo uporabo. Naš gost je sommelier in vinski poznavalec Gašper Čarman.
Recenzja polskiej filmowej nowości Netfliksa „Brokat” . Scenariusz Aleksandry Chmielewskiej błyszczy, zdobi, migocze i wciąga do świata, który dotychczas znaliśmy z opowieści porucznika Borewicza. Całość wyreżyserowała Anna Kazejak, znana m.in. jako reżyserka serialu „Szadź”, wraz z zespołem reżyserów, w którym znaleźli się: Julia Kolberger, Marek Lechki oraz Rafał Skalski.
U 102. epizodi pričamo o Romima i kada nije 8. april - Svetski dan Roma, i predstavljamo primere tri portreta uspešnih pripadnika romske zajednice i njihovog rada. Govorimo kako se izveštava o Romima u Srbiji, koliko je uspeh u kulturi važan za osnaživanje mladih i koliko društvo dobija time što će svima dati šansu. Politika je 2006. godine o njenom nastupu napisala: "Otelotvorenje u pogledu talenta, izuzetnog glasa plemenite boje, usaglašenosti u registrima i prirodne postavke, Nataša Tasić Knežević je posvetila ceo koncert solo pesmama“. Nataša Tasić Knežević je solistkinja Opere u Srpskom Narodnom Pozorištu u Novom Sadu. Delić iz njene biografije glasi da je završila Akademiju lepih umetnosti. Tokom studija je bila stipendista Soroš fondacije i od strane OEBS-a 2012. godine proglašena je jednom od najistaknutijih Romkinja u svetu. Velika dostignuća su iza nje, ali i jedan poznati i nemili događaj. “Ušla sam u prodavnicu da ih pitam da li imaju taj proizvod za koji znam da je bez glutena, za koji znam da samo njega smem da pojedem. I šta mi se desilo, da me neko napao da sam ukrala. Pritom, ja ništa u torbi nisam imala. I to bi sve bilo okej da neko nije dobacio ‘zna se zašto si ti došla ovde'. Zašto sam došla? Da bi kupila da jedem”, prepričava ova operska pevačica. Mediji - uticajan faktor Urednik portala Romaworld, novinar Turkijan Redžepi, za podkast Reaguj! kaže da, iako izveštavanje o pripadnicima romske zajednice poslednjih godina ide na bolje, i dalje je pristuna stereotipizacija u izveštavanju. “Još uvek se izveštava o Romima recimo za Đurđevdan, jer se zna da se taj praznik najviše slavi kod nas Roma. Takođe za Vasilisu, isto i to je jedan praznik koji mi slavimo, i tada je fokus medija na pripadnicima romske zajednice. Sad ne znam da li je to možda i zahvaljujući podršci i od strane države, lokalnih samouprava, a i samih novinara koji rade u medijima, da prepoznaju neke od problema sa kojima se susreću pripadnici romske zajednice”, naveo je ovaj urednik. Ono što smo u više epizoda podkasta Reaguj! naglašavale, jeste da Srbija zapravo ima dobre zakone. Ali da li je to dovoljno? Redžepi navodi da su oni dobri, ali naglašava da samo na papiru može sve. “Imamo pravo i na ovo i na ono, ali u praksi je to malo drugačije. I sami znate da kao mediji, pogotovo ako se bavite položajem manjina, vrlo je teško opstati - nema dovoljno para. A ako očekujemo da drugi mediji izveštavaju o pripadnicima romske zajednice, to bogami neće baš biti kako bi trebalo. Pogotovo mislim na mainstream medije gde su pripadnici, pogotovo romske zajednice, vrlo malo su prikazane te priče, pozitivne da kažem, o nama. I samo tim pozitivnim pričama možemo malo da utičemo na promenu svesti kod većinskog naroda”, objašnjava Redžepi. Ako je svima dobro i meni je dobro Udruženje Romkinja "Osvit“ iz Niša je licencirani pružalac usluge SOS telefone ženama žrtvama nasilja. Jedinstveni je u Evropi jer se pored srpskog, razgovori obavljaju i na romskom jeziku. Bilo koja žena koja je u situaciji nasilja može da se javi na telefon 0800 – 100- 909 u bilo koje doba dana i noći. Ana Saćipović navodi da država i lokalna samouprava ne prepoznaje njihov rad, iako su u odnosu na nacionalne SOS linije dostupnije većem delu stanovništva, i to 24 časa dnevno. Za njih jednostavno nema mesta u budžetskim planovima. “Mi smo za 18 godina rada imale oko pet hiljada korisnica, pripadnica većinske populacije, i oko 2.850 pripadnica romske zajednice sa teritorije čitave Srbije. Što znači da ova usluga apsolutno odgovara potrebama žena. Mi smo nedavno radile istraživanje na teritoriji Niša, baš sa ciljem da pokrenemo inicijativu da se SOS telefon uvrsti u odluku o lokalnim socijalnim uslugama, ako već na nivou grada imamo budžetsku klasifikaciju i ovu oblast pokrivenu, smatram da u skladu sa svim nacionalnim i lokalnim dokumentima, trebalo bi da budemo sagledane lokalnim budžetom”, objašnjava Saćipović. Zaključak je egoistični altruizam – kada svi članovi društva imaju korist, i ja imam korist, zaključuje Ana Saćipović iz Udruženja Romkinja "Osvit“. “Svako društvo je bogato onliko koliko primenjuje demokratske principe života. Koliko daje podjednake šanse svakom građaninu. Kada mi kroz afirmativne mere dajemo vetar u leđa siromašnoj romskoj deci, mi spašavamo državni budžet. Kada mi osposobimo romsku zajednicu da privređuje, da samostalno živi, ne koristeći socijalna davanja, nije na teretu države, već doprinosi razvoju, svako od nas dobija. Ne bi trebalo pričati o romskoj deci i deci iz većinske populacije. To su naša deca. Mi smo jedno”, navodi naša sagovornica. Autorke emisije: Aleksandra Bučko, Iva Gajić, Sanja Kosović, Irena Čučković i Sanja Đorđević. Ovaj podkast je nastao uz finansijsku podršku Evropske unije. Sadržaj ove epizode isključiva je odgovornost podkasta Reaguj i ne odražava nužno stavove Evropske unije, kao ni Mreže za izveštavanje o različitosti 2.0.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".
Dziś odcinek mocno cyferkowy. Może nie będzie w tym spotkaniu wiele emocji ale za to będziemy wiedzieć jak miło być prezesem firmy Apple :-)
Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.
Med številnimi romarji, ki so v nebesih, je najbolj znan sveti Rok iz Francije. Bogato dediščino, ki so mu jo zapustili starši, je razdelil med reveže in se odpravil na romanje v Rim. Ko je izbruhnila kuga, je skrbel za bolnike in pozneje tudi sam zbolel. Osamljen je ležal v gozdu. Angel mu je nosil pijačo, da ne bi umrl od žeje, pes pa mu je z bližnjega gradu nosil kruh in meso, da ni umrl od lakote.
Med številnimi romarji, ki so v nebesih, je najbolj znan sveti Rok iz Francije. Bogato dediščino, ki so mu jo zapustili starši, je razdelil med reveže in se odpravil na romanje v Rim. Ko je izbruhnila kuga, je skrbel za bolnike in pozneje tudi sam zbolel. Osamljen je ležal v gozdu. Angel mu je nosil pijačo, da ne bi umrl od žeje, pes pa mu je z bližnjega gradu nosil kruh in meso, da ni umrl od lakote.
W serii 20 lat XX wieku, wydawanej przez Narodowe Centrum Kultury, ukazała się właśnie „Architektura dwudziestolecia”. Bogato ilustrowana książka przedstawia najciekawsze miejsca i budowle stworzone w Polsce w dwudziestoleciu międzywojennym.… Czytaj dalej Artykuł „Architektura dwudziestolecia” – nowoczesność i funkcjonalizm pochodzi z serwisu Audycje Kulturalne.
Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena izmed skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.
V Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so v lastni režiji posneli dokumentarec o bogastvu vodnih virov v lokalnem okolju. Območje Doline je nekoč imelo več kot sto različnih vodnih izvirov. Člani društva so zbrali pričevanja sovaščanov in predstavili študije, ki jih je opravil Jamarski odsek Planinskega društva iz Trsta. Bogato naravno in kulturno dediščino kraja, bodo tako spoznale tudi mlajše generacije.
To jest zapis audycji LIVE ze słuchaczami, która odbyła się 17.10.2020. Zapisy wszystkich LIVE można znaleźć na stronie btth.tvPodczas podróży do Japonii staramy się nie szastać pieniędzmi - wybieramy skromniejsze hotele, podróżujemy klasą ekonomiczną, polujemy na produkty z żółtymi etykietami w sūpā (supermarkecie), itd. Ale co jakiś czas serwujemy sobie mniej budżetowe atrakcje - aby odpocząć, zresetować się, mieć co wspominać, przywieźć do domu coś wyjątkowego...Podczas kolejnego spotkania na żywo będziemy rozmawiać, o atrakcjach i rzeczach, na które warto wydać pieniądze w Japonii. Was też zapraszamy do dyskusji!TELEFON DO STUDIA:Jeśli chcesz opowiedzieć nam o własnych niebudżetowych doświadczeniach w Japonii, zadzwoń do nas podczas spotkania i porozmawiajmy na żywo! Numer do studia: ☎️ 510 486 024 ☎️TWOJE ZDJĘCIA:Chcesz nam pokazać jakieś wyjątkowe miejsce w Japonii (piękny hotel, restaurację) lub japoński skarb (wyjątkowe kimono, miecz, ekskluzywną whisky)? Wrzuć zdjęcia w wydarzeniu, a my pokażemy je podczas LIVE.Będziemy też wdzięczni jeśli napiszesz nam swoje wrażenia: https://ojaponii.pl/ankietaMastered in Studio Perorowisko (pero.ro)
Nekdanji poklicni košarkar Matjaž Smodiš je dolgoletni slovenski reprezentant, trikratni evropski klubski prvak z Virtusom iz Bologne in moskovskim CSKA. Bogato kariero je začel v Novem mestu, kjer je leta 2000 s KK Krka osvojil prvi naslov državnega prvaka in tudi po vrnitvi iz tujine je leta 2012 kariero v dolenjski prestolnici končal z naslovom državnega prvaka. Zdaj je podjetnik, dejaven je v upravnem odboru KK Krka in športni direktor kluba Žoltasti troti.
Dora Beržan kulturo nosi v duši že od majhnih nog. Knjige je kot deklica prebirala na skrivaj, saj je bilo za njeno mamo branje brezdelje. 40 let je živela v Milanu, kamor se je preselila z možem. Pri 65-ih se je vrnila v Izolo in začela pisati pesmi. Danes si lahko v knjižnici izposodite dve knjigi pod kateri se je podpisala, trenutno piše tretjo, svoje misli pa včasih izlije na papir tudi za lokalni izoljanski tednik Mandrač. Bogato skrinjo življenjskih izkušenj, spoznanj in razmišljanj je odprla Darji Pograjc, ki je pogovor posnela za oddajo Storž.
»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.
EL ANALISIS DE FEDERICO FURIASE SOBRE LA NEGOCIACION DE LA DEUDA Y ALTERNATIVAS PARA SU REPREFILAMIENTO. LOS TEMAS DE ESTE EPISODIO DE PROYECCIONES 2020 CON EL ANALISIS DE JORGE RUSELER: Ante empresarios, Alberto Fernández les reclamó por la suba de precios y les pidió compromiso "Tiene que parar, no tiene lógica que los precios sigan subiendo", afirmó el Presidente. Y reclamó: "Necesitamos industriales comprometidos con el país, no solo con los resultados". Con una mejor estrategia que la utilizada en febrero para afrontar el pago del Bono Dual, el Gobierno logró canjear este miércoles alrededor de un 67% del vencimiento del Bogato 2020 (A2M2), al colocar unos $48.000 millones en Boncer y Lebad, a cambio del A2M2, lo que ayudará a descomprimir el eventual pago del próximo viernes, que superaba inicialmente los $71.000 millones. El exministro de Planificación Federal Julio De Vido quedó en libertad por orden del Tribunal Oral Federal 1, que interviene en la causa por malversación de fondos en la obra de Río Turbio, y deja así la prisión domiciliaria que cumplía desde el pasado diciembre. El organismo dispuso la liberación de forma inmediata de De Vido, quien se encontraba detenido en su propiedad de la localidad boanerense de Zárate, luego de permanecer dos años en la cárcel federal de Marcos Paz.
Czyli mój wywiad z Martą De - świeżynką emigracyjną. Prosto z Uppsali o tym jak wyjechać, jak poradzić sobie z pytaniami innych, jak ogarnąć sobie życie za granicą i co może nas zaskoczyć na dzień dobry w nowym państwie. Marta to super babka do której jeszcze wrócę, by pokazać Wam jak się rozwala system na emigrze.
V tokratni epizodi govorim z Izo Sio Login, uspešno podjetnico, ki je se je letos že šestič zapored pojavila na prvem mestu lestvice najbogatejših Slovencev. V pogovoru se dotakneva trenda večanja razlik med bogatimi in revnimi v razvitem svetu, slovenskega pogleda na denar in uspeh, problemih kapitalizma in trenutnega političnega sistema, izzivov, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence in avtomatizacije ter vgibih za notranjo motivacijo posameznikov v družbi. Raziščeva tudi teme kot so: filantropija in altruizem ekstremno bogatih posameznikov, trajnostni način pridelovanja hrane, razlike med privatnim in javnim šolstvom, meditacija, duhovnost, astrologija, manifestacija ipd. ======================================== Iza Sia Login je soustanoviteljica podjetja Outfit7, znanega predvsem po uspehu mobilne aplikacije Talking Tom, ki so ga januarja 2017 za milijardo dolarjev prodali kitajskemu holdingu United Luck Group. Leta 2013 je skupaj svojim partnerjem Samom Loginom ustanovila fundacijo Login5 (login5.org), ki se ukvarja z reševanjem problemov globalnega segrevanja, kvalitete življenja in trajnostnega načina pridelovanja hrane. Več o dogodku Začuti100: zacuti100.com
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.
Indira Popadić je poslovni konsultant i mentor, doktorant Tehničkog fakulteta, Univerziteta u Beogradu. Pored višedecenijskog iskustva u preduzetništvu, Indira je jedna od onih osoba, koje biste mogli slušati ceo dan i noć. Bogato, ne samo poslovno, već i životno iskustvo sa uživanjem deli, jer veruje da će pomoći mnogima. U svakoj novoj rečenicom, tu je neki sjajan savet, izgovoren sa tolikom smirenošću i sigurnošću, da prosto odaje utisak da će sve biti u redu. Kad poslušate celu epizodu, biće Vam jasno o čemu pričam.Click to view: show page on Awesound
V parku Forma viva na polotoku Seča pri Portorožu so na ogled kamnite skulpture, nastale na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva, ki v tem prostoru bienalno potekajo od leta 1961. Bogato zbirko umetnin, ki je nastala v tem obdobju, sestavlja več kot 150 del, večina, več kot 100, jih je v parku Forma Viva v Seči pri Portorožu. Prav tam že od 13. septembra svoja nova dela z belim istrskim kamnom ustvarjajo trije umetniki letošnjega simpozija Forma viva Portorož 2017, ki jih je na razpisu izbrala žirija v Kostanjevici in Portorožu. Ti trije umetniki so: Slovenec Boštjan Kavčič iz Slovenije, Turek Çagdaş Sari in Makedonec Sašo Sazdovski. Predstavitev novih del bo 13. oktobra na slavnostnem koncu simpozija letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož v parku Forma Viva na Seči pri Portorožu. Nato bodo skulpture postavili v urbani prostor v Portorožu in Luciji: na krožišči in na novo urejeno zelenico ob kanalu Fazan.
Dzisiaj dołącza do mnie Paweł Hać i rozmawiamy na wiele różnych tematów, w tym o Kindle i sprawie Amazona z Hachette, o paru ciekawych aplikacjach oraz HUDach do naszych samochodów. Prowadzący Paweł Hać (@pawelhac) Wojtek Pietrusiewicz (@morid1n) Linki z odcinka Kindle / … Czytaj dalej →
Ferrari California, Window Phone, cukiernictwo, iOS i pizza – zgadnijcie co to wszystko ma ze sobą wspólnego! Zapraszamy! W tym odcinku udział wzięli: Paweł Orzech (@pawelorzech) Wojtek Pietrusiewicz (@morid1n) Linki do poszczególnych tematów znajdziecie podczas odsłuchu samego podcastu, a szczegółowy … Czytaj dalej →