Podcasts about Modra

Today, I'm talking about grape harvest festivals near Bratislava and the Malocarpathian wine route in Slovakia. In the Slovak lesson, you will learn a few new words from my article. You will also learn how to ask “Can I taste some wines?“ in Slovak. At the end of this episode, you can find my short article about the wine route in western Slovakia.Episode notesIn today's episode, I'm talking about grape harvest festivals near Bratislava and the Malocarpathian wine route in Slovakia. In the Slovak lesson, you will learn a few new words from my article. You will also learn how to ask “Can I taste some wines?“ in Slovak. At the end of this episode, you can find my short article about the wine route in western Slovakia.Slovak lesson1.    spoznať (to get to know)2.    vínna cesta (wine route)3.    preskúmať (to explore)4.    vinobranie (wine harvest)5.    otvorené pivnice (open cellars)6.    miestne jedlo (local food)7.    prípitok (toast)8.    ochutnávka vín (wine tasting)9.    ochutnať (to taste / to try food or drink)10. Môžem ochutnať nejaké vína? (Can I taste some wines?)Summary:Je tu jeseň a s ňou obdobie na preskúmanie slovenského vinárskeho kraja. Len kúsok od Bratislavy ožíva Malokarpatská vínna cesta vinobraním, otvorenými pivnicami, miestnym jedlom, hudbou a množstvom prípitkov na zdravie!Začnite v Rači, ktorá má dlhú vinársku tradíciu, a potom pokračujte do Pezinka, Modry a Svätého Jura. Počas septembra a októbra otvárajú miestni vinári svoje pivnice a ponúkajú návštevníkom ochutnávky slovenských vín, najmä sviežich bielych vín, ako sú Rizling vlašský a Veltlínske zelené, ale aj Frankovka modrá či slovenská odroda Devín.Nemusíte byť odborníkom na víno. Stačí zvedavosť, dobrá chuť a  znalosť slovenského slovíčka: Na zdravie!Translation:Autumn is here and with it the time to explore Slovakia's wine region. Just a short distance from Bratislava, the Malocarpathian Wine Route comes alive with vintages, open cellars, local food, music and plenty of toasts to your health!Start in Rača, which has a long winemaking tradition, and then continue to Pezinok, Modra and Svätý Jur. During September and October, local winemakers open their cellars and offer visitors tastings of Slovak wines, especially crisp whites such as Riesling Wlašský and Grüner Veltliner, but also Frankovka Modrá or the Slovak variety Devín.You don't have to be a wine expert. All you need is curiosity, good taste and a knowledge of the Slovak phrase: Na zdravie! Meaning:Cheers!Timestamps00:33 Introduction to the episode02:18 About wine harvest and wine routes07:56 Fun fact 109:01 Fun fact 217:56 Slovak lesson22:16 Summary in Slovak24:47 Translation of the summary24:47 Final thoughtsIf you have any questions, send it to my email hello@bozenasslovak.com. Check my  Instagram https://www.instagram.com/bozenasslovak/ where I am posting the pictures of what I am talking about on my podcast. Also, check my website  https://www.bozenasslovak.com© All copywrites reserved to Bozena Ondova Hilko LLC

Piše Urban Leskovar, bere Aleksander Golja. Muanis Sinanović velja za enega izmed najbolj prepoznavnih ustvarjalcev v slovenskem literarnem prostoru. Poznamo ga predvsem kot pesnika, esejista in kritika. Za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, za zbirko Krhke karavane pa kritiško sito, je tudi prejemnik Stritarjeve nagrade. V njegovem drugem romanu Modra svetloba spremljamo dva protagonista, Selmo in Miha. Prva je priseljenka bošnjaških korenin, ki se spopada z marginalizacijo, drugi pa problematičen mlad moški, ki nezadovoljstvo nad pomanjkanjem ljubezenskih uspehov pretvori v sovraštvo do žensk. Lika bi si bila težko bolj različna, a to deluje kontrastno in učinkovito uravnoteži pripovedni potek romana. Ponujata namreč drugačen pogled v pereča družbena vprašanja, ki delijo mnenja. Avtor, predvsem prek Selme, problematizira ideologijo nacionalizma, rase in identitete ter poudarja, da gre pri čaščenju teh idolov za občutek večvrednosti. Dominantna kultura nad priseljensko izvaja nekakšno moralno čistko, vse kar se ne prilega njenim ideološkim kalupom namreč razume kot grožnjo za obstoj lastnih vrednot. Sinanović tu razvije tezo, da je privilegirana zahodna kultura, v katero kot perifernega vazala kapitalističnih interesov vključi tudi slovensko družbo, obsedena z umazanijo, da mora nenehno čistiti tisto, kar se, bojda, ne prilagaja in izstopa. Prek Selme tako dobimo vpogled v problematiko odnosa do priseljencev, avtor pa njeno zgodbo tudi globalizira, njen partner namreč prihaja iz Palestine, in tako čiščenje zahodne družbe ni omejeno samo na nacionalizem, temveč gre za destruktivno silo, ki si lasti, raztelesi, kolonizira in preprosto upepeli tiste, ki bi se ji drznili stati nasproti. Brez dvoma imamo opraviti z angažiranim romanom, a najbolj zanimiv lik v pripovedi ni Selma, temveč Miha. Še vedno živi z mamo, osamljen in jezen na svet, za katerega misli, da bi mu moral nekaj dolgovati. Lik je na začetku bolj kot ne žalostna karikatura, nato pa v njem začne tleti komaj zaznavna iskrica človečnosti, ki jo pisatelj na izbranih mestih razpiha. Edino kar bi lahko pogrešali, je, da bi bila radikalizacija Miha, ki se kaže v njegovem nacionalizmu, nakazana z enako suverenostjo in empatijo kot marginalizacija Selme. Nasploh je s slednjo lažje simpatizirati, toda mar ne bi bilo bolj zanimivo, če bi v svoji krhki človečnosti zasijal tudi tako problematičen lik, kot je Miha? Kadar sledimo miselnemu toku Selme, ki se upira standardnim predstavam o priseljencih – izkaže se namreč, da je magistra filozofije in antropologije – pripoved postane izrazito esejistična. Selma pronicljivo secira slovensko družbo in opozarja na njene dvojne standarde, izkaže se tudi, da je njen pogled izostren prav zato, ker je priseljenka. Kaj hočemo, najboljši opazovalci so tisti, ki so iz družbe zaradi takih ali drugačnih razlogov izločeni. Še najbolj presenetljiva je njena opazka o globalizirani zahodni kulturi; njene predstavnike namreč dojema kot moralno in duhovno izvotljene, kot apatična bitja, ki jih pri življenju drži zgolj še popkultura in pretiran konzumerizem. Miha in Selma sta si v neki točki precej podobna, saj njuni življenji, ne glede na to, da je prvi nacionalist, druga pa levičarska intelektualka, siromaši ista sila, ki se napaja iz nestrpnosti in pohlepa, le da se Selma tega vpliva zaveda, Miha pa ostane žrtev svoje lastne ideologije, ki mu govori, da mora s prstom venomer kazati na migrante, in se nikoli ne zave, da je za njegovo pomanjkanje občutka smisla v življenju, pravzaprav kriva tista ideologija, ki jo sam brani. Za duhovno krizo modernega zahodnega človeka namreč ne moremo kriviti migrantov. V tej situaciji lahko implicitno zaključimo, da sta v kolesju postkapitalistične družbe oba enako nepomembna in odrinjena. Sinanović se izkaže za odličnega družbenega kritika, toda celotna angažirana poanta je bralcu preveč konkretno sugerirana. Roman ne vodi v razmislek, temveč prepričuje o svojem prav in morebiti smo zaradi tega prikrajšani za intelektualni užitek. Pred nami ni kost, ki bi se jo dalo glodati, ne gre za pripoved, ki bi bralcu dopustila priti do lastnih zaključkov, temveč za serijo zagovorov danih trditev, ki celotno dogajalno nit romana sproti kontekstualizirajo in razlagajo namesto nas. Sicer pa se pisatelj precej bolje znajde kot esejist, saj mu dogajalna plat romana povzroča malce preglavic. Predvsem proti koncu, z vpeljavo lika Jane Kosovel, ki skorajda postane tretja protagonistka romana, pripoved izgubi nekaj jasnosti. V zgodbi je sicer omenjena že prej, a zgolj bežno, tako bežno, da mora pisatelj o njenem obstoju ponovno opozoriti tudi bralca, Jana Kosovel pa se nato precej nenadno pojavi in zavzame pomembno vlogo, zaradi česar vse skupaj izpade malce rokohitrsko. Sicer pa je Modra svetloba vešče napisan roman, ki se dotakne perečih tematik sodobne družbe. Če bi bila dramaturgija pripovedi enako suverena kot njena razmišljujoča esejistična plat, pa bi imeli pred sabo resnično vrhunski roman.

Nachrichten, Tagesthema, Magazin - Pohoda 30. Musik für Modra.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Posvečamo se trem filmom, ki jih lahko ta hip gledamo v kinih pri nas. To so Odiseja v interpretaciji Christopherja Nolana, Kronologija vode – režijski prvenec igralke Kristen Stewart – in Modra sled – igriva distopija brazilske družbe režiserja Gabriela Mascara. Poleg tega smo bili na snemanju slovenskega muzikala Azra režiserke Tijane Zinajić s Polono Juh v glavni vlogi.

Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predstavlja kot skrb za starejše, je v resnici, tega se dobro zaveda tudi Tereza, le priročna in poceni rešitev za to, kako se znebiti manj produktivne skupine prebivalstva – konec koncev še ni slišala za primer, da bi se kdo iz omenjenih kolonij kdaj vrnil. Ko Terezi uradniki odredijo napotitev v eno izmed njih, se upre diktatu, da bi bila zaradi svoje starosti poslana na simboličen odpad, ter se nameni slediti svojim sanjam. Čeprav ima film distopično vodilo, je režiser Brazilijo v filmu zasnoval le za odtenek drugačno od sodobne, tako pa je brez dvoma želel pokazati, da od tovrstne prihodnosti upravljanja starejšega prebivalstva v imenu ekonomske produktivnosti nismo daleč. Tereza se v filmu, še preden bi jo odposlali v kolonijo, sklene izpolniti svojo željo, da bi poletela z letalom. Toda ker za to potrebuje dovoljenje svoje hčere, ki je zaradi starosti zdaj njena skrbnica, jo pot najprej zanese na barko. Na bregu Amazonke najde ekscentričnega kapitana Caduja, ki z barko po Amazonki prevaža različen, morda nezakonit tovor, ter mu iz svojih prihrankov plača, da jo odpelje proti Itacoatiari. Tam bi ji morda uspelo najti koga za polet z ultralahkim letalom, za katerega, ker država tovrstne polete prepoveduje, ne bi potrebovala dovoljenja hčere. Začetna pot po reki simbolno začrta nadaljevanje filma. Medtem ko plujeta po neskončnih rečnih ovinkih, Cadu Terezo nauči voziti barko, v ključnem prizoru pa Cadu v reki najde polža, ki za seboj pušča nenavadno modro sled. Cadu si v oko kapne domnevno halucinatorno modro sluz in v deliriju vidi svojo prihodnost. Toda naslovna modra sled za Terezo ni le omenjena polžja tekočina, temveč modrina reke, ki jo vodi v prihodnost, začrtano po njenih lastnih željah. V nadaljevanju filmske pripovedi se Tereza znajde v raznih zagatah, med drugim jo oblasti zajamejo in skorajda odpeljejo v kolonije, vendar jim premeteno pobegne in postane prava pravcata ubežnica, ki se na koncu spet znajde na Amazonki, na barki prav tako starejše Roberte. Čeprav film Modra sled nekajkrat zaide v nadrealistične vode, to je že skorajda zaščitni znak sodobnih brazilskih filmov, je Mascarova filmska pripoved močno zasidrana predvsem v običajni Braziliji, po kateri se potika ubežnica. Nekateri izjemno posneti rečni prizori morda prikličejo v spomin druge amazonske filmske pustolovščine, toda režiser v bližnjem planu ves čas ohranja Terezo ter tako slavi njeno upornost in igrivost, pa tudi njeno telesnost in iz nje izhajajočo intimo, ki je pri prikazu starejših sicer na filmskem platnu pogosto spregledana. Film namreč bolj kot distopično svarilo deluje kot razprava o starizmu danes, o izključujoči nevidnosti starejših in o tem, kako poenostavljeno družba pogosto išče rešitve zanje in kako zlahka jim s tem odvzame avtonomno odločanje o tem, kako bodo preživeli starost. Recenzijo je napisala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino.

See omnystudio.com/listener for privacy information.

Hear the latest news on Tony Modra's recovery as Roo provides us with a positive update.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Jars reflects on Tony Modra’s accident Tony & Eric Modra’s Song Bruce Djite Jars comeback? UFO Mick Ferg’s Five What did you pinch as a kid? Calls Isaac Smith Wrap See omnystudio.com/listener for privacy information.

On today's episode: Mad dogging Americans 610 Quiz: Give us ya best Austin Powers Gina Rinehart’s bulldozer impression Funky Song Friday: Ye sir, I can boogie Modra memories Mary has called for Alpha Bucks Da Klinic and Skate FX were iconic Giving out Socceroo’s merch to bandwagon supporters Austin Powers 4 is coming Friday meat tray: Sexy voice Tony A lot of Rocky chat See omnystudio.com/listener for privacy information.

With the sad news of Tony Modra having an accident overnight, we give updates and take your messages of support. We also take your Wheelie Bin guess and look back at the week with the Top 5.See omnystudio.com/listener for privacy information.

See omnystudio.com/listener for privacy information.

David & Will discuss Crows legend Tony Modra following a shocking crash that he was involved in last night. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Subscribe to the Crows Clubcast: LiSTNR, Spotify, Apple Podcasts Looking for your team?Subscribe to all AFL Clubcasts → LINKTREE The Crows pull off one of the comebacks of the season - and there’s plenty of heat off the field too. How Adelaide stormed back from 26 points down in a game that flipped on its head Taylor Walker turns back the clock with a five-goal masterclass, he joined Roo, Ditts and Loz to breakdown the win. A debut to remember for Charlie as the next generation arrives The Showdown debate explodes after Damian Barrett floats a move to the MCG - and the fierce reaction that followed Plus, a classic Tony Modra pub story A huge win, big performances, and plenty of talking points - this one’s got everything.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Bulletin d'actualités. Le campus viticole et fruitier dont la construction est prévu a Modra - les traditions de longue date et la production de vin classique doivent aller de pair avec les dernieres technologies et connaissances scientifiques. Le premier systeme d'approvisionnement en eau de Bratislava a 140 ans. En raison du changement climatique, les tiques se propagent en Slovaquie vers des régions plus septentrionales et a des altitudes plus élevées, ou elles n'existaient pas dans le passé.Le phénomene de la migration des oiseaux a toujours fasciné l'homme. Bien que les spécialistes n'aient pas encore percé tous les secrets de ce phénomene, ils en savent quand-meme en peu plus, surtout grâce a la technique

See omnystudio.com/listener for privacy information.

Kaj je tisto, kar človeka naredi človeka? Empatija? Intelekt? Možnost samorefleksije in zavestnega poseganja v svet? Karkoli boste izbrali bo verjetno pasalo pod krovni naziv kognitivnih sposobnosti. In kaj potem, ko pride do kognitivnega upada? Z doktorico Čebašek Travnik, zdravnico, psihiatrinjo in avtorico, sva se pogovarjala o nevarnostnih dejavnikih za demenco; o nevroprotektivnem vedenju, ki ga lahko prakticira vsak od nas; in o tem, kaj storiti potem, ko do bolezni morda že pride. Demenca je kompleksen sindrom, ki ga je nujno obravnavati v širšem, ne le medicinskem ampak tudi družbeno socialnem kontekstu. Upam, da ga boste po poslušanju današnjega pogovora tudi vi razumeli bolje. Knjiga Kje so moji ključi: https://emka.si/products/kje-so-moji-kluci-o-zivljenju-z-demenco?gad_source=1&gad_campaignid=14655065738&gbraid=0AAAAAD9LKOM9UzG8irMYfH5TQyiz6HQai&gclid=Cj0KCQiAk6rNBhCxARIsAN5mQLsdWPO05yr_DXFD1PUAqWNzvgvwq-rXD3ed4sbYpyW_WC5fa7N5h5AaAsyTEALw_wcB (na voljo tudi v e-obliki na aplikaciji MK Plus)Med pogovorom omenjava knjige: Zgodbe ob kuhinjski mizi (Rachel Naomi Remen), Odprto srce izkušnje in spoznavanja ob umiranju in smrti (Urška Lunder). Omenjava seznam knjig o demenci, ki je dostopen na spletni strani društva Spominčica: https://www.spomincica.si/literaturaOmenjam raziskavo, ki je povezovala prakso čuječnosti z nižjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen (Lutz et al): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/ ČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje: dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.2:50 Zakaj medicina in psihiatrija (namesto sprva načrtovanega novinarstva)5:40 Povezava med medicino in umetnostjo: Projekt Ars Hipokratis7:50 Pomen družinske medicine in zakaj potrebujemo močno primarno zdravstvo10:50 Slovenija kot "mokra kultura" in vpliv alkohola na možgane15:40 Kaj je kognitivni upad in kdaj je demenca lahko reverzibilna?19:50 Narativna medicina: Zakaj se o boleznih najbolje učimo skozi zgodbe25:00 Zgodnji opozorilni znaki demence, ki jih opazijo svojci28:40 Urgentne situacije: Tavanje, nevarna vožnja in agresivno vedenje31:45 14 dejavnikov tveganja – od krvnega tlaka do izgube sluha35:45 Gibanje kot zdravilo: Doživljajska pot za spomin v Arboretumu38:15 Ali križanke res pomagajo? Pomen družabnih iger in učenja novih stvari42:10 Čuječnost kot preventivni ukrep in podpora oskrbovalcem44:40 Skrita stiska svojcev: Kako podpreti tiste, ki skrbijo za bolnika49:00 Pravni vidiki in izzivi: Skrivanje bolezni v službi in oskrba na domu51:20 Soočanje z realnostjo napredovale bolezni in občutki krivde56:10 Kako komunicirati z osebo z demenco (umetnost prijaznosti)1:00:20 Priporočila za branje s področja narativne medicine1:02:35 Ozadje nastanka knjige "Kje so moji ključi"1:07:10 Dr. Zdenka Čebašek Travnik in njena "umetnost lenarjenja" (projekt Modra palica)

5. SEZONA: Osnovne barvePrva oddaja: MODRAPo kratkem premoru se tvoja naljlubša radijska oddaja vrača! V tej sezoni se bodo Tanja, Juš, Teja in Jošt pogovarjali o osnovnih barvah. Pričakuješ lahko prepevanje, novice kultnega voditelja Galeba Golobića, jezikovne nasvete kameleona BlaBlaža in čisto pravi pravcati radijski kviz. V prvi oddaji bomo spregovorili o modri barvi. Tanja pravi, da je to najlepša barva na svetu. Juš pa, da imajo vsake oči svojega malarja. Kaj to sploh pomeni? Več v prvi oddaji pete sezone ORA!

2 - Számtalan apró jelből derülhet ki számodra, hogy a kolléganőd valójában pszichopata by Balázsék

2 - Számtalan apró jelből derülhet ki számodra, hogy a kolléganőd valójában pszichopata by Rádió 1

Članica hora "Sevdalinka" iz Melbournea, Jasmina Kesić govorila je za SBS Bosanski o učešću horova sa bh predznakom (hora "Sevdalinka" iz Melbournea, te hora "Modra rijeka" iz Sydneya) na najvećem australskom multikulturalnom festivalu koji se održavao proteklog vikenda u Canberri.

Magazin - Bräuche am Dreikönigstag. Ein Blick in die Geschichte der Mittelschule für Wein- und Obstbau in Modra. Einstiger Eishockey-Star Jozef Golonka feiert Geburtstag.

Konec tedna se je zaključil že 36. Liffe. Vrhunec filmskega festivala je bila sobotna podelitev nagrad. Nagrado vodomec, ki jo žirija na Liffu v sklopu Perspektiv podeli najboljšemu prvencu ali drugemu filmu, je prejel film Modra čaplja Sophy Romvari. Na festivalu je bilo sicer na ogled 93 celovečernih in 3 sklopi kratkih filmov iz 58-ih držav. V oddaji vam ponujamo tudi oceno predstave Matija Solceta U!-BU?, ter napoved koncerta ob 25 letnici Klavirskega tria Amael.

Po državi in tudi v tujini so se pravkar odprla vrata več kot 3 tisoč volišč, kjer se bodo volivci in volivke lahko izrekli o podpori zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugi poudarki oddaje: Navkljub napovedim podnebna konferenca Združenih narodov ni prinesla načrta za prehod od fosilnih goriv. Pred predčasnimi predsedniškimi volitvami v Republiki Srbski favorit tesni zaveznik odstavljenega Dodika. Glavno nagradno na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe prejel kanadsko-madžarski film "Modra čaplja".

Presidente polaco visita Eslovaquia y se reúne con las principales autoridades del país, Ciclo Ventana al mundo (Modra - Overijse)

Nachrichten, Tagesthema, Magazin - Finanzkompetenz-Index in der Slowakei bleibt weiterhin niedrig. Fenster zur Welt: Die westslowakische Weinbaustadt Modra und die Stadt Overijse in der belgischen Provinz Flämisch-Brabant.

Today's episode is about one of Slovakia's greatest legends - Ľudovít Štúr. In the Slovak lesson, you will learn a few new words from my short article. You will also learn how to ask “Do you speak standard Slovak?“ in Slovak. At the end of this episode, you can find a few short sentences about Ľudovít Štúr and one of his quotes.Episode notesIn today's episode, I'm talking about one of Slovakia's greatest legends - Ľudovít Štúr. In the Slovak lesson, you will learn a few new words from my short article. You will also learn how to ask “Do you speak standard Slovak?“ in Slovak. At the end of this episode, you can find a few short sentences about Ľudovít Štúr and one of his quotes.Slovak lesson1.    spisovateľ (writer)2.    politik (politician)3.    jazykovedec (linguist)4.    prínos (asset)5.    kodifikovanie (codification)6.    spisovná slovenčina (literary / standard Slovak language)7.    práva (rights)8.    národné hnutie (national movement)9.    filozof (philosopher)10. básnik (poet)11. lov (hunting)12. úraz (injury / accident)13. lovecky úraz (hunting accident)14. hrdina (hero)15. Rozprávate spisovnou slovenčinou? (Do you speak standard Slovak?)About Ľudovít Štúr1.    Ľudovít Štúr sa narodil v roku 1815 v Uhrovci. (Ľudovít Štúr was born in 1815 in Uhrovec.)2.    Bol významný slovenský spisovateľ, politik a jazykovedec. (He was an important Slovak writer, politician, and linguist.)3.    Jeho najväčším prínosom bolo kodifikovanie spisovnej slovenčiny v roku 1843. (His greatest contribution was codifying the Slovak literary language in 1843.)4.    Založil prvé slovenské politické noviny Slovenskje národňje novini. (He founded the first Slovak political newspaper, Slovenskje národňje novini.)5.    V Uhorskom sneme bojoval za práva Slovákov. (In the Hungarian Parliament, he fought for Slovak rights.)6.    Bol vodcom slovenského národného hnutia v 19. storočí. (He was the leader of the Slovak national revival in the 19th century.)7.    Počas revolúcie v roku 1848 sa podieľal na organizovaní povstania. (During the 1848 revolution, he helped organize the uprising.)8.    Bol aj filozofom, básnikom a učiteľom. (He was also a philosopher, poet, and teacher.)9.    Zomrel tragicky v Modre v roku 1856 po loveckom úraze. (He died tragically in Modra in 1856 after a hunting accident.)Je považovaný za jedného z najväčších národných hrdinov Slovenska. (He is considered one of Slovakia's greatest national heroes.)Timestamps02:34 Introduction to the episode02:32 Ľudovít Štúr a national icon06:27 Fun fact10:59 Slovak lesson16:56 About Ľudovít Štúr in Slovak18:27 English translation21:11 A quote by Ľudovít Štúr22:43 Final thoughtsIf you have any questions, send it to my email hello@bozenasslovak.com. Check my Instagram https://www.instagram.com/bozenasslovak/ where I am posting the pictures of what I am talking about on my podcast. Also, check my website https://www.bozenasslovak.com © All copywrites reserved to Bozena Ondova Hilko LLC

Danes pa o prehranski problematiki. In seveda o vojni industriji, ki je priljubljena tema, medtem ko gledamo, kako se denar steka k trgovcem z orožarsko ropotijo. Neverjetno, vendar je ekonomska znanost dolga desetletja za opis razmerij med civilno potrošnjo in intenzivnim oboroževanjem uporabljala hrano. Maslo, če smo natančni. Teorija o maslu in topovih je še danes priljubljena v kolumnističnih naporih razložiti najnovejšo oboroževalno tekmo. Vendar je maslo v tej prispodobi zadnje čase padlo v nemilost; tako ga je zamenjalo živilo, ki bi ga v tem razmerju razumni najmanj pričakoval. Ker je krhko. Govorimo o jajcih. Teorija o jajcih in topovih.Na tem mestu se bomo izognili vsem neumestnim dovtipom, ki jih lahko človek zapiše ob rob razmišljanja o generalih, politikih in jajcih. To naj počnejo drugi, mi se bomo podali točno v sredo problema. Kot ste sami ugotovili – ali v trgovini, ali na lokalni tržnici – ima oboroževalna tekma neposreden vpliv na jajca. Ki jih ni, ali pa so draga. Dokler se nismo trudili doseči petih odstotkov BDP za obrambo, je bilo jajc kolikor hočeš, na ekonomskih fakultetah pa so kot učni pripomoček topovom priglihali maslo. A čim smo začeli denar kanalizirati v dejansko vojaško porabo, je jajc zmanjkalo. Kot rečeno, so jajca krhka in občutljiva na spremembe tako družbenega vzdušja, kot na preusmeritve industrijskih tokov. Najprej k očitnemu. Jajca se noro dražijo. V trenutku, ko to pišemo, se bližajo štirim evrom za paket desetih jajc, če pa gre za rojstnodnevno torto in potrebujete one iz proste reje, se boste stegnili do petih evrov. Brez napora. Na tržnicah je situacija podobna. Po uradnih statistikah so cene jajc šle v petih letih navzgor za 41 odstotkov, obstajajo pa tudi tržišča, na katerih so se podražila za petdeset odstotkov. Uradne razloge poznamo; vlade po vsem svetu krivijo ptičjo gripo, stroške krme in pa prehod na bolj humano odprto rejo. Eden izmed razlogov, ki je tudi poveden, pa je povečana potrošnja, saj so jajca kljub tem norim podražitvam še vedno najbolj dostopen vir beljakovin. Podražitev pa je le en vidik jajčne krize. Kot so se naučili tisoči, ki so letošnje poletje preživeli v hrvaških kampih, je mogoče celo to, da jajc zmanjka. Se pravi, da se je pomanjkanje jajc, ki je pred časom zadelo Združene države, razširilo tudi na staro celino in če kaj, pomanjkanje česarkoli liberalnemu kapitalizmu resnično ni v ponos. A to so uradne statistike, ki pa jim v naši analitični oddaji že od nekdaj ne posvečamo posebne veljave. Če hočemo priti zadevi do dna, moramo odgovoriti na temeljno vprašanje, ki se glasi, ali je prej bila kura ali jajce? Ker oboje je namreč neposredno povezano s topovi. H kuram, oziroma kokošim torej. Kokoši veljajo za neumne živali in kot smo se naučili iz zgodovine, si lahko neumen, vendar to še ne pomeni, da nisi preračunljiv. In kaj so pogruntale kokoši? Če zanalašč in načrtno nesejo manj jajc, jim s tem posledično višajo ceno. Čim dosežejo jajca visoko ceno, recimo petih evrov, postanejo njihovi producenti, se pravi kokoši, toliko bolj dragocene, oziroma vrednejše. Kar pomeni, da solidno nesnico – ki sicer znese manj jajc kot pred desetletjem – ob koncu valilne dobe ne čaka kokošja juha, temveč jo bodo rejci obdržali do visoke starosti. Kajti tudi eno jajce na dan je boljše kot nobeno jajce na dan. Pred petimi leti, ko so bila jajca evro dvajset, so rejci kokoši, ki so izgubile sposobnost jajčne hiperprodukcije, na hitro zamleli v piščančje medaljone ali piščančjo salamo; danes trikrat premislijo, preden to storijo. Če se vam zdi nemogoče, da bi kokoši poznale temelje neoliberalne ekonomije, ker so preneumne, se poglobite v ustroj kripto valut; ako je desetim mozoljastih računalničarjem uspelo določiti ceno niču, verjemite, da je mogoče milijardam kokoši določiti ceno jajc. Ampak to je le prvi del razlage. Drugi del govori o tem, kako so jajca v enačbi, oziroma aksiomu o maslu in topovih zamenjala mlekarski proizvod. Na kratko … Maslo je v proračunu držav prispodoba za civilno porabo, topovi pač za vojaško. Modra država mora iskati ravnovesje med obema; a čim se povečajo izdatki za maslo, se zmanjšajo izdatki za topove, trenutno pa smo na obratni strani opisane prispodobe, ko se povečujejo izdatki za topove in manjšajo za maslo. Ampak težava je v tem, da so cene masla stabilne. No, vsekakor bolj stabilne kot tiste za jajca, ker če bi merili inflacijo po jajcih, bi bili spet v Jugoslaviji. In prav zaradi tega, ker so jajca postala  rumeno-beli predmet poželenja, ker se jih ne moremo zasititi, ker jih cvremo, kuhamo, žvrkljamo in poširamo ne glede na ceno, morajo postati simbol civilne porabe. Torej teorija o jajcih in topovih. »Manj kot je jajc, več je topov,« je dejstvo, ki kriči iz informativnih oddaj ... Pa še nekaj je. Če se zazreš globoko v oči povprečne krave, vidiš, da jim je gladko vseeno za to, da jim iz vimen prihaja prispodoba o razdeljeni družbi na robu kataklizme. Krave se želijo le pasti in potem prežvekovati. A ne kokoši; mogoče so neumne, vendar so še kako preračunljive in medtem, ko se mi norčujemo iz njihovega inteligenčnega količnika, jim je uspelo zasužnjiti mesto v velikosti Ptuja. Ko boste torej naslednjič kupovali jajca, vedite, da niste potrošnik, temveč ste žrtev premišljenega in dobro vodenega ekonomskega eksperimenta; pesnik pred desetletji prilike o trgovcih z novci ni zaman preroško končal s kokošjo. Takole nas je posvaril božanski Župančič:                                   Ta putka kokodajca                                 Bo znesla zlata jajca!                                 Potem pa pit                                 Haha Zares                                 Vsi Blatničani zbrani.    

Table delajo iz nočnega neba. Z ravnilom izrežejo kos teme in potem … Pripoveduje: Marijana Klanšek. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

See omnystudio.com/listener for privacy information.

Dnes sa pozrieme na dôležitú súčasť dejín raného novoveku v malokarpatskej oblasti, dejín Bratislavy a jej širšieho okolia. A pomôžeme si vínom. Ako ukazuje výskum nášho hosťa, ak sa na víno, jeho výrobu, distribúciu a konzumáciu pozrieme očami archivára a historika, získame veľmi zaujímavý pohľad do dejín spoločnosti na našom území v ranom novoveku. Ako sa pestovalo víno v tomto období? Kedy začína vinárska tradícia v Bratislave a jej okolí? Ako sa vinohradníctvo premietalo do fungovania miest, v hospodárskej ale aj politickej oblasti? Kto pracoval vo viniciach? Od čoho závisela kvalita vína konkrétne z malokarpatskej oblasti? A napokon, aký bol vplyv dostupného alkoholu na ľudí – ako súviselo v ranom novoveku víno s kriminalitou? Historička Agáta Šústová Drelová sa rozprávala s archivárom a historikom Michalom Duchoňom, vedúcim Archívu mesta Bratislavy. Michal Duchoň sa vo svojom výskume venuje problematike mestských dejín raného novoveku, historickej kriminológii a dejinám každodenného života. Na svojom konte má niekoľko publikácií vrátane kníh Zločin v meste, kriminalita a každodennosť v ranonovovekom Pezinku; Modra v premenách stáročí; Bernolákovo 1209-2009: Dejiny obce, a je tiež spoluatorom Dejín Svätého Jura. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.See omnystudio.com/listener for privacy information.

U želji da saznamo koja su najvažnija izborna pitanja koja zanimaju zajednicu Bosanaca i Hercegovaca uoči Saveznih izbora u Australiji, proveli smo anketu među istaknutim članovima zajednice u Perthu, Sydneyu i Melbourneu. Šta očekuju od Saveznih izbora i koje su najvažnije teme na osnovu kojih će procijeniti kome dati svoj glas, saznali smo od gospodina Muhameda Merdžanića, direktora Bosanskog sportsko- rekreacionog centra u Perthu, profesorice Slađane Hodžic, dirigentice i voditeljice hora "Modra rijeka" iz Sydneya, gospodina Fuada Mehmedovića, glasnogovornika BH Centra Springvale iz Melbournea, te nastavnica Bosanske škole u Viktoriji Sade Makaš i Mirne Bardak.

U povodu obilježavanja 28 godina postojanja i kontinuiranog rada hora "Modra rijeka" iz Sydneya donosimo razgovor sa profesoricom Slađanom Hodžić, muzičkim pedagogom, dirigenticom i osnivačicom hora "Modra rijeka", koji svojim višedecenijskim radom pronosi širom Australije ljepotu bosanske pjesme, te čuva od zaborava neprocjenjivo blago bosanskohercegovačkog kulturnog naslijeđa. Hor "Modra rijeka" će 10. maja održati svoj redovni godišnji koncert u Sydneyu, slaveći uzajamno poštovanje i ljubav prema muzici, tradiciji i zajedništvu. Pjevanje u horu donijelo je opuštanje, duševni mir, iscjeljenje, međusobno poštovanje. "Sve bilo je muzika..."

In this episode, we celebrate a major milestone: the 30th anniversary of the Mecklenburg County Recovery Court.Since its founding, the Recovery Court has been a beacon of hope for individuals struggling with addiction, providing an alternative path that blends accountability with support. This episode highlights the program's lasting impact through the perspectives of Jessica Modra, Program Manager for the Supportive Treatment and Engagement Program, and John Barber, a Recovery Court graduate who shares his powerful personal journey from addiction to recovery."The people we serve are our neighbors, coworkers, and our friends who are looking to start a new chapter in their lives," Modra said on the podcast. "Recovery court is committed to helping these individuals and that's why we are able to celebrate 30 years of recovery court here in Mecklenburg County."The conversation delves into the evolution of the program, the challenges and triumphs of its participants, and the crucial role of community support in the recovery process. As Mecklenburg County marks this significant anniversary, Beyond the Bench invites listeners to reflect on the power of second chances and the role the judicial system can play in fostering change.

Bulletin d'actualités. Le campus viticole et fruitier dont la construction est prévu a Modra, petite commune viticole de renom et connue également pour la fabrication de la majolique, située a seulement 27 km de la capitale Bratislava, vise a relier l'éducation, la pratique et la recherche appliquée. Le premier systeme d'approvisionnement en eau de Bratislava a 139 ans. Un nouveau projet international vise a résoudre les conflits entre les humains et les animaux sauvages.La route des châteaux Pohronska longeant la riviere Hron offre d'aborder l'histoire de 16 localités et des châteaux.

Proteklog vikenda Canberra je bila domaćin Nacionalnog multikulturalnog festivala koji skoro tri decenije proslavlja multikulturalizam Australije. Već tradicionalno, bosansku kulturnu baštinu godinama predstavljaju horovi Modra rijeka iz Sydneya i Sevdalinka iz Melbournea, a prošle i ove godine veoma uspješno i bosanska ambasada, te Vijeće bosanskohercegovačke zajednice NJW, zahvaljujući kojima su posjetioci mogli uživati u bosanskim kulinarskim specijalitetima, kao i bosanskoj kahvi iz džezve. O svojim utiscima sa Festivala danas govori predsjednica odbora hora Sevdalinka, kao i o planiranim projektima i koncertima hora.

See omnystudio.com/listener for privacy information.

Modra volna zasmehovane ovčice postane iskana. Pripoveduje: Mira Danilova. Napisal: Hans Walther. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Glumac bosanskog porijekla Goran Đurić nastavlja saradnju sa Saray Iluminado u muzičko-scenskom performansu "Modra rijeka", koji svoj drugi dio priprema za 26. oktobar u kultnom pozorištu Fortyfivedownstairs u srcu Melbournea. Sa Goranom smo razgovarali o njegovim doktorskim studijama, o saradnji sa Nelom Trifković i Saray Iluminado, o predstojećem koncertu koji ima i humanitarni karakter, ali i o vlastitim ostvarenjima i projektima. Objašnjavajući višestrukost značenja Modre rijeke, Goran je istakao da pored ljepote bosanskih rijeka, ta modrina ukazuje i na patnju koju smo ostavili, ili još nismo ostavili iza sebe.

Cesarjeva hči bo vzela le snubca z modro rožo. Pripoveduje: Marijana Klanšek. Kitajska pravljica. Prevod: Jože Dolenc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

18. juna u ambijentu Primrose Salona Melbourne Recital Centra održan je specifičan umjetnički događaj čiji su kreatori bili Nela Trifković, njen ansamble Saray Illuminado, te gostujući glumci Goran Đurić, porijeklom iz BiH i Dona Dimovski-Kantarovski iz Makedonije. Ovoga puta snaga umjetnosti se pokazala u jedinstvenoj čaroliji isprepletenosti muzike, poezije i teatra. Koncert je nazvan Modra rijeka (Bruissed River), po čuvenom naslovu pjesme najvećeg bosanskohercegovačkog pjesnika Maka Dizdara, uz Nelino insistranje na terminu Modra, kao pomodrjela, a ne plava, upućujući na bol i rane balkanskog čovjeka. Priređen u Sedmici izbjeglica koncert je bio inspirisan modricama koje u svojoj duši jos uvijek nose oni koje je na bilo koji način dotakao rat u BiH.

Tadej Venta je na Islandijo šel kot nogometaš, tam pa postal nogometni (in pred nedavnim še košarkarski) sodnik. Pred leti pa je med ogledom nekega nogometnega srečanja njegov pogovor s prijateljem na tribuni preslišal lokalni veljak iz enega najbolj znanih geotermalnih vrelcev Modra laguna in mu ponudil službo. Od takrat naprej, čeprav ne več v istem zdravilišču, dela "na bazenu". Če se na Islandiji dokoplješ do državne službe, pravi, to pomeni, da ti je padla sekira v med. Poleg tega, da v delu uživa, in poleg tudi za islandske kriterije lepe plače, mu "skandinavski" 32-urni delovnik omogoča, da se poleg svoje primarne zaposlitve še vedno ukvarja tudi s športom oziroma dodatno dela kot sodnik. V oddaji med drugim pripoveduje o tem, kako ga severni sij nič več ne gane kot včasih, o tem, da se mu zdi, da preostali svet vse preveč mitologizira polarno noč in domnevno depresijo, ki naj bi jo ta povzročala med islandskim prebivalstvom. Po njegovem imajo Islandci precej manj težav z zimsko sivino in temo kot Slovenci. Pa tudi o tem, kako se je kmalu navzel islandske vikinške pokončnosti: spominja se leta 2011, ko so ga po izbruhu vulkana, ki je z oblakom saj močno ohromil evropski zračni promet, zaskrbljeni bližnji klicali iz Slovenije, češ, kaj se dogaja in ali je na varnem ... Sam pa ni vedel, zakaj vsa ta panika. Danes skozi okno svojega domovanja v Keflaviku vidi ognjenik, ki ta hip bruha, pa ga to tako kot vulkanov vajenega lokalnega prebivalstva, čeprav ti pogosto povzročajo infrastrukturno škodo, ne gane preveč.

Ronald C. Modra was a Sports Illustrated photographer for 25 years. He has seventy SI covers to his credit and several of his photographs were selected for Sports Illustrated's 40 Best of All Time and The Century's Best Sports Photos. He is also the two-time winner of the Baseball Hall of Fame's Best Photo of the Year award. He has shot covers for some 200 publications worldwide and contributed to dozens of publications including Time, Newsweek, People, National Geographic, Playboy, New York Magazine, TV Guide, Philadelphia and Parade to name a few. --- Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/matt-brown57/support

87-godišnja Ana Matić, nekadašnja učiteljica u Doboju, u Australiji nije nastavila svoj pedagoški rad, ali je otkrila ljepotu i smisao rada i volontiranja u zajednici. Njena neumorna energija, skromnost, i "dječija duša" su sjajna inpiracija mlađim generacijama. Nekadašnja članica hora Modra rijeka i koordinatorica Bosanske nove grupe pri STARTS-u je istinska Bosanka koja gotovo tri decenije svog boravka u Australiji, pronosi svojim aktivizmom u zajednici otporni i neuništivi bosanski duh koji se izdiže iznad svake situacije i nevolje.

V podcaste Dejiny sa pravidelne venujeme histórii bežných ľudí, histórii každodennosti. Dnes sa touto optikou pozrieme na dôležitú súčasť dejín raného novoveku v malokarpatskej oblasti, dejín Bratislavy a jej širšieho okolia. A pomôžeme si vínom. Ako ukazuje výskum nášho hosťa ak sa na víno, jeho výrobu, distribúciu a konzumáciu pozrieme očami archivára a historika, získame veľmi zaujímavý vhľad do dejín spoločnosti na našom území v ranom novoveku. Ako sa pestovalo víno v tomto období? Kedy začína vinárska tradícia v Bratislave a jej okolí? Ako sa vinohradníctvo premietalo do fungovania miest, v hospodárskej ale aj politickej oblasti? Kto pracoval vo viniciach? Od čoho závisela kvalita vína konkrétne z malokarpatskej oblasti? A napokon aký bol vplyv dostupného alkoholu na ľudí – ako súviselo v ranom novoveku víno s kriminalitou? Historička Agáta Šústová Drelová sa rozprávala s archivárom a historikom Michalom Duchoňom, vedúcim Archívu mesta Bratislavy. Michal Duchoň sa vo svojom výskume venuje problematike mestských dejín raného novoveku, historickej kriminológii a dejinám každodenného života. Na svojom konte má niekoľko publikácii vrátane kníh Zločin v meste, kriminalita a každodennosť v ranonovovekom Pezinku; Modra v premenách stáročí; Bernolákovo 1209-2009: Dejiny obce, a je tiež spoluatorom Dejín Svätého Jura. – Podporte podcasty denníka SME kúpou prémiového predplatného a užívajte si podcasty bez reklamy na webe SME.sk alebo v mobilnej aplikácii SME.sk. Prémiové predplatné si kúpite na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠predplatne.sme.sk/podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.

Pametna kraljična najde sebi primeren par. Pripovedujeta: Tjaša Železnik in Boris Ostan Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Ladies and Gentlemen of the Cha Cha Nation, welcome to another episode of the Cha Cha Album Review Series. Today, I did the review of Burna Boy's I Told Them album I Told Them is the seventh studio album by Nigerian singer Burna Boy. It was released on 25 August 2023 The album was preceded by four singles, "Sittin' on Top of the World", "Talibans II", "Big 7", and "Cheat on Me". Features: 21 Savage, Dave, Seyi Vibez, J. Cole, GZA and RZA of the Wu-Tang Clan, and Byron Messia. Producers: Gordon, Kofo, Telz, Mag, ⁠P2J⁠, Sellers, Skread, Adrian X, Yeti Beats, LiTek, WhyJay, Jay Blu, Danitello, MD$, Mikewavvs, Otis, Miles, LeriQ, Ruuben, Modra, RZA, Steel Banglez, Jay Weathers, EJ Fya, Spaceship, Billy, Ztekk Records Press the play button to listen --- Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/hafeestonova1/support

Ladies and Gentlemen of the Cha Cha Nation, welcome to another episode of the Cha Cha Album Review Series. Today, I did the review of Burna Boy's I Told Them album I Told Them is the seventh studio album by Nigerian singer Burna Boy. It was released on 25 August 2023 The album was preceded by four singles, "Sittin' on Top of the World", "Talibans II", "Big 7", and "Cheat on Me". Features: 21 Savage, Dave, Seyi Vibez, J. Cole, GZA and RZA of the Wu-Tang Clan, and Byron Messia. Producers: Gordon, Kofo, Telz, Mag, ⁠P2J⁠, Sellers, Skread, Adrian X, Yeti Beats, LiTek, WhyJay, Jay Blu, Danitello, MD$, Mikewavvs, Otis, Miles, LeriQ, Ruuben, Modra, RZA, Steel Banglez, Jay Weathers, EJ Fya, Spaceship, Billy, Ztekk Records Press the play button to listen --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/hafeestonova1/message Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/hafeestonova1/support