Podcasts about Mladost

Se vam zdi, da se svet vrti vse hitreje? Na dolgi rok drži ravno nasprotno. Torej vas občutek vara. Ali pač ne? No, s tem se ni treba ukvarjati srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki se je ta teden v Bruslju sešel s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. S čim pa se je ukvarjal dan pred srečanjem? To, da mu ni bilo treba pripravljati zagovora glede očitkov ali vprašanj o uporabi zvočnega topa, že veste. Evropska unija teh vprašanj ne postavlja. Vseeno pa vas utegne odgovor presenetiti.

Zabaven, sproščen in nekompliciran je moj tokratni super gost, ki se je ravno vrnil s Španije. Kjer je zmagal na 310 kilometrskem trailu, v norih pogojih, a brez jamranja. Aleša sem izprašal vse o njegovih pripravah, taktiki, opremi in filozofiji - sedaj mi je že malo bolj jasno, kako se je v samo par sezonah izstrelil med najboljše ultraše pri nas in v Evropi. Gorenjec, ki bo to nedeljo prostovoljec na dobrodelnem Najnaj21 rad izziva svoje meje. Po ogledu tegale podcasta bodo pete zasrbele tudi vas. Kdaj gremo na stotko?

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Politika nas spremlja povsod, nekateri jo spremljajo redno, nekateri je ne prenesejo. Zala Tomašič, ki nas zastopa v evropskem parlamentu, ima politiko zelo rada. V njo je vključena že od študija v Ameriki, kjer je študirala politologijo in zraven opravljala pripravništvo tudi v senatu. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljevala svojo politično pot, kjer se je izkazala kot ena izmed najmlajših evropskih poslank. Njena odločnost in predanost so jo pripeljale v Bruselj, kjer vsak dan zastopa interese Slovenije. Zala se zaveda, da politika ni le vprašanje zakonodaje, temveč tudi odgovornost za prihodnost. V svojem delu se osredotoča na mlade, trajnostni razvoj in izboljšanje položaja v Evropski uniji. Vabljeni k ogledu oddaje, kjer boste slišali tudi vizije in ambicije za prihodnost ter pogled v zakulisje Zalinega življenja. Vas zanima več? ● https://www.zalatomasic.eu/ Moderator pogovora: Gaja Gregorčič Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica področja Mladi: Katja Zver Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #mladi #evropskiparlament #politika #mladivpolitiki

Moja najmlajša sogovornica doslej je energična, sproščena, zgovorna in polna odličnih zgodb. Veste, da je na prvem trailu zmagala že pri 12-ih, prvo ultro zmogla že pri 13-ih in da ji je šport strast, veselje in vir energije? Kaj je njena najljubša sladica (ki jo tudi speče), kdaj je prvič jokala na cilju, kako se je znašla v tekmovalnem turnem smučanju in kako jo vleče v res dolge trail razdalje? Spregovorila sva tudi o njeni mladosti na eni strani in ultra željah na drugi, o motnjah hranjenja, o podpori staršev in olimpijskih sanjah - mladenka me je navdušila in bo tudi vas!

Koja je tajna dugog života? Zdrava prehrana, kretanje, život bez stresa i kvalitetni međuljudski odnosi - je li to zaista dovoljno? Koliko traje prosječni životni vijek u Njemačkoj? A u Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini i Srbiji? U čemu je razlika? Pomažu li njemački doktori i domaća hrana? O tome kako stariti dugo, a biti mlad još duže, raspravljaju Maja Marić i Aida Kožar? Osamdesetogodišnjak Arif Đekić govori o velikim planovima i novoj vikendici. Jesu li penzionerske godine zapravo najbolje? Von Maja Maric.

Opet iznova Marina Šur Puhlovski vraća se svojoj Sofiji, koju, doduše, nikad u svojim romanima nije ni napustila, ali ovaj put pratimo Sofijino djetinjstvo i sazrijevanje. Kroz fragmente priče o ocu alkoholičaru, premorenoj majci i napetom prijateljstvu s kolegicom iz razreda Natašom, pratimo seksualno i psihičko sazrijevanje mlade Sofije Kralj kojoj istraživanje vlastitog tijela i strasti postaje glavna odrednica odrastanja. Sofija je tek na početku svega onoga što je Šur Puhlovski o njoj ispisala u kasnijim romanima, i sada napokon znamo što njezinu glavnu junakinju predodredilo u tim formativnim i bitnim godinama. Mladost joj je i trpka i slatka, odrastanje i gorko i puno inata, prijateljstva su na cijeni, ali ne i po cijeni gubitka sebe. Redateljica: Silva Ćapin, Za radio adaptirala: Kristina Kegljen, tonmajstorica: Katarina Račić, glazbena dramaturginja: Franka Meštrović, igrali su: Ksenija Pajić, Mia Krajcar, Franjo Kuhar, Barbara Nola, Sanja Milardović, Tena Nemet Brankov, Silvio Mumelaš, Sven Šestak, Dora Polić Vitez, urednica: Nives Madunić Barišić

Opet iznova Marina Šur Puhlovski vraća se svojoj Sofiji, koju, doduše, nikad u svojim romanima nije ni napustila, ali ovaj put pratimo Sofijino djetinjstvo i sazrijevanje. Kroz fragmente priče o ocu alkoholičaru, premorenoj majci i napetom prijateljstvu s kolegicom iz razreda Natašom, pratimo seksualno i psihičko sazrijevanje mlade Sofije Kralj kojoj istraživanje vlastitog tijela i strasti postaje glavna odrednica odrastanja. Sofija je tek na početku svega onoga što je Šur Puhlovski o njoj ispisala u kasnijim romanima, i sada napokon znamo što njezinu glavnu junakinju predodredilo u tim formativnim i bitnim godinama. Mladost joj je i trpka i slatka, odrastanje i gorko i puno inata, prijateljstva su na cijeni, ali ne i po cijeni gubitka sebe. Redateljica: Silva Ćapin, Za radio adaptirala: Kristina Kegljen, tonmajstorica: Katarina Račić, glazbena dramaturginja: Franka Meštrović, igrali su: Ksenija Pajić, Mia Krajcar, Franjo Kuhar, Barbara Nola, Sanja Milardović, Tena Nemet Brankov, Silvio Mumelaš, Sven Šestak, Dora Polić Vitez, urednica: Nives Madunić Barišić

Opet iznova Marina Šur Puhlovski vraća se svojoj Sofiji, koju, doduše, nikad u svojim romanima nije ni napustila, ali ovaj put pratimo Sofijino djetinjstvo i sazrijevanje. Kroz fragmente priče o ocu alkoholičaru, premorenoj majci i napetom prijateljstvu s kolegicom iz razreda Natašom, pratimo seksualno i psihičko sazrijevanje mlade Sofije Kralj kojoj istraživanje vlastitog tijela i strasti postaje glavna odrednica odrastanja. Sofija je tek na početku svega onoga što je Šur Puhlovski o njoj ispisala u kasnijim romanima, i sada napokon znamo što njezinu glavnu junakinju predodredilo u tim formativnim i bitnim godinama. Mladost joj je i trpka i slatka, odrastanje i gorko i puno inata, prijateljstva su na cijeni, ali ne i po cijeni gubitka sebe. Redateljica: Silva Ćapin, Za radio adaptirala: Kristina Kegljen, tonmajstorica: Katarina Račić, glazbena dramaturginja: Franka Meštrović, igrali su: Ksenija Pajić, Mia Krajcar, Franjo Kuhar, Barbara Nola, Sanja Milardović, Tena Nemet Brankov, Silvio Mumelaš, Sven Šestak, Dora Polić Vitez, urednica: Nives Madunić Barišić

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti? Digitalne tehnologije so postale del naših vsakdanjih življenj in očitno bo tako ostalo oziroma bo tehnologije še več, kljub temu, da imamo z njo številne težave. Edward Snowden je razkril, da spletni giganti v sodelovanju z obveščevalnimi in varnostnimi agencijami omogočajo množičen nadzor ljudi, Christopher Wylie, da na Facebooku poteka ciljana politična propaganda, Frances Haugen, da Meta ve za škodljive učinke svojih algoritmov prikazovanja vsebine na Instagramu na duševno zdravje mladih uporabnic in uporabnikov, pa jih ne popravi. Julia Ebner, raziskovalka ekstremizma, pa ugotavlja, da se je ta iz temnih kotičkov interneta preselil na največje platforme in jih zavzel, tudi s pomočjo lažnih profilov in umetne inteligence. Polarizacija in radikalizacija sta postali del našega vsakdana. Kako gre v tem svetu mladim? Mladi so digitalni domorodci, v svet pametnih telefonov, družbenih medijev in računalniških iger so se rodili. V času pandemije je del njihovega vsakdana postalo izobraževanje in druženje prek domačih računalnikov, ki so se iz skupnih prostorov spet preselili v otroške sobe. Od pandemije naprej otroška psihiatrtija poka po šivih od najhujših primerov depresije, anksioznosti, samopoškodovalnih vedenj, motenj hranjenja in samomorilnosti. Iz osnovnih šol poročajo o hudih pritiskih, ki jih mladi doživljajo pri pehanju za najboljšimi ocenami, in o strahu pred najhujšimi oblikami medvrstniškega nasilja, ki so se zgodile tudi v državah v naši bližini in se ne dogajajo več le čez lužo. Potem pa je tu še nič kaj vzpodbudna realnost, od podnebne krize do vojnih žarišč v neposredni bližini, inflacije, nepremičninske krize, do porasta nasilja na podlagi spola, krhanja demokracije in odvzemanja človekovih pravic. Kako to doživljajo mladi? Kaj kažejo raziskave? Kako zelo nas mora skrbeti in kaj lahko sploh naredimo? Kako je torej v naši domovini biti mlad?O tem v tokratni oddaji Intelekta z gostjami. To so zaslužna profesorica doktorica Mirjana Ule, znanstvena svetnica s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, doktorica Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja mednarodne raziskave za Slovenijo HBSC – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, in raziskovalka medijev in tehnologij mladih doktorica Barbara Brečko, znanstvena sodelovka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Henigman.foto: pixabay

Na ogled je nova stalna razstava z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. V Kosovi graščini na Jesenicah je Gornjesavski muzej Jesenice namreč pripravil zgodovinski pregled razvoja tega mesta, ki bo osredinjen na urbanistične, kulturne in družbene spremembe. V ustvarjalnem laboratoriju Krater v Ljubljani lahko prisluhnete, kako se ptičje petje, veter v krošnjah dreves in človeški glas spajajo v prav posebno partituro. Dogodek je del cikla z naslovom AnimotMUZIK, ki ga organizira Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti. Oddajo pa zaključujemo s pesmijo Počasi novinarke in publicistke Mance Košir. Vabljeni k poslušanju!

Mesto rdečega prahu je vzdevek, ki se je kar nekaj desetletij držal Jesenic in ki danes zagotovo ne velja več, saj že pogled na dolino pokaže, da je rdeči prah že zdavnaj preraslo zelenje. Jesenice marsikdo povezuje tudi s priseljevanjem, da je to mesto, v katero se je v 60. letih prejšnjega stoletja priselilo veliko delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, in seveda s hokejem.Malokdo pa ve, da so bile Jesenice veliko pred Kranjsko Goro turistična destinacija in da je bilo že nekdaj mesto s pestrim kulturnim dogajanjem. O tem govori nova stalna razstava Gornjesavskega muzeja v Kosovi graščini z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. Pelje nas v začetke nekdaj najmlajšega mesta v Kraljevini Jugoslaviji od leta 1929 do sredine 50. let 20. stoletja. Razstava sovpada s 95. obletnico dogodka, ko je bil trg Jesenice 20. marca 1929 s kraljevim dekretom povzdignjen v mesto.   Sogovorniki: Aljaž Pogačnik, direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice, muzejski svetovalec in soavtor razstave; Špela Smolej Milat, kustodinja za etnologijo in soavtorica razstave; dr. Marko Mugerli, kustos za zgodovino železarstva, muzejski svetovalec in soavtor razstave.

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Danes bomo spoznali slovenskega nevrologa, ki že nekaj desetletij živi čez lužo, tja je odšel po opravljeni medicinski fakulteti v Zagrebu. Mladost pa je preživljal v Celju. Prof. dr. Dimitri Krainc trenutno deluje kot profesor na oddelku in predstojnik Oddelka za nevrologijo ter kot direktor Simpson Querrey Centra za nevrogenetiko na Univerzi Northwestern, na Medicinski fakulteti Feinberg v Chicagu. Pred tem je več kot dve desetletji preživel v splošni bolnišnici Massachusetts in na Medicinski šoli Harvard. Za svoje delo je prejel številne nagrada. Še čisto sveža je tudi novica, da je bil izvoljen v Ameriško akademijo izumiteljev, gre za najvišje ameriško priznanje za akademske izumitelje oz. inovatorje.

There's nothing quite like knowing exactly what you're going to do on the first day back after break as you cruise into the winter vacation. Giving yourself that mental cushion means that maybe when you wake up in the middle of the night over break, you can think about what cookies you want to make in the morning and which book you want to read by the fire instead of what to teach on the first day back! Because it's OK to take a break. So in today's short and sweet episode - because I know you're BUSY right now - I want to suggest an easy lesson for the first day back - the one-word project. I first heard about the one-word project fifteen years ago when I was living in Bulgaria. Struggling a bit to adjust to my new surroundings in post-Communist Sofia (Bulgaria's capital), I started listening to Elizabeth Gilbert's Eat Pray Love on my regular jogs around my neighborhood, Mladost 1-A. It helped to listen to Elizabeth Gilbert process her life in Italy, India, and Bali as I tried to process my first foray into Eastern Europe. One of the things she talked about - I think it was during her time in India - was this idea of choosing a word to define the year ahead. Unlike a six word memoir, which stems from all that we have been, the one word project helps us envision the future we want and choose a way to guide ourselves into it. Now this project could be incredibly quick if you just pass out paper and invite kids to choose a word. But I'd scaffold the process a bit to make it more meaningful. You might start by having students write some reflection on the past year, 2023. What was most meaningful for them? What did they learn that they valued? What do they want to build on that really mattered to them? What would they say their theme songs were in 2023? If they're up for it, you might let them share with a partner, or add their theme songs to a big list on your white board. Next, turn their attention to 2024. You know how I feel about one-pagers. I think the combination of visuals and text can really help highlight meaning. So I suggest you invite students to start by just jotting ideas in a notebook for possible words they'd like to use and ideas, goals, and visuals of their own lives that relate to those possibilities. Then you can share a one-word prompt that invites them to write and illustrate their one word. They'll want to write that defining word in big bold letters, then illustrate it with the smaller goals and steps that will help them to truly live that word in 2024. Maybe some of your students aren't big on paper and markers? No problem. The one-word one-pager works great on a platform like Slides or Canva too. In fact, if you're hoping to help students get onboarded to Canva in 2024 this could be a wonderful starter project. If you'd like to share a basic template with them to help them get started, feel free to use the one I used for the model above! You can find it here. Once your students have created their one-word visual, either on paper or digitally (and printed them out), I highly recommend you turn them into a display! Covering a wall (with permission from students) in the words your students hope to use as guiding lights for the year can help keep them front of mind. You can even revisit them every few months with some reflective writing about how things are going with regard to their goals. If some kids prefer to keep their words private, that's totally understandable. You might suggest they tape them into the front of their notebook or hang them by their bed at home. But most kids will probably be OK with displaying their goals. If you still have time in class, you might introduce students to the idea of SMART goals, a popular form of goal setting in many workplaces these days. If you haven't heard about this format, here's what SMART stands for: Specific Measurable Achievable Relevant Time-Bound Invite students to create three SMART goals in different areas of their lives for the term with their one-word in mind. So, for example, let's say a student's one word is "Strong." Maybe they really want to become an incredible athlete in 2024 and make the varsity hockey team the next winter. A SMART goal would be to choose a strength benchmark they can realistically work up to and a time by which they will achieve it. Like "I will be able to do 10 pull-ups by May 1st." Maybe they want to become stronger in math, as it's an area of struggle for them. A SMART goal might be "I'm going to ask my older brother to tutor me once a week on Tuesday nights and raise my math grade to a B by the end of this quarter." Maybe they want to become a stronger boyfriend, as they feel their relationship could be going better. A SMART goal might be "I'm going to try to ask my girlfriend how she's feeling in a thoughtful text every weekend." Giving students time to really reflect on how to integrate their one-word vision into their lives is a gift to them, and a great way to start the year! Go Further:  Explore alllll the Episodes of The Spark Creativity Teacher Podcast. Join our community, Creative High School English, on Facebook. Come hang out on Instagram.  Enjoying the podcast? Please consider sharing it with a friend, snagging a screenshot to share on the ‘gram, or tapping those ⭐⭐⭐⭐⭐ to help others discover the show. Thank you!   

Opet iznova Marina Šur Puhlovski vraća se svojoj Sofiji, koju, doduše, nikad u svojim romanima nije ni napustila, ali ovaj put pratimo Sofijino djetinjstvo i sazrijevanje. Kroz fragmente priče o ocu alkoholičaru, premorenoj majci i napetom prijateljstvu s kolegicom iz razreda Natašom, pratimo seksualno i psihičko sazrijevanje mlade Sofije Kralj kojoj istraživanje vlastitog tijela i strasti postaje glavna odrednica odrastanja. Sofija je tek na početku svega onoga što je Šur Puhlovski o njoj ispisala u kasnijim romanima, i sada napokon znamo što njezinu glavnu junakinju predodredilo u tim formativnim i bitnim godinama. Mladost joj je i trpka i slatka, odrastanje i gorko i puno inata, prijateljstva su na cijeni, ali ne i po cijeni gubitka sebe. Redateljica: Silva Ćapin, tonmajsotrica: Katarina Račić, glazbena damaturginja: Franka Meštrović, adaptacija: Kristina Kegljen Glumili su: Ksenija Paić, Mia Krajcar, Franjo Kuhar, Barbara Nola, Sanja Milardović, Tena Nemet Brankov, Silvio Mumelaš, Sven Šestak i Dora Polić Vitez. Premijerno emitirano: 24.- 28.05. 2021

Human LAB Hub Zamislite da imate pristup kondicijskom treneru, nutricionisti, psihologu, stručnjaku za makreting, kineziterapeutu i fizioterapeutu u isto vrijeme. I zamislite da oni svi rade na rješavanju vašeg problema! I to sve za smješno mali iznos. Čak niti 1/10 onoga što bi ste dali samo jednom od njih. www.humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ TEME: [00:00 - Intro 05:50 - Kako smo se podijelili 08:30 - Za što se Tea specijalizirala 11:10 - Manipulacije organa 13:15 - Hijatalna hernija dijagnostika i tretman 15:45 - Što vidimo kao najbolje kvalitete jedno kod drugog 23:30 - Kako izgleda jedan radni dan Miketa 28:50 - Cijena na tržištu rada 34:50 - Kako si dopustiti odmor 40:20 - Promjene kroz naša desetljeća 51:25 - Naš proces zapošljavanja 57:45 - Dvije lokacije s jednim ciljem 01:01:50 - Osobni rast i razvoj 01:06:00 - Odgoj djece u današnje vrijeme 01:13:30 - Potreba za samoćom 01:15:35 - Prenatal/Postnatal 01:33:40 - Dijastaza i Hernija 01:38:35 - Završne misli www.humanlabhub.com

Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!

Još jedna sjajna priča Veljka Petrovića.

"Proces. Reč koju sam najviše puta čuo proteklih godina." U 209. epizodi Pojačalo podkasta, gost kod Ivana Minića je mladi UX/UI dizajner iz Beograda, Lazar Krstić, osnivač Ultras Design i Sportskog zida, a trenutno zaposlen u nemačkoj kompaniji Oddity. Iako je najmlađi gost, Lazareva priča počinje još krajem osnovne, odnosno početkom srednje škole. Iz hobija koji nastaje iz njegove ljubavi prema sportu počinje da dizajnira, pravi i štampa navijačke nalepnice i zastave za ličnu upotrebu i za svoje drugare. Taj hobi veoma brzo postaje plaćen i Lazar uviđa šansu da od toga hobija napravi sopstveni biznis koji u to vreme nije toliko razvijen i hvata priliku da se pozicionira na vreme. Za vreme srednje škole i kasnije studija, Lazar i njegov brat se bave širenjem njihove firme Ultras Design, koja se bavi dizajniranjem sportskih rekvizita. Nakon određenog vremena, Lazar postaje zasićen tog projekta i odlučuje da ga proda nekome ko bi ga nastavio. Sledeći veći projekat u koji se Lazar upušta je opet vezan za sport, Sportski zid. Sportski zid je online shop gde možete kupiti sliku vašeg omiljenog sportskog momenta u 2D prikazu. Lazar će nam objasniti kako svoje ideje pretvara u hobije koji lako postaju biznis priče i na njima zarađuje, ali i ulepšava svoj život i živote njegovih kupaca kvalitetnom robom koju proizvodi. Lazar će nam objasniti kako je postigao i postiže i dalje sve, da radi, da uči i da vodi sopstveni hobi koji je na mnogo većoj skali. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Mladost mlade osobe - Inspiracija za grafičkim radovima - Kada hobi postaje posao - Iskustvo steknuto uz Ultras Design - Naredne biznis avanture - Rad u agencijskoj firmi Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: http://bit.ly/3lSOvi4 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je leta 2019 objavila roman Beatin dnevnik pesnice in pisateljice Luize Pesjak v znanstveno-kritični izdaji ter s tehtno uvodno študijo. K avtorici prvega slovenskega dnevniškega romana se je dr. Urška Perenič vrnila z monografijo Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja, objavljeno pri Celjski Mohorjevi družbi. Več o avtorici, njeni usodi v literarni zgodovini in njeni poeziji za mladino ter bidermajerju pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, z glasbeno opremo pa spomnimo, da je Luiza Pesjak avtorica libreta za opero Gorenjski slavček. Nikar ne zamudite.

#grobarskahisterija s04 e23 Trobby, Lemmy & crk @studioHrizantema. Počeo je fudbal i već nam ga je dosta - od proklizavanja u Kš do istorijskog GTA4. Više sreće u košarci - egal u 3/4 protiv Mege, velika pobeda u Minhenu i rutinski Čačak. Sengrup opet preliva. Trajanje: 108 minuta Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i: paypal.me/partizanhisterical HISTI RADIO MIX br. 77 https://www.youtube.com/playlist?list=PLwhKCZrlUHqg-fMcz86Tcxh71f4pDDi4V Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Skrinšot Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, zvuk poluprofi, hip(sti)-hop

Tri študentke ljubljanske Univerze – stare od 21 do 23 let: Tonja Čižič iz Miklavža na Dravskem Polju, Tina Mladenović iz Ljubljane in Petrisa Čanji iz Celja so novorojene kristjanke iz različnih evangelijskih cerkva. Tema pogovora: odnos mladih do pojmovanja in občutenja Boga in presežnega nasploh.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 01. September 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran Jovanovič, Zoran Mihajlovič Am 1. April 1997 begann Radio Mladost regelmässig Sendungen für Kanal K zu produzieren, um den Zuhörer*innen die serbische Sprache und serbische Traditionen näherzubringen. The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 25. August 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 15. August 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 11. August 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 04. August 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Our fifteenth guest on the Total Waterpolo Podcast this week is is the hugely respected and decorated Head Coach of JUG Dubrovnik, Vjekoslav Kobešćak. Speaking to James on the show, one of the best coaches in the professional game discusses his professional playing career at Mladost, where he won nearly everything as a player, before explaining how he became the Head Coach at one of Europe's biggest clubs. Vjeko then opens up about the success of his team between 2015-2017, and his future ambitions for the club he has now spent seven years at. Kobešćak then talks to James about youth development, and his work with the French National team - who are building towards Paris 2024. As always, we put your questions to Vjeko in part 2 - which includes some interesting talk about his nickname, the M zone JUG played at the back end of last season, and his say on the best CF to ever play. Don't forget to head over to www.wearwaterpolo.com and use our discount code ‘PODCAST10' for 10% off your next order! The Total Waterpolo Podcast is available on all major Podcast streaming services, such as Spotify, Apple Podcasts, YouTube.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 09. Juni 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

| Epizoda 18 | 25-02-2009 Pisac: Mirča ElijadeKnjiga: Mladost bez mladostiO knjizi je govorio dr Milan M. Ćirković, a emisiju je vodio Nesim Hrvanović.Emisija je premijerno emitovana na Novom Radio Beogradu.***"Jedan pisac, jedna knjiga!" je rubrika koja je bila poslednji segment emisije "Radio Galaksija", posvećen približavanju književosti (a kasnije i popularno naučnim i filozofskim knjigama) slušaocima. Ideja je bila da se stvori prostor za svojevrsni interkulturni dijalog između nauke i umetnosti, kroz radijski razgovor, kao i da se u takvom prostoru pokrenu neke od tema o kojima valja svakoga dana pomalo misliti, kao i da se prodube čitalačka interesovanja i proširi književni (i generalno literarni) ukus slušalaca, te da se ponudi jedan Radio Galaksiji svojstven pogled na čitanje i književnost.  Support the show

Mladost, glasbena izobraženost, tudi izkušenost, prvenec z izvirnim video spotom, to je le nekaj dejstev, ki opredeljujejo zasedbo Funk Fact iz Celja in okolice. Člani so: Alen Kovše – kitara, vokal; Leon Firšt – klavir; Jaka Krušič – bas kitara in Gregor Hrovat – bobni. V prvem singlu z naslovom In Fantasy With You, se jim je pridružila pevka Sara Lamprečnik; sicer pa imajo fantje že več kot deset avtorskih skladb, večinoma instrumentalnih, ki bodo pristale na albumu – ko bo pravi čas in priložnost za to. V Prvi vrsti smo slišali štiri njihova dela, v pogovoru z njimi pa več o njihovi glasbeni preteklosti in predvsem – prihodnosti!

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 05. Mai 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 07. April 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

This week's guest on The Total Waterpolo Podcast is legendary centre-forward, Cosmin Radu. In the first part of the show, Cosmin discusses his dream to play in Italy, his career in Croatia with Mladost and Primorje and his International playing career for Romania. Talking with James, Cosmin then discusses his retirement and his current role as the Vice-President of the Romanian Water Polo Federation. As normal in part 2, we put your questions to Cosmin that you have sent in via our social media channels. Don't forget to head over to www.wearwaterpolo.com and use our discount code 'PODCAST10' for 10% off your next order! You can find James on twitter @Polo_blog and on Instagram @jspencerboyce The Total Waterpolo Podcast is available on all major Podcast streaming services, such as Spotify, Apple Podcasts, YouTube.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 03. März 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Sindikalni Opsajd. Deset dana je do početka Premijer lige Bosne i Hercegovine a zimska pijaca i dalje je otvorena. Klubovi dovode, prekidaju, raskidaju, plaćaju, obećavaju, ali šta je realna slika njihovih financijskh i organizacijskih mogućnosti i dalje je veliko pitanje. U međuvremenu su barem igrači dobili svojevrsnu zaštitu i to u obliku Sindikata profesionalnih igrača. Zato smo u goste zvali njihovog generalnog sekretara Tarika Trbića, koji je detaljno objasnio prava igrača, zašto su često na sporovima s klubovima, ali i kakva je trenutna situacija u ligi, savezu i kako bi se ona mogla popraviti. Pokušao je objasniti i zašto je pobjeda Nemanje Janičića u sporu s Borcem istorijska za naš fudbal, ali i kako će proći Mladost i Velež na CAS-u, te koji klubovi su u opasnosti da ne dobiju licencu za domaća takmičenja i zašto. Pravni Opsajd.Ponosni sponzor našeg podcasta je XLIVE Bet. See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

Dok popularnost novog hita #JBG ne jenjava i sve je relevantnija, u finalnoj epizodi treće sezone Dexi i Paša razgovaraju sa Marchelom o svim onim stvarima koje ste hteli da znate, a niko nije pitao.  Slušajte finale sezone podkasta #MLADOST !

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 03. Februar 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

Kako to da je Betmen sa Zvezdare a Robin sa Krsta? Kako je biti (verovatno) najmlađa izvršna producentkinja u zemlji i zašto treba da pogledate predstavu Betmen Robin Beograd.O svemu ovome govoriće naša gošća Kristina Anđelković, izvršna producentkinja Reflektor teatra ali i odnedavno osoba koja je položila harmoniku!Pridružite nam se u putovanju koje spaja generacije, putovanju koje spaja dizelaše i gasere, suze i radost.

Mladost se vratila u grad! Naš današnji gost je Milan Antonijević, naš čuveni pravnik i stručnjak za pitanje ljudskih prava. Naši Dexi i Paša su sa njim razgovarali o gotovo svemu- muzici, fakultetu (Milan je trenutno inače na doktorskim studijama antropologije i etnologije, tako da je u neku ruku kolega Dexi i Paši) ali i onome što je trenutno najaktuelnije- predstojećem referendumu.

Eine Kompasssendung in serbischer Sprache. 06. Januar 2022 Moderation: Andjelka Krasojevič, Marica Stanisič, Zoran... The post Mladost (Serbisch) appeared first on Kanal K.

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

Nikoli še nismo tako hitro ugotovili gesla! “Mladost ima hitre noge!” je modri slovenski pregovor, ki je nastal ravnokar in Rok Šklep je mlad, Aleš kot že vemo je star, Sašo je pa Stare! Tako da … tokrat ve Sašo, mladi in stari kolega pa sta super nevedna, ampak tudi super hitra, ko odgovarjata na: […]