Podcast appearances and mentions of peter svetina

Piše Ifigenija Simonović, bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper. Miha Pintarič je profesor francoščine na Filozofski fakulteti, prevajalec, pesnik in esejist, verjetno največji slovenski poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature. Za zbirko esejev Dvojni presledek je prejel Rožančevo nagrado. Piše v več jezikih, a ne le znanstvenih besedil in esejev, temveč tudi poezijo. Zbirka z naslovom Demoni so padli vsebuje pesmi, ki so ob prvem branju hudomušne, humorne in lahkotne, saj se naslanjajo na vsakdanja doživetja. Med verze vpleta namige na antično poezijo, svetopisemske peripetije in Prešerna, kakor da bi hotel bralca razvedriti. Kakor da bi pač kramljal o vsakdanjih rečeh. Jutro, noč, počitnice, sanje. Po obliki so pesmi večinoma soneti ali sproščene rimane štirivrstičnice, zaradi česar so skoraj spevne. Po globljem branju pa sprožijo sočutje do pesnika, ki se mu ni lahko prebijati skozi življenje. V bolezni, v bolečini, ko mu odpoveduje telo, ga pred obupom ščiti sposobnost premišljevanja. To nazorno izrazi v pesmi Misleči trs. »/…/ Misleči trs je trhlo steblo / in misel, kjer se prepozna, / je kakor vsemogočno deblo, / preden čas ga treščil bo tla. / Trs misli, misel ga rešuje, / z njo se dviga z dna v nebo, / in še ko obupuje, / pada z njim od zvezd na dno.« Poezija je po naravi avtobiografska literarna zvrst, saj si je čustva in občutke težko izmisliti ali jih opisovati namesto koga drugega. Pesmi Mihe Pintariča so skrajno avtobiografske, napisane v stiski, kakršno le malokdo zmore izpovedati. Fantazijska, znanstvenofantastična, filozofska ali na primer žurnalistična in aktivistična poezija se zagozdi v času, ko je nastala, potem pa zastari, obledi, pade iz konteksta, osebnoizpovedna poezija pa lahko trepeče tisočletja po nastanku. Miha Pintarič piše o občutkih, ki jih bralci morda še nismo začutili na lastni koži ali v lastni duši, zato poistovetenje ni lahkotno ali neposredno. O ljubezni kot o najvišjem in najbolj mnogoplastnem čustvu in o smrti kot o najbolj čistem in dokončnem rezu v življenje piše v prispodobah, vzetih iz vsakdanjega življenja ali iz svetovne literature. V pesmi Osvobojeni zajec gre na primer za sproščen klepet pri kosilu, a v obari ni zajca, je samo meso. Ta prispodoba prehoda iz življenja v smrt je razrahljana s pripombo na koncu, s poanto, značilno za klasične basni: "… krogla ga v hipu pahnila je v sanje, / prave al' lažne, to ni več vprašanje." V Pintaričevih pesmih je izpovednost pogosto zakrita s humorjem, ki naj bi omilil temačnost zapisanega občutja. Zbirka Demoni so padli je vsekakor temna, čeprav se naslanja prav na preigravanje svetlobe in sence, na nekaj nejasnega, nedokončnega, spremenljivega, soodvisnega. Sence ni brez svetlobe. To na podlagi pesmi ugotavlja tudi Peter Svetina v spremni besedi. Kljub temačnosti prevladujejo upanje, sonce, luč, vztrajnost, želja, iskanje oziroma dokazovanje smisla življenja. Miha Pintarič piše o občutenju časa odhajanja. Trpka žalost. Dolgotrajna bolezen mu razbija dneve in noči, drobi mu spomine, ropa ga zaupanja vase, krade mu prihodnost. V pesmi Gospodar časa piše: »Preteklosti ni. / Je sedanjost, / v njej sreča, praznina, / žalost spomina. / Minula radost boli. / So odsotnost, amputirani čas, / votlo srce in pozabljeni jaz. / Preteklosti ni.« Najsvetlejša in najzanesljivejša je misel na ženo Tatjano. Nanjo se naslanja. Dobesedno in v prispodobi. Njej je posvečena prelepa ljubezenska pesem z naslovom Vrtnice: »Pet vrtnic ti prinašam / in žalost odnašam.« Belo, rožno, zlatorjavo … »… Za tvoje srce pa še dve rdeči, / da bo z mojim v žalosti in sreči.« Ob branju zbirke pesmi Demoni so padli sem razmišljala o ničevosti novodobnih krilatic o smislu življenja, češ da je smisla konec, ko se človeku spodmikajo tla in se bolezen začenja prevešati v trpljenje. Ničesar ni mogoče dokončno domisliti. Kdo je zares srečen? Kdo zares trpi? Kdo zase ve, kdaj trpi zadnjič? Kdo lahko da roko v ogenj za drugega, ko gre za mero trpljenja ali sreče? Miha Pintarič se ne sprašuje o smislu, temveč dokazuje, da smisel je.

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.

Peter Svetina. „Antano cirkas“. Skaito aktorius Eimutis Kvoščiauskas.

Papeževo zdravje se izboljšuje, a še ni zunaj nevarnosti, zato bo v bolnišnici še ves teden.Smučarska skakalka Nika Prevc v Hinzenbachu še do pete zaporedne zmage v svetovnem pokalu.Hamas v okviru nove izmenjave izpustil pet izraelskih talcev.Prvi mož Slovenske vojske Robert Glavàš: Le z robustnim obrambnimi načrti lahko odgovarjamo na naraščajoče grožnje.Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.Peter Svetina ob koncu mandata ustanovo Varuha vidi v odličnem stanju.V Slovenski industriji jekla so zmerni optimisti glede okrevanja.ŠPORT: Na smuku v Švici slavili domačini, Hrobat deveti.

Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.

Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina izroča čez poletje redno letno poročilo varuha človekovih pravic za lani visokim predstavnikom države. Kakšno je stanje na področju varovanja človekovih pravic pri nas? V zadnjih dneh je razburil del javnosti z odločnim stališčem, da morajo vsi prebivalci in prebivalke v Sloveniji imeti dostop do pitne vode ne glede na to, ali živijo v zakonito zgrajenih naseljih ali ne. Petru Svetini – kot petemu varuhu človekovih pravic – se bo šestletni mandat končal februarja prihodnje leto. Sicer je prvi varuh, ki je obvestil predsednico države, da želi opravljati še en mandat varuha. Zakaj takšna odločitev; še prej bo institut varuha praznoval 30 let delovanja? Zakaj je pomembno, da Slovenija kot demokratična država krepi delovanje neodvisnih institucij? O vsem tem in drugih aktualnih vprašanjih s področja varovanja človekovih pravi se bo z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino v Intervjuju na Prvem pogovarjala Nataša Lang.

V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bo najmlajše pospremila v svet sanj pravljica Petra Svetine: Mrožek dobi očala v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca. Predzadnja v nizu sedmih novih radijskih uspavank - zgodba o tem, da so lahko tudi očala neskončno očarljiva in v veliko pomoč. Še zlasti, ko moramo odigrati prave tone. Tako ali drugače. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Peter Svetina. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Slovenijo je pred tremi tedni pretresla vest o nenadni smrti novorojenčka z Goričkega. Med drugim je bilo ugotovljeno, da patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota o rojstvu otroka ni bila obveščena in ni spremljala njegovega razvoja. Praksa slovenskih porodnišnic glede obveščanja patronažnih služb so različne, ugotavlja tudi Varuh človekovih pravic, ki se je s to tematiko začel ukvarjati že lani. Nekatere porodnišnice obveščajo samo zdravstvene domove na svojem področju, nekatere vse, ponekod morajo porodnice patronažno službo obvestiti same. Tak sistem očitno ni optimalen. Kaj ugotavlja varuh človekovih pravic, je Peter Svetina pojasnil v pogovoru s Katjo Arhar.

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Mariboru s prodajo nepremičnih krpajo občinski proračun. - V Žalcu se sprašujejo, ali niso poplave včasih priročen izgovor države, da ne sofinancira lokalnih in regionalnih projektov. - Varuh človekovih pravic Peter Svetina na Gorenjskem prejel pobudo za pomoč odraslim s pposebnimi potrebami - Na Vrhniki arheologi odkrili najdišče, najverjetneje iz časa starejše železne dobe.

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta še varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Ljudje tudi po koncu covidne krize velikokrat nimajo dostopa do svojih zdravnikov, teža problema pa se razlikuje glede na lokacijo pacienta, je po sestanku z zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel izpostavil varuh človekovih pravic Peter Svetina. Dodal je, da bi bilo treba rešiti tudi številne druge težave v komunikaciji. Ministrica je priznala, da je reševanje teh težav dolgoročen proces, v katerega bodo morali vključiti tudi inovativne rešitve. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Hamas in Izrael pristala na podaljšanje premirja? - Sloveniji v okviru drugega izplačila iz evropskega sklada več kot pol milijarde evrov. - V Tednu Karitas pod geslom Upanje za vse zbirajo sredstva za družine v stiski.

Primer nasilja nad starejšimi v Domu Trebnje je razkril več pomanjkljivosti. Med njimi so delovne razmere, razširjenost nasilja nad starejšimi, sporne objave na družbenih omrežjih pa tudi nadzor nad začasno zaposlenimi dijaki in študenti v domovih za starejše. Da je ta pomanjkljiv, opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem opozarja na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Drugi poudarki oddaje: - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo bodo obravnavali predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je zaradi možnosti sodelovanja predstavnikov društev za zaščito živali v postopkih veterinarske inšpekcije dvignil kar nekaj prahu. Na mizi bo tudi predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. - Največji naložbeni železniški program od časa parne lokomotive, tako je načrtovano posodobitev opisal kancler Scholz. A nemške železnice so od vlade do leta 2027 pričakovale dobrih 20 milijard evrov več od zdaj obljubljenih 24 milijard. - Slovenske košarkarje, ki so izgubili na četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Kanadi, danes v Manili čaka tekma proti Litvi. Nogometaši pa se bodo nocoj v Stožicah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerili s Severno Irsko.

Danes so se vrstili odzivi na nasilje mladoletnice nad oskrbovanko doma za starejše Trebnje. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob obisku doma vnovič ostro obsodil dejanje in za prihodnji teden napovedal srečanje s predstavniki organizacij, ki delujejo na področju boja proti nasilju. V Skupnosti zavodov poudarjajo, da primerov nasilja v zavodih ni veliko, varuh človekovih pravic Peter Svetina pa se boji, da obstaja strah pred prijavami. Drugi poudarki oddaje: - V ruskem napadu na mesto Kostjantinivka na vzhodu Ukrajine ubitih najmanj 17 ljudi. - Smrtonosne poplave še naprej pustošijo po Grčiji, Bolgariji in Turčiji. - Slovenski košarkarji po porazu proti Kanadi v boj za peto mesto na svetovnem prvenstvu z Litvo.

Pesniška antologija, ki na sežet način predstavi slogovno, tematsko in motivno raznoliko ter pogosto presenetljivo podobo slovenskega sonetizma od prve polovice 19. stoletja pa vse do danesBolj ko Prešeren Juliji spleta venec iz sonetov, bolj Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce in Prekmurce prepleta in iz njih dela Slovence. Ali če rečemo drugače, nemara natančneje: bolj ko Prekmurci, Primorci, Korošci, Štajerci in Kranjci prebiramo Prešernov Sonetni venec, določneje čutimo, da smo pravzaprav Slovenci. Kakorkoli že obračamo, eno je gotovo – brez soneta si kratko malo ni mogoče predstavljati naše zgodovine. A zakaj; čemu se je teh štirinajst verzov tako lepo ponudilo za izgradnjo slovenske narodne identitete? In zakaj sonete z veseljem in vnemo pišemo še danes, ko seveda že imamo svojo državo? Pa tudi: o čem vse pišemo v teh sonetih, če ne pišemo zgolj o narodni identiteti? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem, predprazničnem Sobotnem branju, ko smo pod drobnogled vzeli Štirinajstico, antologijo slovenskega soneta, ki jo je za legendarno Knjižnico Kondor pripravil literarni zgodovinar, dr. Peter Svetina, sicer tudi naš gost pred mikrofonom. foto: Goran Dekleva

Piše: Nada Breznik Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše Vsekakor gre velika zasluga Petru Svetini, da smo dobili tako zgoščen, pa vendar kronološko in vsebinsko pregleden pogled v celoten pesniški opus hrvaškega pesnika, pisatelja in literarnega teoretika Ivana Slamniga. Umrl je leta 2001, star 71 let, a ko se boste lotili branja pesmi, vas bo to neizpodbitno dejstvo toliko bolj presenetilo, saj pesmi puščajo vtis, da je avtor še vedno tukaj, med nami, živ, luciden, aktualen, iskriv in humoren. Ivan Slamnig namreč ni pesnil iz pozicije vsevednega, vzvišenega, nedotakljivega, ali božanskega. Ko nam drži ogledalo, da ugledamo naše takšne in drugačne odnose in razmerja, slabosti in napake, se tudi sam postavi predenj in odseva v njem. Je samo eden od nas, topel in človeški, a tudi pobalinski in provokativen. Je modrec, ki se napaja iz lastne modrosti in znanja ter iz številnih izročil. Njegove pesmi zvenijo sveže, lahkotno in šaljivo. V zapisih iz let 1976 in 1986, naslovljenih Iz lastne stihotvorne delavnice, navaja: „dozdajšnja knjižnost mojih pesmi je bila vezana na vse mimogrede in spotoma nalovljene pretežno tuje zglede“. Del Slamnigove poezije so prepesnitve. Tudi o tem piše v svojem avtopoetičnem zapisu, ko razlaga, kako težko je v njih ujeti izvirnega duha originalov. Prav tako priznava, da pisanje romana zaradi obsega terja veliko več discipline in časa kot pisanje pesmi, ki jih lahko vedno nosiš s seboj v mislih, jih klešeš in dodeluješ. „Konec koncev,“ zapiše avtor „nastajajo pesmi nekako spotoma, ves čas avtorjevega življenja ...“ Poet, romanopisec in literarni teoretik je gotovo verodostojen pričevalec ustvarjalnih procesov, njegova vrlina pa je, da je pri tem neposreden, iskren in nepretenciozen. Peter Svetina je svoj izbor v zbirki Nostalgija ostanka uredil po letnicah izida Slamnigovih zbirk in posamezne razdelke tako tudi naslovil. Zbirke so izhajale v letih 1956 do 2000. Bralca, ki se bo lotil branja te poezije, bodo pritegnili njen zven, ritem, morebiti rima ali poskočnost nekaterih pesmi, zagotovo pa šaljivost; včasih morebiti čustvenost, čeprav daje vtis, da mu je robatost s kančkom zafrkljivosti bližja in bolj domača. Tragičnost, če jo že upesnjuje, ni nikoli patetična. Ljudsko pesništvo, kot enega od zgledov, je zaznati v mnogih Slamnigovih pesmih, tudi v pesmi Nor postajam o moja Marina: »Evo ti vina pa malo pince, ker si že dosti spil. In ne postajaš nor, moj ljubi, to si že zmeraj bil.« Ali pa: »Nč, prov nč ni blo med nama, nisva pustla, da kej bi; nč, prov nč ni blo med nama, lohk pa bi«. O ljubezni je pisal že pri štirinajstih letih, na primer v pesmi Trkam: »Ne slišiš, kako boječe trkam na tvoja vrata ... A čutiš, kako potihem trkam na vrata tvojega srca.« Ivan Slamnig piše o številnih temah, vsaka nova pesem v zbirki Nostalgija ostanka je novo presenečenje, tako tematsko in oblikovno kot jezikovno, skoraj nobena pa ni brez kančka ironije, bodice ali presenetljivega zasuka. Kot da bi nam pesnik sporočal: življenja ne gre jemati smrtno resno, saj je vse, kar je na tem svetu in v človekovem življenju, prehodno, minljivo in v luči večnosti, malo pomembno. Tudi če ne berete poezije, vzemite to knjigo v roke. Presenečeni se boste zabavali, nasmejali in tudi zamislili. Bukoličnemu, treznemu bralcu, kot je avtor naslovil eno svojih pesmi, je v zadnjem verzu namignil: »… ni besed, vsemu rok poteče. Samo ti si še ostala. Pa veliko sreče.«

Peter Svetina je marsikaj: je pesnik, ki nagovarja različne generacije, prevajalec, literarni zgodovinar, urednik, pisec spremnih besed … V tokratni epizodi predstavlja kar dve svoji knjigi, obe objavljeni pri Mladinski knjigi. Prva je izbor pesmi hrvaškega pesnika Ivana Slamniga z naslovom Nostalgija ostanka (v zbirki Nova lirika), druga antologija slovenskega soneta z otipljivim naslovom Štirinajstica (v zbirki Kondor). Peter Svetina s svojim izborom in prevodom predstavi Slamniga kot pesnika, ki se je sproščeno in ustvarjalno igral ter radoživo prestopal meje pričakovanega: marsikatera njegova pesem je humorna, bralki in bralcu pa ponudi marsikatero presenetljivo sprevrnitev. Da Slamnig ni dolgočasen pesnik, lahko poslušalke in poslušalci slišijo v pogovoru Marka Golje s Petrom Svetino, ki se včasih namuzne, drugič nasmeji, skratka, ko pripoveduje o hrvaškem pesniku in svoji prevajalski izkušnji, še kako oživi. Za nameček pa prebere kar nekaj Slamnigovih pesmi. Nikar ne zamudite.

Pred Zdravstvenim domom Bežigrad v Ljubljani se je danes ponovil scenarij včerajšnjega dne, ko so ljudje tudi ponoči v dolgi vrsti čakali, da bi dobili osebnega zdravnika. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je razmere zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov označil kot veliko in sistematično kršenje človekovih pravic. Iz Zdravstvenega doma Bežigrad so medtem sporočili, da bodo od ponedeljka naprej paciente klicali in jih na opredelitev naročali. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Kljub ruski enostranski razglasitvi prekinitve ognja vv Donbasu obojestransko obstreljevanje - Na »Dnevu emigranta« opozorila o zmanjševanju števila Slovencev v videmski pokrajini - Novoletno skakalno turnejo dobil Norvežan Granerud, Anže Lanišek tretji

Po današnjem ponovnem množičnem čakanju neopredeljenih pacientov pred enoto Zdravstvenega doma Ljubljana za Bežigradom se vrstijo ogorčeni odzivi. Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da je pravica do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava. Način vpisovanja pacientov se bo v ZD Bežigrad sicer spremenil. Druge teme: - Inštitut 8. marec: pomočnice vzgojiteljic kljub izobraženosti in usposobljenosti ne morejo do višje plače - Avstrija bo podaljšala in povišala subvencije za energetsko intenzivna podjetja - Anže Lanišek drugi na zadnji tekmi skakalne turneje, današnja zmaga in zlati orel Norvežanu Granerudu

V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob predstavitvi letnega poročila za lani v državnem zboru med drugim opozoril na neodzivnost ministrstev in drugih državnih ustanov. Dejal je, da se mora vsak državni uradnik zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenje posameznikov, in da bi se tega morali zavedati tudi zaposleni na centru za socialno delo, kamor prihajajo posamezniki v hudih socialnih stiskah. Varuh je prav tako opozoril na številna neuresničena priporočila. Druge teme: - Visokošolski sindikat se pripravlja na nadaljevanje stavke - Delavci v gostinstvu in turizmu vztrajajo pri zvišanju plač, delodajalci pripravljajo kompromis - Med tarčami iranskih sankcij tudi evropski poslanec Zver

V četrti epizodi radijske nanizanke o nestrpnosti za strpnost se Tatjana Pirc z gosti pogovarja o izražanju verske nestrpnosti, o tem, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, ter kako jo občutijo vernice in verniki. V Sloveniji je 57 cerkva in verskih skupnosti, samo letos so bile v register vpisane tri nove verske skupnosti. Čeprav živimo v večreligijski družbi, je verska nestrpnost še vedno in vse bolj prisotna v njej. Kako se ta nestrpnost izraža, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, kako jo občutijo vernice in verniki, o tem se s sogovornico in sogovorniki pogovarja Tatjana Pirc, avtorica radijske serije Živi in pusti živeti. Gosti oddaje: Faila Pašić, aktivistka, humanitarna delavka s številnimi priznanji, tudi mednarodnimi, muslimanka, ki zaradi svojega verskega prepričanja doživlja napade in diskriminacijo: "Potisnjen si na rob družbe, sam pa se zavedaš svoje moči in svojega znanja. Družba te želi prepričati, da je s teboj nekaj narobe. Z mano ni bilo nikoli nič narobe, nikogar ne ogrožam, zaradi mene nihče ne trpi." prof. dr. Aleš Črnič, sociolog religije, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: "Razlike nas bogatijo. Strpnost in aktivno sobivanje sta recept za večjo vitalnost in uspešnost družb." doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, sodnik na cerkvenem sodišču v Mariboru, duhovnik, pravnik, pesnik in prevajalec: "Ko sem bil kaplan v eni izmed slovenskih župnij, je k meni v cerkev prišla muslimanka. Zavedala se je, da ne more iti k spovedi, povedala mi je, da si želi pogovor. Vedno sem iskal trenutke sožitja, razumevanja in dialoga." Sead Karišik, imam v Kranju, predstavnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji: "Zelo je pomembno, da vodilni ljudje v družbi in tudi v naši verski skupnosti govorijo o medsebojnem razumevanju in strpnosti. Dialog, dialog, dialog in medsebojno razumevanje, to nas vodi v boljšo družbo." Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, lutkar, igralec, režiser, umetniški vodja Mini teatra: "Zadnjih deset let tonemo v govor sovraštva in različne nestrpnosti do vsakega, ki je drugačen od nas." Peter Svetina, varuh človekovih pravic: "V resnici je malo ljudi v družbi sovražnih in agresivnih, so pa zelo glasni."  

Gost Radijske tribune je bil varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je bil včeraj na delovnem obisku v Mariboru. Z njim smo se med drugim pogovarjali o tem, s kakšnimi težavami so se Mariborčani obrnili nanj, pa tudi o trenutnem stanju človekovih pravic v državi in njegovih najpomembnejših ugotovitvah na polovici mandata.

Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled. Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalciPo dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.

Nesebična zaščita dostojanstva sočloveka je naša dolžnost. Le tako bomo kot družba lahko okrevali, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic sporoča varuh človekovih pravic Peter Svetina. V času pandemije pa so človekove pravice izpostavljene bolj kot kadarkoli prej. Številni ljudje so se v času epidemije na varuha obračali tudi zaradi hitrih sprememb epidemičnih ukrepov. Druge teme oddaje: - Gorenjsko regijo vlada ocenila kot eno razvitejših in prodornejših - Podeljene letošnje Zoisove nagrade za najvišje dosežke v znanosti - Magnus Carlsen ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu

Nobelova nagrada za mir je podeljena. Letos sta jo dobila novinarja Maria Ressa in Dmitrij Muratov. Mnenje, da lahko dosežemo napredek s tehnologijo in nasiljem namesto s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, je zmotno, pravi ruski nagrajenec. Ressa pa je opozorila, da se nasilje s spleta vse pogosteje seli v realnost. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je na kršenje tudi najbolj temeljnih pravic opozoril varuh Peter Svetina. Kot pravi, zdravstvena kriza ne sme biti izgovor za nejasne protikoronske ukrepe. Druge teme: Dan potem: katere storitve bo zakon o dolgotrajni oskrbi prinesel v praksi in kdaj? Ekologa Urša Zgojznik in Uroš Macerl napovedala ustanovitev nove stranke Vesna; v ospredju reševanje okoljskih problemov, enakopravnost žensk in spoštovanje demokratičnih standardov Višje sodišče v Veliki Britaniji razveljavilo zavrnitev izročitve Juliana Assangea Združenim državam

Junaška pravljica je ušla iz knjige iskat velikana Pepija, najde pa sobo, polno malih velikanov, a velikih borcev. Režiserka Saška Rakef Tonski mojster Urban Gruden Oblikovalka zvočnih krajin Bojana Šaljić Podešva Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Pripovedovalec Blaž Šef Traja 10' 48'' Uredništvo igranega programa Pravljica je bila posneta junija 2021 v studiih Radia Slovenija

S ponedeljkom se obetajo nove sprostitve omejevalnih ukrepov. Tako v notranjosti gostinskih lokalov ne bo več treba nositi mask, med drugim bo odpravljena predpisana razdalja med mizami. Odločitev so ministri sprejeli na današnji seji na Ptuju, kjer je vlada začela obisk Podravja. Tamkajšnji prebivalci bodo bržkone najbolj veseli novice, da bo mesto po več letih zapletov le dobilo svoj urgentni center. Druge teme: Razpoke, ki se na področju človekovih pravic že leta ne rešujejo, so se v pandemičnem letu še poglobile. Tako opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina ob predaji letnega poročila. Dan pred slovenskim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije pa prihajajo tudi nova opozorila o vladnem sistematičnem spodkopavanju svobode medijev. Ruski predsednik Putin je odgovarjal na vprašanja državljanov. Nedavni incident v Črnem morju je označil za provokacijo.

Generalna skupščina ZN je današnji mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo ali stisko starejše osebe. Najočitnejši so znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši o tem, da njihovi lastni otroci, vnuki, drugi sorodniki ali celo negovalci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nad njimi izvajajo nasilje, zelo težko spregovorijo. Več o tem v pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino.

Peter Svetina is Slovenia’s human rights ombudsman. Sharing with us the understanding and respect for human rights as one of the EU's fundamental building blocks, he also explains in more detail the situation of senior citizens in Slovenia during the Covid-19 crisis, what complaints they have encountered and how they have been dealt with. We are also talking about artificial intelligence and its impact on human rights, as well as future challenges.

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo

Misel, da lahko pod drobnogled vzamemo množico literarnih del, ki so nastala v istem obdobju, in iz njih s podrobno analizo izluščimo duha tega časa, nam ni tuja. Prav nasprotno; če beremo na primer Cankarja pa obenem pogledujemo še k Murnu, Župančiču in Govekarju, se bomo razmeroma dobro podučili o idejah in vrednotah, ki so intelektualno razgibavale prvo desetletje dvajsetega stoletja, pa najbrž tudi o socialnih in ekonomskih pogojih, ki so pogojevali sleherno umetnostno pisanje v tistih letih. In če se razgledamo še po tisku tistega časa, bomo marsikaj zanimivega izvedeli celo o tem, kako so literarna dela teh avtorjev odzvanjala pri drugih tedanjih bralcih, tako poklicnih kakor ljubiteljskih. Vse to se zdi povsem samoumevno. Kar pa je malo manj samoumevno je to, da se na tak način ni mogoče lotiti samo literarnih del, napisanih za odrasle, temveč tudi tistih, ki so bila ustvarjena za otroke oziroma mlade. No, literarni zgodovinar dr. Peter Svetina je s knjigo Metuljčki in mehaniki : slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom, ki je pred časom izšla v založbi Mladinske knjige, prepričljivo pokazal, da je ne le možno ampak še kako plodno tudi tako branje. Kako je torej družbeno-politični kontekst 20. stoletja zaznamoval pesmi, zgodbe in romane, napisane za naše mlajše bralke in bralce? Kakšen vpliv so imeli nenehoma spreminjajoči se vetrovi zgodovine na oblikovanje kanona mladinske književnosti na Slovenskem? Kako so se v dvajsetem stoletju spreminjala pričakovanja slovenske družbe glede nalog, ki naj bi jih izpolnjevala mladinska književnost? Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petra Svetino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: saralcassidy (Pixabay)

Gost oddaje Proti etru je Peter Svetina, pisatelj in pesnik, eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. Peter Svetina je skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem tudi avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.

Peter Svetina, eden najbolj popularnih slovenskih mladinskih pisateljev, pesnik, prevajalec in predavatelj na univerzi v Celovcu, je eden od šestih nominirancev za Andersenovo nagrado 2020, ki jo bodo razglasili 30. marca. S svojim izjemnim opusom knjižnih del za mladino se je znašel v družbi najboljših mladinskih pisateljev na svetu Peter Svetina je tudi skupaj z ilustratorjem Damjanom Stepančičem avtor letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki jo razglasijo 2.aprila, ko praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Veliko mojih zgodb, pravi Peter Svetina, nastaja po resničnih prigodah in ljudeh, jaz pa jim dodam nenavadne značajske poteze, ki se kasneje zlijejo v zgodbo.

Danes namiguje dr. Peter Svetina, ki ob pisanju za otroke in mladino piše tudi strokovne članke o starejši slovenski in mladinski književnosti. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla njegova strokovna knjiga Metuljčki in mehaniki, v kateri raziskuje mladinsko književnost med obema vojnama in po drugi svetovni vojni ter v njej ugotavlja, kako so v socializmu temeljna dela slovenske mladinske književnosti po drugi vojni priredili oziroma očistili nezaželenih elementov, da so bila sprejemljiva za takratno politično ozračje. Vsekakor zanimivo branje, a Peter Svetina predlaga nekaj čisto drugega – pravljice dveh čeških avtorjev.

Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.

Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki