Podcasts about profesorica

Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV

Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.

Profesorica engleske književnosti na Fakultetu umjetnosti i društvenih nauka na Internacionalnom univerzitetu u Sarajevu Vesna Suljić jedna je od priređivača i prevodilac na bosanski jezik antologije savremene australijske i novozelandske poezije, zbirke pod nazivom BLISKI SUSRETI POETSKE VRSTE. Na veoma jedinstven način profesorica Suljić je povezala različite kulture – bosanskohercegovačku, australijsku i novozelandsku.

*▼Human LAB Mentorship Zajednica▼*Pristup Mateu i njegovom gostima u zatvorenoj zajednici gdje možeš ostvariti puno dublji kontakt i pristup vrijednim informacijama,ljudima i specifičnom znanju! Pridruži nam se odmah, nemoj čekati!https://www.skool.com/human-lab/about *Prijavi se na naš 5x5 Newsletter: https://humanlabhub.com/5x5* Svakog ponedjeljka dobivaš 5 korisnih i praktičnih savjeta za brži ali sigurniji napredak do tvoga fitness ili zdravstvenog cilja! PARTNERI PODCASTA: ...................................... FTB: Feed The Beast Nutrition KOD: HUMANLAB za 10% popusta - https://www.ftbnutrition.hr MP - MyProtein KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa & zdravlja - https://humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ ..................................... VREMENSKE OZNAKE: —Linkovi— // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast BTC Donacije: 3AX2huTiD8XrVMuJs2dSjZxtyJmF6Rfcgc // SOCIAL // Twitter: https://twitter.com/Mateo_health Instagram: https://www.instagram.com/_humanlabpodcast Facebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast All socials: https://linktr.ee/humanlabpodcast VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu Za sve upite i poslovne suradnje molim javiti se na mail: mateo@mateocorluka.com

Jelena Parizoska, docentica na Učiteljskom fakultetu u Zagrebu, doktorirala je na frazemima u hrvatskom i engleskom jeziku pod mentorstvom Marije Omazić, gošće ovog podcasta. Kasnije je objavila knjigu (Frazeologija i kognitivna lingvistika) te ko-autorirala mrežni frazeološki rječnik hrvatskog jezika (https://lexonomy.elex.is/#/frazeoloskirjecnikhr). U podcastu ćakulamo o frazemima od A do Živjeti u oblacima. Profesorica tvrdi da frazeme upotrebljavamo kad želimo biti slikoviti i zvučati zanimljivo jer imaju više boje. U marketingu i tisku se frazemima i igraju, mijenjaju ih radi privlačenja pažnje. A tu je i važna tema – treba li frazeme, i kako, učiti? Srodna epka: Ep. #135 – Frazemi naši (ne)svakidašnji -- Podržite naš rad kavicom (već od 2 €): www.buymeacoffee.com/bsjv Kompletna priprema i dodatne pogodnosti dostupne su za članove (10 €/ mj.) www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Začelo se je šolsko leto 2023/2024. Profesorji, učitelji, učenci, dijaki, straši … vsi pričakujemo nekaj novega. Želimo si, da bi prineslo nekaj lepega, koristnega, nepozabnega ... Novo prihaja samo po sebi, lepo in koristno pa … Za to smo odgovorni sami. Najprej vsak zase, nato vsi skupaj. Predvsem si želim, da bi nas pretekle izkušnje in preizkušnje, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, ohranile bolj sočutne, prijazne, odprte … Avtorica poudarja tudi, da smo vsi odgovorni za to, da bo novo šolsko leto prineslo nekaj lepega in koristnega. Šola naj bo prostor varnosti, spoštljivih odnosov, jasnih zadolžitev in medsebojnega bodrenja.

Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L'Harmattan. Od pomladi lahko francoski L'envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.

Amy Bishop je imela pred sabo res perspektivno življenje. Rojena v dobri družini, izobraženim staršem, inteligentna, nadarjena... Kje se je zalomilo?

Ukrajinka Iryna Hambroš v Sloveniji živi že štirinajst let. Profesorica ukrajinščine, ki je v Ukrajini poučevala učence od petega do devetega razreda na 11-letki, se je slovenščine naučila sama. »Za učenje tujega jezika je najpomembnejši besedni zaklad,« pravi Iryna Hambroš, ki ji je pot do Slovenije utrla ljubezen. Danes dela kot prodajalka v starem Kranju, ki ga rada odkriva. Osrečuje jo tudi pletenje z zahtevnimi vzorci, o njej pravi avtorica oddaje Drugi pogled, ki sledi, Aljana Jocif.

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.

Snažan požar nedaleko Šibenika, onaj nedaleko Zadra pod kontrolom. U Saboru rapočela rasprava u izmjeni Ustava kako bi se bolje riješilo održavanje referenduma. Profesorica matematike u zagrebačkoj Klasičnoj gimnaziji prosvjetnoj inspekciji priznala kako je sinu predsjednika Republike podigla ocjenu – pod pritiskom. Liječnici neće više policiji morati prijavljivati svoje pacijente ako uzimaju lijekove ili su u stanjima koja su opasna za upravljanje osobnim vozilima. Kreće se u jasnije definiranje ovlasti predsjednika kao Vrhovnog zapovjednika Oružanih snaga u mirnodopsko vrijeme, socijaldemokrati protiv.

Zdi se, da se je komunikacija med ljudmi v obdobju epidemije zaostrila. Še posebno na medmrežju je njena raven presenetljivo nizka. Razprave glede cepljenja, za ali proti, so preplavile družbena omrežja in osvetlile, kako ljudje v sodobnem času pravzaprav komuniciramo. V javni sferi prevladujejo konfrontacijski, polarizirajoči načini komuniciranja, debate, ne dialogi. Profesorica socialne psihologije, doktorica Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani nam bo osvetlila pomen in moč dialoga, razkrila bo zakaj komunicirati dialoško, ter predstavila razliko med debato in dialogom. V tokratnih Jezikovnih pogovorih odgovarjamo tudi na vprašanje, katerih načel se moramo držati, da bo naše sporočilo jasno sprejeto ter da se bomo v pogovoru počutili slišane in spoštovane.

Razgovor o muzici kao terapiji, ali i promociji kulture domovine Bosne i Hercegovine kroz 25-godišnje djelovanje hora "Modra rijeka". Muzika liječi, ona nema granica, i može nas odvesti u nevjerovatne visine, kaže profesorica Hodžić.

Ženske zbolevajo za boleznimi, ki so značilne za vse spole, hkrati pa so ogrožene tudi zaradi svoje seksualne in reproduktivne vloge, s čimer je povezan velik del bremena bolezni žensk. Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer imajo ženske prosto dostopnost do specialistk in specialistov ginekologije in porodništva na primarnem nivoju. Svojo osebno ginekologinjo ali ginekologa si lahko izbere dekle že, ko dopolni 13 let. Prvi preventivni pregled brisa na materničnem vratu imajo pri 20. Profesorica doktorica Vesna Leskošek: "To, da imamo lahko redne preglede, ki preprečujejo razvoj rakavih obolenj, ki takoj zaznajo vnetja in ostale bolezni, ki nam pomagajo pri tem, da spolnost uživamo in ne samo nudimo, je strašansko pomembno, da lahko funkcioniramo v družbi." Sistem je danes v slabem stanju, ginekologinj in giniekologov je že zdaj premalo, prihaja val upokojitev. Glede na sklep Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo so glavarinski normativi 4000 opredeljenih žensk na en program. Kot pojasnjuje ginekologinja in vodja delovne skupine za pripravo strategije na področju ginekologije in porodništva pri zdravniški zbornici Slovenije Mojca Grebenc, večina ginekoloških timov normative presega, saj je povprečje pacientk na program 4600: "V tistih ambulantah, ki so bolj približane tem normativom, je boljša dostopnost za pacientke. Višja kot je glavarina, slabša je dostopnost." Na Hrvašem, kjer so imeli podoben sistem, je stanje precej slabše. Na dalmatinskih otokih ordinacij sploh ni, na celini pa vse več žensk obiskuje zasebne ordinacije, čeprav zavarovalnica krije celotno zdravstveno oskrbo žensk. Razen splava, ki je plačljiv. Dostopnost pa krni še pravica zdravstvenih delavk in delavcev do ugovora vesti. Ta obstaja od leta 2003, v primeru splava jo uveljavlja že polovica vseh ginekologov in ginekologinj, razlaga ustanoviteljica in urednica portala reci.hr Renata Ivanović: "Obstajajo bolnišnice, v katerih ženske ne morejo opraviti splava, saj se celotno zdravstveno osebje sklicuje na ugovor vesti. Tega lahko, in nekateri tudi ga uveljavljajo, pri postopkih medicinske umetne oploditve. Obstajajo tendence, da bi pravico do sklicevanja na ugovor vesti imeli tudi farmacevti. Se je že zgodilo, da farmacevt zaradi ugovora vesti ni želel izdati predpisane hormonske kontracepcije." Poleg sistemskega nižanja standardov za zagotavljanje seksualnega in reproduktivnega zdravja žensk, je problem tudi ozaveščanje in izobraževanje. Polarizacijo in nasprotujoča mnenja lahko vidimo na vseh področjih – tudi na področju ginekologije se širijo prepričanja o tem, da je kemija slaba, narava pa dobra. Ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja doktorica Gabrijela Simetinger: "Ženske bi želele z naravnimi metodami uravnavati rojstva, tudi partnerji jim to svetujejo: Saj ne rabiš te kemije jesti, zakaj bi se mučila s tem." Ne zavedamo se več, da bi bile usode številnih žensk brez njih povsem drugačne, poudarja upokojena ginekologinja doktorica Mateja Kožuh Novak: "Zato je zelo važno, da pridejo vse ženske zraven. Ker tiste, ki ne grejo, ki si ne upajo ali pa se bojijo, da ne bodo mogle plačati, tudi umrejo." V tokratni oddaji bomo zato spomnili na dosežke sistemskega in celovitega zdravstvenega varstva žensk.

Tokrat je z nami profesorica doktorica latinskega in grškega jezika Dragica Fabjan Andritsakos, lepo vabljeni k poslušanju oddaje Naš gost.

Martina Bertić školovala se za profesoricu jezika u Hrvatskoj, no predaje u inozemstvu gotovo čitavu karijeru. U segmentu 'Stranci u Hrvatskoj, Hrvati u inostranstvu', nastavnica engleskog pojasnit će nam kako je predavati na drugom kraju svijeta. Posebno je zanimljiva usporedba dvije zemlje – Njemačke i Meksika – i njihovom pristupu obrazovanju, kulturi i prihvaćanju stranaca. --- Kako se pretplatiti? Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Deezer: bit.ly/2CCtxwA Stitcher: bit.ly/3btbKEa TuneIn: bit.ly/3dqpz8m Pratite nas i javite nam dojmove: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti

Profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je avtorica monografije Mladost na zaslonu in vodja raziskovalne skupine pri projektu Medijski repertoarji mladih – Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana. Med drugim opozarja, da je treba tako fascinacijo nad tehnologijo kot strah pred njo zamenjati z bolj poglobljenim uvidom v konkretne kontekste medijskih praks mladostnikov. Njihove izkušnje, navade ter rabe pa obravnavati kot integrativni del njihovega vsakdana. Avtorica poudarja, da sodobne zaslonske kulture manj kot o mladostnikih, zasvojenih z mediji, govorijo o raznolikih in kontekstualno specifičnih praksah, ki odsevajo številne druge spremembe v doživljanju mladosti. Kako pa mladi prehajajo med javnim in zasebnim, med vidnim in skritim, med osebnim in skupnim, v tokratni oddaji. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

Mladi danes odraščajo z internetom, digitalnimi napravami in različnimi aplikacijami, kjer se družijo in zabavajo, igrajo računalniške igre, objavljajo svoje vsebine, iščejo informacije, berejo knjige in spremljajo novice, v minulem letu pa tudi obiskujejo pouk in predavanja. Profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je avtorica znanstvene monografije Mladost na zaslonu, v kateri opozarja na stereotipe in jih presega. Knjiga je prvo celovito delo v Sloveniji, ki mlade, medijsko-komunikacijske tehnologije in širše družbeno-kulturne spremembe proučuje integrativno, zato je predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Gostja tokratnega nočnega programa iz studia Radia Koper bo magistrica psigolije Barbara Čibej Žagar. Profesorica psihologije na srednji šoli, psihoterapevtka, sicer pa vodja enote za psihološko pomoč v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji pogovor se bo vrtel prav o tem podorčju, kjer psihologi pomagajo reševalcem po težjih in stresnih intervencijah, da predelagjo travmatične situacije. Ob tem pa tudi o težavah, s katerimi se srečujemo v že več kot leto trajajočem soočanju s pandemijo Corona Virusa. K poslušanju nočnega programa vabi INgrid Kašca Bucik.

Profesorica dr. Renata Salecl v svoji knjigi z naslovom Strast do nevednosti raziskuje kako se nevednost odraža na različnih področjih sodobnega življenja. Zakaj si tako radi zatiskamo oči, kakšna je vloga nevednosti v intimnih odnosih, kakšne koristi ima družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja koncept vedenja in kakšen je odnos neo-liberalistične družbe do znanja strokovnjakov ter do znanja nasploh? O knjigi, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga smo se pogovarjali z avtorico, dr. Renato Salecl.

„Saj bo minilo, ljudje, ni dvoma, da bo. A bo treba stopiti na tlain pregnati temo. Bo treba počasi naprej, do pravih spoznanj. Kako razmišlja o času, v katerem smo, s stališča žene, mame in učiteljice? Kako doživlja življenje in kaj jo navdihuje, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tatjana Cvrtila Lozar is an English professor at the Rudolf Maister High School in Kamnik, Slovenia. As many other teachers face teaching online due to the ongoing corona virus crisis, she also juggles her family life with 4 young children. - Profesorica angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku Tatjana Cvrtila Ložar že tri tedne zaradi izolacije poučuje na daljavo. Pandemija novega koronavirusa je njeno življenje postavila na glavo, kot tudi mnogim drugim učiteljem v Sloveniji in po svetu.

Profesorica matematike Marta Zabret, ki poučuje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je nedavno lepo število svojih zgodb o dogodivščinah izza matematičnega katedra strnila v knjigi MaRtematične prigode. To je knjiga za na polico med Sveto pismo, Iliado in Kosovelove Integrale, je ob tem zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Gospa z izpiljenim slogom in materinsko empatijo do svojih dijakov pravi, da so srednješolci najbolj inovativna in samosvoja plast človeštva in da se je treba postaviti po robu zakoreninjenemu rodbinskemu aksiomu o tem, da nismo za matematiko, tudi če nas kdaj pesti vnetje sinusov in kosinusov. No, v teh dneh tik pred začetkom šolskega leta že razvezuje malho z iksi in ipsiloni, tudi s kančkom treme pred vsemi novimi in starimi obrazi, ki bodo zasedli klopi pred njo.

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, v tokratni oddaji.

V prvem tednu novega šolskega leta smo v oddajo povabili Damijano Gustinčič, ki je že 27 let ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači . Profesorica pedagogike in sociologije se zaveda, da je prav zgled tisto čarobno sredstvo, ki v šoli deluje. O šoli, učencih,starših a tudi o učnih načrtih, težkih šolskih torbah in vlogi učitelja, govori življenjsko . Z njo se pogovarja Nataša Benčič.

Tako kot se je stripovski junak Stric Skopušnik kopal v zlatnikih, se Nadežda Čačinovič v knjigah. V stanovanju jih ima več kot 13 tisoč, vsak teden v zbirko dodaja nove naslove. Profesorica Čačinovič se je pred kratkim upokojila, 40 let je na Filozofski fakulteti v Zagrebu predavala estetiko in filozofijo kulture. Rodila se je v Budimpešti, v slovenski diplomatski družini neposredno po 2. svetovni vojni, tik pred informbirojem, zato nosi enako ime kot Leninova žena. Živela je v Argentini, Švici, Nemčiji, Beogradu, Ljubljani, krajši čas tudi v rodnem Prekmurju. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je ustalila v Zagrebu. Velja za eno izmed vodilnih feministk in aktivistk v regiji, predsedovala je hrvaškemu združenju PEN, se osebno srečala z Georgom Sorosem. Z Nadeždo Čačinovič se Luka Hvalc pogovarja o uporništvu, človekovih pravicah, begunski tragediji, narcisizmih majhnih razlik med Slovenijo in Hrvaško. Zakaj je vredno ostati optimist in zakaj je naša glavna pravica, da se počutimo dobro. Tudi o prekmurski duši in povezanosti s sestrama, s katerima redno organizirajo družinska srečanja z obveznim kuhanjem. Foto: Matej Grgić/tportal.hr

Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.

V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani

Profesorica komparativne književnosti i francuskog jezika koja postane DJ. Kada čujemo takvu priču, automatski postaje zanimjiva za naš Be More Human Podcast. Reu Hadžiosmanović ugostili smo kako bi nam približila kako je raditi kao DJ u Hrvatskoj. Prednosti i mane su nekako poznate, ali zanimalo nas je koliko je razvijena klupska scena u Hrvatskoj, a posljedično tome i scena Dj-a. Što slušaju DJ-i i kako napraviti promjenu od hobija do posla. DJ REA i Rea Hadžiosmanović, profesorica i njen alter ego… ili obrnuto. Obje imaju dugu povijest suradnje sa Reebok-om. Kako je do nje došlo i kako će se razvijati, poslušajte u slijedećim minutama.

Sveti trije kralji ali sveti trije modri so dan, na katerega se je rodila Modra Cunja. Zaradi imena se je skozi življenje srečevala z veliko problemi. Profesorica je mislila, da se iz nje norčuje, niso je pustili vpisati na matičnem uradu in prav tako je niso pustili čez mejo v Tunizijo. Ko se je pozneje poročila, je postala Modra Cunja Gorela, po primorsko, od koder prihaja, bi to bilo ”plava štraca zgorela”.