Podcasts about ostalo

Piše Miša Gams, bereta Renato Horvat in Višnja Fičor. Čeprav sta romana Vinka Möderndorferja Odštevanje in Zvezda, žlica in ura napisana tako, da povsem samozadostno delujeta kot ločeni, tematsko nepovezani enoti, lahko med njima najdemo veliko zanimivih vzporednic. Oba namreč v razponu 24 ur nudita zgodovinski prerez dogajanja treh generacij družin na sredini in ob koncu 20. stoletja, ki so ju zaznamovali druga svetovna vojna in politični procesi v Jugoslaviji. Čeprav je glavni protagonist romana Odštevanje moški srednjih let, ki ga oče po tridesetih letih odsotnosti znova pokliče in povabi v rojstno vas, dobijo svoj glas v romanu tudi protagonistova hči, mama, očim, knjižničar in dedek, ki je večji del življenja preživel v taboriščih. Tudi v romanu Zvezda, žlica in ura je v ospredju spomin na dedka, Maistrovega obveščevalca, kulturnega animatorja in soborca, ki je več let preživel v italijanskem taborišču, v domobranski celici Belgijske kasarne, v mariborskem zaporu, zaporu v Lepoglavi in celo na Golem otoku, kjer je pristal zaradi pisma komunistični partiji s predlogi za izboljšanje agrarne reforme. Vendar pa so tokrat v ospredju vendarle ženske – zlasti babica, nekdanja tajnica Rudolfa Maistra, ki je dolga leta sama skrbela za tri hčerke – od teh dve gluhonemi – in za gluhonemega sina, ki se je pri sedemnajstih pridružil partizanom. Osrednja protagonistka zgodbe, ki se odvija konec 20. stoletja, je zdaj že odrasla vnukinja, ki se po mamini smrti s svojim triletnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela otroštvo, in zdaj znova vzpostavlja stik z najrazličnejšimi simbolnimi predmeti iz preteklosti in z duhovi prednikov. Dotik nedelujoče stenske ure, ki je veljala za največjo dragocenost družine, jo prezrcali v čas, ko sta se babica in dedek preselila v novo stanovanje, partizanska kapa gluhonemega strica je prebudila spomin na njegov beg pred sovražniki, ki so ustrelili njegovega najboljšega prijatelja, lesena žlica je kar sama povedala zgodbo o dedkovem pobegu iz italijanskega taborišča in še bi lahko naštevali. Vnukinja prek predmetov odpira vrata v različna poglavja preteklosti, tako da se bralcu zazdi, kot da bi vstopil v časovni stroj, ki bi ga vsakič znova odložil pred vrati neke družinske zgodbe. Hkrati pa glavna junakinja te iste predmete ponudi sinu kot igračke, s katerimi si lahko krajša čas in jih posvoji kot dragocene toteme, da bi hitreje vzpostavil stik z umrlimi predniki in njihovimi zgodbami o boju za preživetje: »Spomin stvari smo ljudje. Ko bomo uničili stvari, bo izginil tudi spomin. Spomin stvari so naša minula dejanja, ki segajo v sedanjost in prihodnost. Ostalo je pozaba, ki je hujša od smrti.” V ospredje romana Zvezda, žlica in ura je Möderndorfer postavil dve paradigmi rekonstrukcije spomina na preteklost – babičino in materino. Medtem ko babica čuva predmete, povezane z njenim možem in sinom, kot svete relikvije, jih njeni hčerka, tj. mati glavne junakinje, drugega za drugim prodaja, podarja ali meče na smetišče. Vnukinja po prihodu v stanovanje postavi predmete na svoje mesto, jih očisti in podari sinu za igro. Že s tem, ko sina v kuhinji posadi na stol, ki ga je uporabljala le babica, pokaže, da ima do predmetov podobno stališče kot ona: “Skodelica na polici, stari dokumenti na mizi, nogavice preko stola … Zamrznjeni čas. Točno tako, kot si je predstavljala babica. Moja mama pa je prav to hotela spremeniti, izbrisati preteklost, začeti znova … Na koncu je tudi moji mami zmanjkalo moči in je tudi ona pustila za sabo vse tako, kot se je v nekem trenutku ustavilo. Predmeti so zmagali, zamrznjeni čas je zmagal.” Möderndorfer ne imenuje glavnih junakov niti mesta, v katerega je umestil osrednje dogajanje – edina orientacijska točka je železniška postaja z veliko uro, katero zagotovo premore precej mest v nekdanji državi. Prepoznamo le Beograd kot glavno mesto z mogočnimi upravnimi zgradbami, v katerih gluhonemi stric iz dneva v dan ponižno čaka na maršala Tita, da bi mu razložil, da si njegov oče kot prizadeven komunist ni zaslužil bivanja na Golem otoku, temveč priznanje najvišje vrste. Pisatelj z veliko mero kritičnosti in ostrine piše o času, ko so ljudje zgolj zaradi dobronamerne kritike družbenega sistema za več let pristali v zaporu, iz katerega so jih potem poskušale na različne načine izvleči zlasti njihove soproge. Bodisi z obiski pomembnih funkcionarjev bodisi s pisanjem diplomatskih in ljubezenskih pisem. Zvezda, žlica in ura je zato predvsem roman o ljubezni in vztrajanju, o brisanju meja med sedanjostjo, preteklostjo in prihodnostjo, materialnim in duhovnim, posvetnim in simbolnim. Poleg tega, da razpira različne plasti realnosti naših prednikov ter njihovih medvojnih in povojnih izkušenj, poraja vprašanja o tem, kako spomin preoblikuje pogled na doživljanje sedanjosti in zgodovine. Vinko Möderndorfer se nam razkriva kot subtilen in čuteč avtor, ki navezuje stik z bralcem skozi čustveno izpoved prvoosebnih pripovedovalcev in pripovedovalk, pri tem pa še povečuje suspenz s ponavljanjem besednih zvez in izrazov. Tako v uvodu knjige, ko govori o pogumnih ženskah v družini, ponudi pogled v zgodovino ženskega trpljenja v patriarhalni družbi, ki pozna le vojno in kaznovanje: “Moški vendar sejejo seme. In vero. In vojne. In smrt. Ženske lahko zvesto sledijo. Samo sledijo. Ker sledijo, so kaznovane. /…/ Zaplinijo jih. Še prej posilijo. Na sestankih jih ignorirajo. Pošiljajo jih nazaj za štedilnik. Še prej posilijo. Vzamejo jim pravico do razpolaganja z lastnim telesom. Še prej posilijo. Še prej posilijo. Še prej posilijo. In moški gledajo. In njihove ljubice gledajo in si mislijo, prav jim je, ženam, materam, upornicam, zakaj raje niso ostale ljubice, ubogljive priležnice. Ženske, največje sovražnice žensk. Ženske. Ženske v družini. Ženske, ki držijo strop neba v miru in vojni. V kugi in lakoti. Babice. Prababice. Prababice, ki se oglašajo v svojih vnukih, pravnukih, prapravnukinjah. Čuvajke ognja. Shranjevalke spominov. Skrbnice preteklosti in prihodnosti.” O skrbnicah preteklosti in prihodnosti bo po vsej verjetnosti govoril tudi zadnji romanu trilogije, ki ga že nestrpno čakamo.

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.

Odločitev, da v svojo družino sprejmejo tri nečake in nečakinjo, ki so zaradi hudega zanemarjanja končali najprej v varni hiši in nato še v zavetišču, je bila za štiričlansko družino edina možna, a hkrati izjemno težka.Otroci so namreč prišli z ogromno duševne »prtljage«, a hkrati skoraj brez osebnih stvari, vsak s svojimi večjimi in manjšimi zdravstvenimi težavami. Sogovornica, ki jim želi nuditi vse, kar je mogoče, da bi tako poškodovani otroci lahko začutili mir in sprejetost in hkrati dosegli vse svoje potenciale, hodi z njimi na številne preglede, terapije in obravnave za odpravo zdravstvenih in duševnih težav. Zaradi pogostih odsotnosti je pred časom izgubila službo, letos pa je družino zapustil še njen mož, kar je bil velik, tudi finančni udarec. A sama pravi, da jo je najbolj skrbelo, ali bodo po ločitvi otroci, ki niso njeni biološki sorodniki, smeli ostati del njene družine. Kajti ljubezni ima zanje ogromno, finančna sredstva, sploh za ureditev še kakšne sobice v močno pretesni hišici v oddaljenem zaselku ob gozdni cesti brez asfalta, pa so vse večja težava. Kako pomagati družini? Družini lahko pomagate tako s poslanim SMS-sporočilom kot tudi z neposredno donacijo v poljubni višini. Podatki za nakazila: ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA IBAN: SI56 0201 2002 0297 991 KODA: CHAR NAMEN: HUMANITARNA POMOČ 6 otrok SKLIC: SI00 723 SMS z besedo BOTER5 in BOTER10 pa lahko pošljete na številko 1919. Prav vsa poslana sredstva, brez odbitkov, bodo namenjena za lažje življenje družine s 6 otroki. Če želite pomagati z materialno pomočjo, lahko donirate tudi dobro zaprte pakete, na katere obvezno napišite, da je namenjen "Za 6 otrok iz zgodbe Vala 202" in jih dostavite na naslov Proletarska 1, 1000 Ljubljana. Kontakti za dodatne informacije: - info@boter.si - sodelavka Botrstva Tina Lamovšek - 070 698 642 - novinarka Vala 202 Jana Vidic - jana.vidic@rtvslo.si Hvala vsem, ki pomagate družinam v stiski!

Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.

Sledujeme znovu únos štátu? Aký je stav vecí verejných na Slovensku po 34 rokoch? Čo sa stalo s našou slobodou? Sme po 34 rokoch občanmi? Aká je hlavná výzva dneška? Hostia: František Mikloško, bývalý člen Koordinačného výboru VPN Peter Zajac, bývalý predseda ministerského klubu VPN

Ep 216Wonderlust = Čudožud..?Carbon NeutralApple introduces the advanced new Apple Watch Series 9Apple unveils Apple Watch Ultra 2Double Tap2000nits / 3000 nits (Ultra)new bandsOn-device Siriprecision-find with UWB2Apple debuts iPhone 15 and iPhone 15 PlusDynamic Island on non-pro iPhone 15Nicer edgesEmbedded colors into glassMat black surfaceCeramic front-glass48Mpx main camera / 24Mpx photo2x zoom, (center) 12Mpx cameraPortrait mode is automatically enabledPost-process selectable focus pointA16 Bionic chipUSB-C portFine-woven / silicone / clear cases. No leather anymore.Roadside Assistance via Satellite(free for two years with iPhone 15)Apple unveils iPhone 15 Pro and iPhone 15 Pro Max(brushed) Grade 5 Titanium (from Mars rover)nicer, rounded (contour) edgesCeramic front-glassBlack, Silver, Blue, naturalRing silent switch -> (customisable) Action buttonA17 Pro chip, 19b, 3nm, 10Gbps USB 3 controller, new GPU with custom shader engine, hw ray tracingMisha Scepanovic (?)24/28/35mm focal lengths3x optical zoom on Pro5x optical zoom, 120mm focal length on Pro Max; 4 redirections (tetra-prism)2x better OISUSB-C (10Gbps) port, instant transfer for studio workProRes 4K60Color logging, ACES supportSpatial video, using 2 camera together (in future iOS 17 ver)Ostalo:~ iste cene kao prošle godine.Pro Max počinje od 256GB, ostalo od 128GB6 / 12 TB plans for iCloud+BLASTPASS: NSO Group iPhone Zero-Click, Zero-Day Exploit Captured in the Wild - The Citizen LabApple's Decision to Kill Its CSAM Photo-Scanning Tool Sparks Fresh ControversyVisual Studio for Mac Retirement AnnouncementMicrosoft FINALLY killed itOrchard Resales: The 2023 Harvest is Almost CompleteApple TV is INCREDIBLE when you know how to use it!Apple Watch Ultra V Garmin Fenix - After SIX MonthsAbout that low-cost MacBook rumor…Thunderbolt 5 revealed, 240W charging, up to 120 Gbps bandwidth, PCIe 64Gbps support - VideoCardz.comZahvalniceSnimano 12.9.2023.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.Pozivnica za izložbu 18.09.2023.

Vratili smo se!

Dobrodošli u 480. epizodu našeg podcasta gdje se bavim važnostima promjene mindset-a od ”Ovo mi je samo ostalo" na svjesnost o tome da se grčevito držimo stvari koje štete našem životu.

Dobrodošli u 480. epizodu našeg podcasta gdje se bavim važnostima promjene mindset-a od ”Ovo mi je samo ostalo" na svjesnost o tome da se grčevito držimo stvari koje štete našem životu.

Naši lekari Roberto i Milutin pričaju malo i o psihodelicima koji su tema epizode, a posle najdužeg uvoda u istoriji podkasta koji pokriva istraživanja, placebo, trostruko slepe studije, formiranje kritičkog mišljenja u medicini i svemu ostalom što nisu psihodelici.

Zdravo svima,   We will talk about ordering at a restaurant today. Our dialogue will include local Serbian food and drinks. We hope you will get lots of new vocabulary and expressions. What are your favorite Serbian specialities? / Koji su vaši omiljeni srpski specijaliteti?   Prijatno, Maki i Ivana Naš dijalog: Ivana: Maki, predlažem ti da za predjelo uzmeš vitaminsku salatu i pečurke na žaru. Maki: Važi, a šta ćemo da naručimo kao glavno jelo? Ivana: Možeš da naručiš neki srpski specijalitet, možda prebranac ili sarmu. Evo, pogledaj jelovnik. Maki: Da vidim. Ja ću da uzmem prebranac. A ti? Ivana: Naručiću sarmu. Da li si raspoložena za čašicu rakije? Maki: Joj, naravno. Volim šljivovicu. Šta ti piješ? Ivana: Ako imaju dobru domaću kajsiju, ja ću to. Maki: Super. Ostalo je samo da odlučimo šta ćemo za desert.

CAPTION SOCIAL Idu dani, prolaze utakmice...uh, kad pre uskrs? Čini nam se baš daleko taj septembar. Ali dosta staračkih priča – Partizan je u četvrtfinalu Evrolige i mi imamo ponešto da kažemo o tome! Crno-beli su već dugo vremena bili „viđeni“ u završnici elitnog evropskog takmičenja, ali je pobeda u kneževini to i ozvaničila. Poigrao se sa svojim čuvarom Kevin Panter i ubacio trojku iz driblinga, overivši tako plasman svoje ekipe među osam najboljih u Evropi. Veliki uspeh, i prvi put za Srbiju nakon sedam godina da će imati predstavnika u evroligaškom doigravanju. U ovoj epizodi, shodno tome, malo više vremena provodimo pričajući o Partizanu i njihovoj evroligaškoj avanturi. Malo smo i pričali o tom čuvenom „Obra-efektu“, tj. barem kako ga mi vidimo. Uz to se provukla i priča o nekim starim Evroligama, razlikama između nekad i sad, i sve što uz to ide. Naravno, govorili smo i o Crvenoj Zvezdi, koja se časno oprašta od takmičenja sa šansom da „izbije“ na 50% učinka – veliki uspeh, ali i veliki uzdah, jer su crveno-beli svakako mogli bolje. Bole sad još jače oni porazi od Bajerna, Reala i Panatinaikosa, ali šta je – tu je. Ostalo je Dušku Ivanoviću da prestroji svoje trupe i napadne ABA titulu – težak izazov, ali ne i nedostižan... U ostatku ABA pregleda, drama za Borac – MZT se izborio za pol poziciju pred poslednje kolo, biće tu svega! Split je svoju šansu izgleda prokockao, ali Zadar i Derbi nisu, dok se ostatak tabele nije toliko gibao...pred nama je poslednje kolo, a onda i „dopunska nastava“ za ekipe koje su odlagale. Takav finiš nije se svideo ni Edinu ni Milošu, i obojica su tu imali ponešto da prigovore. Ponovo se vidimo u utorak, kada ponovo pričamo prvo o NBA! Takva je sezona, a i mi smo nekako primarno NBA ekipa...mada, kako brojke kažu, svratite vi i da poslušate šta kažemo o ovim „našim“ zbivanjima! Vidimo se!

Novi četvrtak, novi NBA podkast! Još samo desetak utakmica ostalo je do kraja regularna sezone. Svode se računi, skraćuju se rotacije, favoriti ako mogu – odmaraju, ako ne, bore se za što bolju poziciju na tabeli. A ta pozicija mnogo toga može da odluči! Ove nedelje, setili smo se nekih starih prognoza, pa smo malo popričali na te teme. I znate šta, kako ume da bude kad smo nas dvojica u priči, ovo je bilo sjajno! Recimo, istok smo skoro skroz ispogađali, mada nešto nismo verovali u magiju Toma Tibodoa u Njujorku. Znate kako je kod „Tibsa“ – prvu sezonu svi igraju na 120%, drugu na 70%, a u trećoj se dogovore u kojem pravcu idu. Čini se da su odabrali da idu napred! Naravno, najdraže nam je bilo da se setimo naše prognoze da će Filadelfija doći do NBA finala. Ta prognoza deluje ekstra-pametno nakon ove sveže serije Siksersa, u kojoj su ubrali osam vezanih trijumfa, a Džoel Embid se uzdigao do lidera u MVP trci. Ostalo je sve manje-više pogođeno, osim Detroita koji smo baš krupno promašili...mada, to je nekako i u našem stilu! Što se zapada tiče, tu smo već slabiji. Recimo, videli smo Kliperse na prvom mestu – oni su sad tamo negde oko petog, ali i dalje verujemo u njihov plej-of potencijal. Mogu ti momci mnogima da zapapre kad se uđe u doigravanje...Denver smo videli druge, ali eto ih na prvom mestu – najviše smo naravno promašili za Sakramento, koji se bori za drugo mesto sa Memfisom (koje smo omašili svega za par pozicija). Dža Morent samo što se nije vratio, i biće Grizliji neugodni...ali videćemo kako će se izboriti u seriji sa recimo Golden Stejtom, koji polako, ali sigurno, klizi sa svog trona. Teška je pozicija ako vam ni Karijevih pedeset poena ne garantuje pobedu, a to je upravo problem ekipe Stiva Kera! Imamo, naravno, i mali osvrt na NCAA takmičenje, ali većinu smo minuta proveli pričajući o NBA. Dobro, i o nekim manje košarkaškim temama, ali na to ste već navikli...kad se sledeći put budemo gledali, mnogo toga će već biti poznato, pa uživajte u jednom od poslednjih NBA podkasta u kojem ekonomišemo sa više nepoznatih! Uživajte, pa se opet vidimo sledeće nedelje!

Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta pripravila predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 od letos do leta 2028. Uredba, dolga tri strani grobo posega v pravico gospodarjenja z zemljišči na Planinskem polju in Ljubljanskem barju, nekatere kmetije pa bodo zaradi tega ostale brez možnosti z pašo in pridelavo krme za svoje živali.

Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta pripravila predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 od letos do leta 2028. Uredba, dolga tri strani grobo posega v pravico gospodarjenja z zemljišči na Planinskem polju in Ljubljanskem barju, nekatere kmetije pa bodo zaradi tega ostale brez možnosti z pašo in pridelavo krme za svoje živali.

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost. V zvezi s tematiko obravnavano v podkastu, lahko pišete na tita.mayer@rtvslo.si Iva Babić Nika Rozman Tita Mayer So razkriti primeri spolnega nadlegovanja le vrh ledene gore? Preprečevanje spolnega nasilja v akademski sferi Nasilje v delovnem okolju Nasilje je vedno izbira Pet let po gibanju #MeToo Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti Spolno nasilje - zakaj molčimo? Enakost spolov v kulturi "Spolno nadlegovanje je seksualiziranje odnosa, je nedvoumno, jasno in povsod enako preverljivo" "Meje so popolnoma jasne - moški vedo kaj je spolna zloraba"  

Na informativni program troši se 40 posto resursa RTS-a, ostalo je većinom spoljna produkcija. Potera, Stigni me ako znaš, Ja volim Srbiju, i mnoge druge emisije su proizvod drugih kompanija. Jedan od primera za to je izvršna produkcija Filming prodakšn koja ima jednog zaposlenog, a koja proizvodi emisiju opremom RTS-a u njegovom studiju. To je uvredljivo za radnike RTS-a koji znaju da rade svoj posao, a bezobrazluk u odnosu na novac građana koje troši RTS. Voditeljka "Stigni me ako znaš" prima platu na RTS-u, a u isto vreme prima i honorar od spoljne produkcije koja se emituje na RTS-u. Krajem decembra smo usvojili etički kodeks koji bi trebalo da spreči ovakakv sukob interesa. Postavlja se pitanje, šta onda ljudi koji su zaposleni na RTS-u rade za platu jer su svi angažovani u spoljnim produkcijama? Varijabile su nagrade koje propisuje generalni direktor RTS-a Dragan Bujošević, ali je problematično to, što su one vrlo često veće od plata i način da isti ljudi svakog meseca dobijaju ogroman novac. Za to se utroši milion evra godišnje! Za odlazak na Izbor za pesmu Evrovizije RTS je izdvojio 140.000 evra. To je opravdan trošak. Naplata takse za javni medijski servis preko računa za struju nije prevara potrošača, jer RTS proizvodi i program koji nije komercijalan, a gledanost mu nije po svaku cenu prioritet. Iako zakon definiše obavezu plaćanja RTS-a, on ne predviđa način naplate, zato je donet lex specialis koji je trebalo da traje godinu dana, a traje već godinama. RTS je trom sistem u kom je prosečna starost zaposlenih 51 godinu. Od 2500 zaposlenih, samo njih 22 je mlađe od 30 godina. RTS bi morao da počne da zapošljava mlade ljude. Gost: Branislav Klanšček, Predsednik Upravnog odbora RTS-a.

Proveli smo dobar deo prethodnog podkasta pričajući o Hakimu Olajdžuvonu i njegovoj viziji moderne centarske igre, te kako on u svemu tome vidi Nikolu Jokića i Džoela Embida, i to sve iskoristili kao najavu meča između Filadelfije i Denvera. Međutim, meč je protekao mimo Hakimovih očekivanja, a možemo reći i naših želja. Embid je, nakon nervoznog početka, pokazao klasu i ubacio 47 poena u direktnom duelu sa našim centrom. Siksersi su pobedili, a ovaj duel na nacionalnoj frekvenciji sigurno je malo pokolebao neke MVP glasače. Ali ima još puno da se igra – i da kažemo odmah, revanš u Koloradu je u noći između 27. i 28. marta. I verujemo da će Nikola biti spremniji ovaj put! Ostalo? Pa od svega po malo, znate kako već ide. Ovaj put nismo imali širi pogled na poneke ekipe, već smo sve prešli gotovo jednako, i fokusirali se na njihove trejd opcije. Hoće li neki Bogdanović napustiti svoj sadašnji tima? Gde će Dianđelo Rasel? Džon Kolins? Džejkob Peltl? Situacija se zahuktava polako, akcije još uvek nema, ali gde ima dima... Malo smo duže pričali o vrhu istoka, tj. o Milvokiju pre svega, jer su im se vratili „topovi“ za visoki plasman i „jeleni“ su odmah vezali pet pobeda u nizu. Filadelfiju smo već pokrili, a u gustom vrhu istoka naravno i dalje vlada Boston. Treba obratiti pažnju i na Bruklin...može li Majami nešto? Malo su dodali gas! Na zapadu je i Denver dalje u vrhu, dok Memfis zaostaje sitno, ali primetno. Sakramento se ozbiljno umešao u borbu za prvih pet mesta, a Edin i dalje tiho (dobro, ne baš tiho) favorizuje Kliperse, koji se već sada profilišu kao nagazna mina u kosturu doigravanja. Podigli su se Voriorsi, pa i Mevsi, ali Lejkersima nikako da krene. Ovaj sudijski previd koji je kumovao porazu od Seltiksa sigurno nije pomogao! Ovaj put, u vašoj omiljenoj intro sekciji, pričamo malo o muzici ali imamo i čvrstu preporuku – stend-ap performansi Edija Marfija iz osamdesetih su apsolutna lektira za sve. Ako niste gledali, pogledajte! A da, pogledajte i podkast. Vidimo se sledeće nedelje!

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.

V dnešnej časti podcastu Múzeum sa vyberieme po stopách architekta Friedricha Weinwurma. „Vytvoril obrovské množstvo budov, ktoré zmenili tvár nášho hlavného mesta,” hovorí  kurátor Múzea židovskej kultúry SNM Michal Budaj.  „Považujeme ho za kľúčovú osobnosť medzivojnovej modernej architektúry na Slovensku. Ostalo po ňom veľa stavebných pamiatok hlavne v Bratislave, ale nielen tam,” spomína tiež v podcaste Michal Budaj. Kde v hlavnom meste môžeme vidieť stopy známeho architekta? A aký je jeho životný príbeh? Podcast vzniká v spolupráci redakcie Aktuality.sk so Slovenským národným múzeom. Podcast nahrala Denisa Hopková.

Bil je božanski teden, v katerem smo izvedeli, da naše najpomembnejše bogastvo tehta tri milijone kilogramov. Kaj je to, Tatjana Pirc pove v centrifugi …

Ovonedeljno izdanje Njuz Podkasta uspelo je da stane u skromna dva sata. Pričali smo zašto je Skupština Srbije postala cirkus i ko je sve ovaj put pribegao fizičkom i verbalnom nasilju. I dalje pod utiskom Svetskog prvenstva u Kataru, dotakli smo se mečeva komšijske reprezentacije. Ostalo je pitanje - da li fudbaleri moraju da slave uz Thompsona ili je Ceca sasvim prihvatljiva? Mada na RTS-u ne može da se čuje hrvatska himna, može da se vidi najnovija najava rata na KiM. Donosimo i vesti sa same ivice srpske političke javne i političke scene. Da, tako je, pričali smo o Milošu Jovanoviću i Jovani Jeremić. Kako uskoro ne biste gledali samo Midjourney AI generisane Njuz podkastere, pretplatite se na naš Patreon ili postanite član na Jutjubu + ćete čuti sve tračeve vezano za Tešu i njegov odlazak sa Balkan Info.

Piše: Andrej Lutman Bereta: Maja Moll in Aleksander Golja Za uvod do pesniške zbirke Za blagor sistema je treba navesti kar nekaj tehnikalij. Pesnik Matija Krumpak, študente primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predstavljen tudi s povedjo: „Posebnih literarnih nagrad nima, ker je mnenja, da si jih ne zasluži.“ Dejan Koban v spremnem besedilcu k zbirki piše: „Poezija, ki sem ji priča, je težka, precej kompleksna.“ In dopolnjuje oziroma pojasnjuje: „Kot bralec moram poznati zgodovino naše dežele, malce politike, malce črne kronike, malce popkulture.“ Vse navedene tehnikalije so nujne, da vsaj do neke mere prodremo do prvih zapisov v zbirki, a sporočilnosti še ne predrejo. Pot do sporočilnosti ovira, če že ne ustavlja, nekakšno kazalo oziroma seznam besedil, kjer je kar nekaj besed prečrtanih, dopolnjenih s številkami, ki naj bi bile vezane na nekakšne cikle, zbirke v zametku, na že odposlane pesmi oziroma na tista besedila, ki so morda pesmi. Zadeva torej ni samo kompleksna, temveč tudi zakomplicirana. Toda, pozor: naslov zbirke je Za blagor sistema. V zadnjem delu knjižice, ki je naslovljen prav s tem tremi besedami, se skriva vrstica: „Ne najdem svojih besed.“ Pesnik oziroma izpisovalec je v zagati, sistem, ki mu je sledil, ga je pustil na cedilu. Ob vsem izpostavljenem obstaja splošno sprejet vzorec, da naj določenih sklopov besed ne bi jemali iz celotne pomenske zgradbe. A pesnik oziroma izgubljenec v sistemu počne prav to: v kompleksnosti in zakompliciranosti besedno-pomenskega sistema se ne znajde, nima smeri, pa poskuša z grmadenjem smislov določiti vsaj osnovne parametre pesmi. V predzadnjem knjižnem sklopu se pojavljajo vrstice: „In če utihnem, se spet zbudim. / Del strukture. / Nemarno neresen. / A živ.“ Vsi navedki služijo novemu, vzpostavljajočemu se sistemu. Na takšen način pesnik gradi svoj sistem, ki mu dopušča stalno podiranje, razdiranje in množico primerljivih permutacij pesniških vrstic in besed. Ob tem izraža pokornost, kar ponižnost do sistema, saj mu omogoča, da lahko vzpostavi ustaljeni kod, ustaljeno sintakso, ki mu da vsaj upanje, da bo razumljen. Izpisovalec ve, da mora pesmi razumeti urednik njegovih še neobjavljenih pesmi, da jih mora razumeti pisec spremnega besedila in – ne nazadnje – da naj bi jih razumelo tudi bralstvo. A tu se zalomi. Zalomi se namreč že pri izpisovalcu samem, saj vedno znova preverja pomene, vedno znova prebira in razbira smisle lastnih besedil, znova in znova razvršča in urednikuje sam sebi. Res, ni mu lahko. Nekako na sredi zbirke piše: „Umetnost škoduje. / Umetelnost dovoli. / Biti ustvarjen za škripanje.“ Poleg skrajno lingvističnih tavtologizmov se v zbirki najde tudi nekaj osrednjih pesniških tem. Ena od teh je ljubezen: „Sedela je na postaji. / Dol je slonela, dremala. / Kdo pa je še danes trezen?“ Ena od tem, s katerimi se spoprijema izgubljenec v sistemu, je zgodovina književnosti. Z njo opravi takole: „Kako naj primerjam Ime rože in Krst pri Savici? / Oboje je uporabno kot rizla. / Ostalo je postransko.“ Obstaja zamisel, da je popoln sistem tisti, ki ne izloča, ki ne dopušča izjem, sistem brez podsistemov, sistem sistema. Pred prebiranjem zapisov, ki so lahko tudi pesmi, je nujno naslednje napotilo: ne se ustrašiti vehementnih prijemov pesnika! Sistem je pripravljen.

Na svetovnem prvenstvu v nogometu je prvi prosti dan. Voditelja podkasta SOS odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta analizirala vse četrtfinalne pare. Vabljeni k poslušanju.

Nina Medved se je takoj po diplomi iz germanistike in novinarstva preselila v New York, kjer je s premori živela dobrih deset let. Tam se je prvič srečala z aromaterapijo, ko so jo nekega dne na poti iz šole omamne dišave zvabile v trgovino Enfleurage, najbolj znano newyorško trgovino z eteričnimi olji. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekle, saj je Nina Medved danes ena najbolj strokovno podkovanih in priznanih aromaterapevtk pri nas. Tokrat v nedeljskem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič o najskrivnostnejšem od čutil - vohu in subtilnem svetu ter učinku parfumov.

Ostalo je još nekoliko mesta za novembarski program o ciljevima. Radujem se da tokom programa sa vama podelim jedan od mojih omiljenih alata zvani kreiranje podržavajućih protokola koji mi je pomogao da posložim život od 2019. godine do danas. Tokom programa ćemo kreirati protokole da kada život poludi mi ne odlepimo zajedno sa njim. Pričaćemo o tome kako da postaviš planove za sledeću godinu da dok brineš o sebi, drugima i planiraš dan, nedelju, mesec i godinu takođe stigneš da odeš sa drugaricama u pozorište ili na klizanje, napraviš porodični album sa fotografijama, pošalješ pisma prijateljima u inostranstvu, doniraš novac i vreme onima kojima biraš i možeš da pomogneš i budeš ljudsko biće, a ne robotić za izvršavanje zadataka i ispunjavanje tuđih potreba. Primetićemo šablone koji se iznova i iznova ponavljaju gde ispadamo bezobrazne prema sebi. Gde po deseti put kažemo sebi ono čuveno: Dokle bre više? Dokle bre više da sediš u zadimljenoj prostoriji dok ti suze oči i kijaš, jer nemaš svoju dozvolu i granicu da kažeš da ti to ne prija i odeš kući. Dokle bre više da ležeš u krevet posle ponoći iako si sutra razvaljena sa podočnjacima do poda i nije ti ni do čega da bi ispoštovala proslavu nekoga ko se nikada ne seti da ispoštuje tebe? Postavićemo sisteme i procese za apsolutno sve: san, ishranu, trening vreme sa porodicom i prijateljima vreme za sebe zdravlje hobije itd. Videćemo kako da optimizujemo dan, nedelju i godinu da budu baš po našoj meri. Pričaćemo o tome koje su to aktivnosti koje planiramo da zadržimo, a šta je to novo što želimo da dodamo u svoj dan i nedelju. Radićemo to svesno sa i namerom. Pričaćemo o 8 najčešćih razloga zašto ti se ciljevi ne ostvaruju, gde ti odlazi energija u prazno i kako da prestaneš da sabotiraš sebe. Radionica traje 3 nedelje i košta 497 eur. Obuhvata 3 Zoom poziva sa mnom od čega na prvom držim predavanje, a na druga dva vi postavljate pitanja i zajedno prolazimo kroz vaše ciljeve za narednu godinu. Podeliću sa vama kako ja organizujem svoju nedelju, mesec i godinu. Podeliću sa vama kako postavljam posao tako da imam 4 meseca godišnje slobodno i dovoljno resursa za putovanja i organizovanje zabavnih stvari sa dragim ljudima kao i strast koju imam za konstantno ulaganje u svoju glavu i edukacije po mojoj meri. Zoom sastanci biće u 15h nedeljom u sledećim terminima: 6.11. Predavanje 13.11. Zoom Q&A 27.11. Zoom Q&A Samo napiši Zainteresovana na mejl jovana.miljanovic@gmail.com i javljam ti detalje. Ukoliko planiraš da dođeš u moj Master Mind u aprilu moja topla preporuka je da prođeš ovaj program kako bi tvoj mindset bio spreman za intenzivni rad koji se dešava tokom četiri meseca programa Biznis po tvojoj meri.

​Ako sa za 4 roky zmenil organizátor veľkých protestov? Ako vníma súčasnú politiku a seba v nej? Vláda sa opiera o fašistov — prečo to prijal? Čo ostalo zo sna u slušnom Slovensku? hosť: Juraj Šeliga, poslanec parlamentu

Preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Tednu otroka pestr dogajanje tudi v Trbovljah. - Po 40-ih leth prizadevanj v Rogatcu dobili nov vrtec. Gradijo tudi enoto doma za starejše. - Sežanski gasilci še vedno nimajo svojih prostorov. - S projektom Kariernega centra želijo v Posavju povečati zaposljivost mladih.

"Slab okus je mnogo bolj vzemirljiv od dobrega" Ta v otroštvu plah deček iz premožne berlinske judovske družine, si je svoj prvi fotoaparat kupil z žepnino pri dvanajstih letih in njegova prva fotografija je bila - radijski stolp. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli za Helmuta Newtona - fotografskega voajerja, ki je bil barvno slep in je zelo redko delal v studiu, raje je fotografiral v hotelih, bazenih in seveda na ulicah. Zaslovel je s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk, ki še danes burijo duhove in razdvajajo, češ - je bil zgolj seksist in mizoginist ali je ženske oboževal in s svojimi fotografijami le nastavljal ogledalo mizogini družbi? Interpretacije so seveda različne in tokrat bosta svoje videnje tega nedvomno velikega mojstra modne fotografije, njegovega življenja ter dela, podala Barbara Čeferin, fotografinja in lastnica ter vodja prve zasebne galerije specializirane za umetniško/avtorsko fotografijo pri nas - Galerija Fotografija in Fulvio Grisoni, priznani modni fotograf, ki je s Helmutom Newtonom tudi osebno sodeloval. V pogovoru z avtorico oddaje Liano Buršič

✅ YouTube kanal - BIBLIJA UČI - mr Zoran Marcikić https://bit.ly/3aH6f6K ✅ BLOG https://biblija-uci.com/ ▶️Posetite dopisnu biblijsku školu: https://www.biblijagovori.info/ ✅Poseti knjižaru Preporod: https://www.preporod.rs/

Rod Andrássyovcov bol na Gemeri prítomný tristo rokov. Dodnes na nich mnohí miestni spomínajú a hovoria s rešpektom či dokonca nostalgiou, a to aj keď ich nemali ako stretnúť. Po druhej svetovej vojne sa majetky grófov znárodnili. Ostalo po nich nielen umenie a kultúrne pamiatky, ale aj huty, bane či infraštruktúra. V o viacerých prípadoch, napríklad ako v Nižnej Slanej, sa však pozeráme na spustnuté a polorozpadnuté technické a priemyselné pamiatky. V tejto epizóde podcastu Index sa Nikola Šuliková Bajánová rozpráva s kunsthistorikom a bývalým riaditeľom múzea Betliar a Krásna Hôrka Júliusom Barczim o tom, čo Andrássyovci pre Gemer znamenali, ako tam podnikali a ako ich ekonomické ale aj iné aktivity skončili. Upozornenie: Podcast Index si nebude počas augusta vychádzať. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcastindex@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Index a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.

V poletje zakorakajmo ob fanfarah novega podzakonskega akta, ki bo oplemenitil evropski zakon o "zdravstvenem varstvu živali"! Pred nekaj tedni je "Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali" začela javnost obveščati o novih zakonskih regulativah, ki jih mamica Evropa pripravlja pri nekaterih najvišje letečih predstavnikih evropske favne. Gremo torej "na kratko" in nedopustno počez, kar pomeni brez uporabe evropske zakonodajalke latovščine ...   Tudi če ste samo dvoriščni ali ljubiteljski rejec perjadi, se boste morali po zakonskem predlogu registrirati kot rejec, s svojo registracijo pa registrirati tudi dvoriščno perjad. Ne glede na število primerkov! Med perjad – tako pod strogo evropsko zakonodajo – pa spadajo: piščanci, purani, pavi, pegatke, fazani, prepelice, jerebike, noji, race, gosi, labodi in celo papige ter čisto nazadnje golobi. Op. p. Da so golobi na zadnjem mestu, ni neslan poskus pisunskega humorja, temveč dikcija evropskih organov. Čeprav gre priprava na sprejetje podzakonskega akta povsem mimo javnosti, gre za izjemno pomembno zakonodajo, ki lahko v mnogočem spremeni obličje Evrope, kot jo poznamo. Zadeva je namreč ta, da v Evropski skupnosti reja perutnine ni kar neka dejavnost. Gre za milijonski trg; tako piščančjih prsi, kot evrov … Smešno, ampak večino najkakovostnejšega perutninskega mesa Evropa uvaža, sama pa izvaža manj kakovostne perutninske izdelke. In seveda; piščanec je dvainosemdeset odstotno kralj tudi na evropskih mizah; s štirinajstimi odstotki mu sledijo purani, v ozadju pa tacajo race samo s tremi odstotki. Ostalo odpade na eksote. In zdaj k zakonodaji. Rejna perjad, tudi tista pasemska, je bila že zdaj podvržena strogi zakonodaji – kar je prav in logično – a z novimi načrti, bodo pod nadzor prišle tudi osamljene kokoške, katerih poslanstvo je eno jajce na nekaj dni ali ptičji par v kletki, ali napol športni primerki, ki jih ljubitelji gojijo kot konjiček. Očiten razlog, da smo dvignili pravičniški prst proti takšni zakonodaji, je dramatičen odmik od samooskrbe, ali blaženja draginje, ki ju priporoča kmetijska politika te zadnje mesece. Se pravi, boste morali za dve kokoški tako vi kakor tudi živalci skozi proces registracije, ki ga bo treba seveda tudi plačati. Na koncu se bo bolj splačalo še naprej obiskovati supermarket. Drugo, mnogo bolj tehtno vprašanje, ki je pa v resnici spodbudilo današnje pisanje, pa je izključno načelne narave: "Če evropska skupnost tako strogo nadzoruje kokoši, kako šele nadzoruje ljudi?" Ali komentirano "z rejca ostrim očesom …"; na vrhu regulatorne kurje lojtre sedijo kokoši, na dnu čemimo državljani združene Evrope … Na neki točki se bomo morali histeriji nadzora in reguliranja enostavno upreti. Ne gre za spodbujanje anarhije, temveč za propagiranje zdravega razuma. Enostavno ni mogoče, niti ni treba vsega regulirati! Sploh, ker živimo v časih reguliranega prostega trga, reguliranih zdravstvenih protokolov, reguliranih socialnih stikov … Tako se zdi reguliranje posedovanja domače perjadi povsem nepotrebno. Če se izrazimo z revolucionarnim pamfletom, kakršni so všeč vročekrvni politični levici, kot tudi medijsko izpostavljeni intelektualni desnici: "Svoboda človeka gre prek svobode kokoši!" Ali še bolj anarhistično: "Svobodo perjadi naj omejuje samo človeški apetit!" Ko boste naslednjič pripravili ali použili masteršef piščančje prsi, pomislite na naslednje … Použili ste jih varno in varne, ker je za njihovo neoporečnost poskrbela zdravstveno-veterinarska regulativa združene Evrope. A vendar; s tem, ko so regulirali cele piščančje prsi, so regulirali tudi delček vas.

Drugi poudarki oddaje: - V novi ajdovski soseski, poimenovani Fluvio Frigido, prihodnji teden primopredaja stanovanj - V občini Lenart bi Center za ravnanje z odpadki preselili drugam - v Srednji vasi pri Bohinju slovesno odprli prenovljeno podružnično šolo - Ta konec tedna več kot 50 strokovnih in spremljevalnih dogodkov na 40-em festivalu idrijske čipke

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. S sogovornikom smo predstavili njegovo delo, razmišljali o modnih trendih in potrošništvu, vprašali pa smo ga tudi, kako se oblačimo Slovenci...

Ta v otroštvu plah deček iz premožne berlinske judovske družine, si je svoj prvi fotoaparat kupil z žepnino pri dvanajstih letih in njegova prva fotografija je bila - radijski stolp. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli za Helmuta Newtona - fotografskega voajerja, ki je bil barvno slep in je zelo redko delal v studiu, raje je fotografiral v hotelih, bazenih in seveda na ulicah. Zaslovel je s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk, ki še danes burijo duhove in razdvajajo, češ - je bil zgolj seksist in mizoginist ali je ženske oboževal in s svojimi fotografijami le nastavljal ogledalo mizogini družbi? Interpretacije so seveda različne in tokrat bosta svoje videnje tega nedvomno velikega mojstra modne fotografije, njegovega življenja ter dela, podala Barbara Čeferin, fotografinja in lastnica ter vodja prve zasebne galerije specializirane za umetniško/avtorsko fotografijo pri nas - Galerija Fotografija in Fulvio Grisoni, priznani modni fotograf, ki je s Helmutom Newtonom tudi osebno sodeloval. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Američki Opsajd. Delegacija NSBiH putovala je na ekskurziju u Sjedinjene Američke Države, koja je, između ostalog, uključivala i utakmicu reprezentacije BiH sastavljene od igrača iz Premijer lige protiv ekvivalentnog sastava domaće selekcije. Mogla je ovo biti zanimljiva fudbalska utakmica, ali Ivaylo Petev odlučio se za improvizaciju sa sastavom, s kojim je onda jedini bilo važno da se odbrani nula. Koja se na kraju nije odbranila. Koja je zapravo poenta ove utakmice i koliko je kome dobrog donijela? Barem su neki vidjeli Ameriku i postavili selfije na privatne profile. Ostalo svakako nije ni važno. Poraženi Opsajd.Autori: Saša Ibrulj i Ismet TuršićProdukcija: Slaven Ištuk i Goran ObadSocial media: Alica Oglić See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

ABA liga retko razočara, ali ovo kolo će se bogami pamtiti. Zvezda se provukla u Novom Mestu, Partizan je izgubio, Budućnost se približava, Cedevita se budi...a Edin i Miloš su tu da ne izgubite korak. Šta smo gledali u Novom Mestu, još uvek nismo načisto – bio je to solidan miks košarke i teatra sa elementima komedije, pa na kraju i tragedije. Ali, da se fokusiramo čisto na basket – Zvezda je dobila, Kalinić je heroj, a Gibs tragičar. Ostalo ćemo probati da analiziramo kako treba... Partizan se „okliznuo“ na svom terenu, i to protiv Cedevite. Nismo davali puno šansi Ljubljančanima, na čijoj se klupi Jurica Golemac i dalje nekako drži. E sad, kažu da je ranjeni lav najopasniji, ali ranjeni zmaj je izgleda tek gadan – inspirisani dalekometnom paljbom svoja „tri amigosa“, Blažiča, Pulena i Ferela, „Ceđolimpija“ nosi kući pun plen. Svakako veliko iznenađenje! Iznenađenja, međutim, nismo videli u Zagrebu i Čačku. U prestonici Hrvatske, Cibona je pokušala da opstruiše Budućnost uprkos izostanku Roka Prkačina, ali prevelik su „đetići“ zalogaj – pogotovo sad kad im se vratio Vili Rid. Aleksandar Džikić uigrava svoje momke malo po malo, i sigurno će biti najopasniji kada bude i najpotrebnije. Kraj Morave, Borac je opet odlično počeo, ali traljavo završio – fenomenalni Garet Nevels im je ukrao pobedu pred nosem, a Brajs Džons je nastavio svoju seriju nepogrešivosti sa penala. Stavka „opstanak“ je u Železniku odavno arhivirana, i sada se već uveliko razmišlja o doigravanju, gde nekome mogu biti jako neugodan rival. Zanimljivo je bilo i u Podgorici, gde je Derbi Studentski Centar u izuzetno napetoj utakmici slavio protiv Igokee. Iako su bili bez Kajla Vinjalesa, „Studenti“ su našli načine da Igosima ubace čak 93 poena, a briljirao je Kenan Kamenjaš koji je bio na ivici dabl-dabl učinka. Do nove pobede stigao je i Mornar, koji je sada na svega jedan trijumf daleko od plej-of mesta – veliki preokret nakon što su sezonu počeli sa skorom 0-6. Borio se Zadar sve to poslednjeg daha, imao i inspirisanog Trevora Tompsona u svojim redovima, ali Barani su ipak imali više sportske sreće, a i umešnosti. Miki Pavićević zadovoljno trlja ruke zbog ovog raspleta, a tek će se Mornar pokazati kad im se reši pitanje američkog beka. Za kraj, da spomenemo i da je Mega rutinirala Split, i da je mladi Nikola Jović ponovo odigrao u shodu sa svojim visokim renomeom. „Novi Jokić“ je učinkom opravdao visoke draft projekcije, dok su „žuti“, kao i manje-više uvek, ostali na visokom broju promašenih trojki i to ih je u konačnici i koštalo. Naravno, tu su i naše redovne rubrike – Kraš Ekspres, Petorka Kola...i sve što inače dobijete jednom nedeljno. I ne zaboravite, vidimo se u petak za nedeljnu dozu NBA novosti!

Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Pobednika trke smo znali još pre dve nedelje. Ostalo je samo da se odluče etapni pobednici i majice. No Pogačar je opet napravio čistku majica i ove godine. Jedino je Manksman uspeo maestralno da osvoji zelenu majicu i to na iznenađenje velike većine. Mora se priznati da nije bilo neke neizvesnosti u borbi za ukupnu pobedu. Jedino nam je bilo ostalo da čekamo hoće li Kav oboriti rekord Edija Merksa još jednom pobedom u Parizu. Vout Van Art se pobrinuo da bude stativa. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/bicisvet/message

Došlo je vreme i da zatvaramo ovaj naš NBA specijal. Nakon 11 epizoda i više od 500,000 pregleda, NBA sezona privela se kraju, a sa njom i ovaj naš veseli format. Ostalo je samo ono sitno – da se vidi ko je pobednik. U poslednjoj epizodi NBA plej-of specijala Šeste Lične, Edin, Kole i Miloš bave se malo putopisima iz kišnog Viskonsina, te njihovim gastro-pivskim tradicijama, a malo i košarkom i standardnim TMZ sektorom. U poslednje tri utakmica finala videli smo dve rutine i jedan pravi klasik, a fokus priče bio je i na toj četvrtoj utakmici koja je podsetila na plej-of tuču iz najboljih dana devedesetih. Odigrao je Devin Buker fantastičnu utakmicu, postigao 40 poena, ali to nije bilo dovoljno. Zahvaljujući odličnom Janisu Adetokumbu, kao i Krisu Midltonu koji je pogodio kad je trebalo, Milvoki je ponovo u priči. Sada smo pali na „seriju na dve dobijene“, Finiks ima prednost domaćeg terena...hoće li to biti dosta? Sa jedne strane, Finiks mora da ponovo pronađe Krisa Pola, a i on sebe. Bez jakog Pola, nema ni jakog Diandrea Ejtona, a to je već ozbiljan hendikep. Sa druge strane, pitanje je da li će sudije pustiti Milvokiju „tuču“ van Milvokija. Za sada, Finiks bi ih tukao „košarkaški“ kada se to ne desi. Ali možda se arbitri okuraže pa krenu i sa drugačijom interpretacijom u pustinji Arizone? Mnogo je znakova pitanja... Pred nama su još minimum dve utakmice. Ko će biti šampion? Naš trojac je dao prognoze. Hoće li ovaj put biti u pravu? I to je napeto... Ali znate šta, bar smo se lepo proveli ova dva meseca. Vidimo se sledeće sezone, kada ćemo opet u ovo kolo.

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Vedrana Božinović rođena je u Sarajevu 25. aprila 1976. godine . 1998. godine diplomirala je na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu . 2005. godine je magistrirala na Univerzitetu Essex u Londonu , Odsjek za glumu. Od 2007. godine članica je drame Narodnog pozorišta Sarajevo .  Ostvarila je brojne uloge u filmu ( Perfect Circle, Nebo iznad krajolika , Naša svakodnevna priča ) i u televizijskim serijama ( Viza za budućnost , Lud, zbunjen, normalan , Žene s broja 13 ). Na 39. pozorišnim igrama u Jajcu dobila je nagradu za najbolju dramaturgiju. Vedrana Božinović jedno je vrijeme takođe radila kao novinarka . Pisala je kolumne za magazin Gracija . Proteklih godina zapažen je njen rad na dramturgijama predstava Andrasa Urbana (Hasanaginica, M.I.R.A....) Za svoj rad nagrađena je Sterijinom nagradom. http://papirpodcast.com http://www.instagram.com/papir_podcast https://youtube.com/user/figurebih

Akú máme vládu? Čo sa splnilo z požiadaviek námestí? Čo je s nimi v rozpore? Čo vás najviac teší a čo je najväčšie sklamanie?

Akú máme vládu? Čo sa splnilo z požiadaviek námestí? Čo je s nimi v rozpore? Čo vás najviac teší a čo je najväčšie sklamanie? hostia: Karolína Farská, organizátorka protestov Za slušné Slovensko, Veronika Bruncková, organizátorka protestov Za slušné Slovensko.

Akú máme vládu? Čo sa splnilo z požiadaviek námestí? Čo je s nimi v rozpore? Čo vás najviac teší a čo je najväčšie sklamanie?

Mira Uršič je slovenska slikarka in pesnica, ki je lani obeležila 70 let življenja in 45 let samostojnega likovnega ustvarjanja. Rodila se je v Mariboru, maturirala na II. gimnaziji in študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Od leta 1974 ima status samostojne likovne umetnice. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru. Kot Mariborčanka, Studenčanka, je aktivno vključena v Kulturno društvo Studenci, kjer je ljubiteljskim slikarjem sekcije Stil mentorica. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Konferenčna finala sta preteklost, prav tako Green Bay Packers in Buffalo Bills. Najlažje je biti general po bitki, zato Neža, Marko in Rok skrbno analizirajo, kaj je vodilo Packers v novo razočaranje. Kaj bi drugače naredili, če bi bili Matt LaFleur ali Aaron Rodgers in kdo je še veliki krivec Packersov? Na drugi strani sta Tom Brady in Buccaneers hvaležna slavospevov, ki jih trojka priredi tudi Patricku Mahomesu in Chiefsom. Spomnejo se še zanimive tržnice podajalcev in pokoja Phillipa Riversa.

Dečko upozna curu na Myspace-u. Dečko i cura se idu upoznat uživo. Ostalo je povijest. Podržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: https://www.patreon.com/mjestozlocina Pratite nas na Instagramu: https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast/

Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel 36 let. Ana Porok živi z njim in s hišo dobro desetletje manj. Začelo se je tako, da so v Plečnikovi hiši potrebovali nekoga za počitniško delo. Ker je s svojim entuziazmom in poznavanjem mojstrove zapuščine impresionirala enega največjih poznavalcev njegovega dela in življenja - dr. Petra Krečiča, je bilo počitniško delo njeno. To počitniško delo se je nadaljevalo s pripravništvom in končalo z zaposlitvijo. Ostalo je zgodovina! Ana Porok, diplomirana umetnostna zgodovinarka, je kustosinja Plečnikove hiše in njeno življenje se močno in zelo celostno prepleta z zapuščino Jožeta Plečnika. Ne naveliča se ga. Saj kljub temu, da mislimo, da o velikanu slovenske pa tudi svetovne arhitekture vemo že vse, je prostora za raziskave in nove uvide še ogromno. To je med drugim pokazala tudi trenutna razstava (zaradi epidemioloških ukrepov žal začasno nedostopna javnosti) v sodelovanju z NUK-om o prijateljstvu med trnovskima sosedoma- Plečnikom in duhovnikom ter pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki temelji na njuni korespondenci in je razkrila veliko novega. Kako je živeti s Plečnikom, kaj je v njem tako presežno navdihujočega, da se je odločila posvetiti mu velik del življenja? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z voditeljico Liano Buršič.

Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.

NBA sezona je stigla do kraja. Ostalo nam je još finale između Lakersa i Miamija te još jedan najavni podcast. Ovaj put se u goste vratio Hrvoje Frančeski, a uz Vida Horvata tu je i još jedan član Dvokoraka, Emir Fulurija. Uz najavu finalne serije, osvrnuli smo se i na budućnost momčadi koje su ispale u konferencijskim finalima, Denvera i Bostona.

Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič.

Kto šiel spať po exit-polloch, môže byť z konečného výsledku trochu šokovaný. Po spočítaní 99,89 % okrskov je jasné, že Matovič asi bude premiér a možno bude mať aj ústavnú väčšinu. Smer však prepadol menej, ako sa zdalo, kým PS/Spolu a KDH úplne.

Relja Popović je otvorio dušu THCF ekipi i pričao o svojim počecima -kako mu se zvala rep grupa u Osnovnoj školi, kako je nastala priča sa Elitnim Odredima, o ulozi koju je ostvario u filmu "Parada", ali i svim ostalim koje je odbio, kao i o lojalnosti koja mora da postoji u svetu šoubiznisa... Poslušajte i pogledajte u novoj epizodi!

Ovog puta nije bilo "gledali smo kako vi ne biste morali". Microsoft nam je ovog oktobra obezbedio sat i po kvalitetnog programa. Surface događaj potvrdio je jedan i otkrio bonus "one more thing", Microsoft ne samo da je konačno oživeo Courier koji se sada zove Surface Neo, već je napravio i dvoekranski telefon na Androidu kome u ličnoj karti piše Surface Duo. Šta znači X za Surface, a šta za Windows, da li je Microsoft i dalje saradnik ili konkurencija, ko je sve dobio mig da po starom neće ići, kako i zašto sad Android, kao i šta je sve osveženo u Surface familiji razgovaramo u osamdesetom Tehnopolis Podcastu. Hvala na slušanju! 00:00 - 11:05 Surface Laptop, Pro 7 i Earbuds 11:05 - 26:37 Surface Pro X, Neo i Duo Pratite Tehnopolis podcast: RSS Apple Podcasts Google Podcasts Aleksandar Miladinović @alexmiladinovic Ivan Jelić @escapetofreedom

Ovog puta nije bilo "gledali smo kako vi ne biste morali". Microsoft nam je ovog oktobra obezbedio sat i po kvalitetnog programa. Surface događaj potvrdio je jedan i otkrio bonus "one more thing", Microsoft ne samo da je konačno oživeo Courier koji se sada zove Surface Neo, već je napravio i dvoekranski telefon na Androidu kome u ličnoj karti piše Surface Duo. Šta znači X za Surface, a šta za Windows, da li je Microsoft i dalje saradnik ili konkurencija, ko je sve dobio mig da po starom neće ići, kako i zašto sad Android, kao i šta je sve osveženo u Surface familiji razgovaramo u osamdesetom Tehnopolis Podcastu. Hvala na slušanju! 00:00 - 11:05 Surface Laptop, Pro 7 i Earbuds 11:05 - 26:37 Surface Pro X, Neo i Duo Pratite Tehnopolis podcast: RSS Apple Podcasts Google Podcasts Aleksandar Miladinović @alexmiladinovic Ivan Jelić @escapetofreedom

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Prvo preslušajte emisiju, pa klik na: https://www.patreon.com/igorivladopodcast

Ostalo je manje od deset dana do početka događaja godine - Svetskog prvenstva u fudbalu. U susret tome, ekipa emisije Sa terena je razgovarala sa legendama srpskog i jugoslovenskog fudbala - Draganom Stojkovićem i Predragom Mijatovićem.

Dva dijaka sta na Foto antiki prodajala stari fotoaparat. Mimo se je prisprehajal bradati gospod z najnovejšim digitalcem, ki sta ga prej videla samo v katalogih. Ga lahko primem, je vprašal prvi dijak. Ostalo je Amerika.

Analiza srečanja Finska - Slovenija Goran Dragić se po uvodnih dveh krogih nahaja na prvem mestu lestvice najboljših strelcev EuroBasketa. Na razburljivem srečanju proti izjemno borbenim in strelsko navdahnjenim Fincem, je v samo 15 minutah prvega polčasa dosegel že 24 točk. Toda izjemna igra ga je iztrošila, zato je v drugem polčasu odigral precej bolj rezervirano. Bo “Dragonu” ostalo dovolj ognja za današnjo tekmo proti Grkom, ki se začne že ob 15.30? Kaj so bile največje prednosti in pomanjkljivosti v igri Slovencev? Koliko nas lahko skrbi izgubljen skok, slab met za 3 točke in nerazpoložena klop? Kako daleč lahko Dragić popelje Slovenijo, brez večje pomoči Randolpha in Dončića? Ali s(m)o od njiju morda pričakovali preveč? Kdo so največji dolžniki in najbolj prijetna presenečenja? Vse to in še več v analizi srečanja med Slovenijo in Finsko, na začetku katere smo nekaj minut posvetili tudi najbolj odmevnim srečanjem in moštvom uvodnih krogov 40. EuroBasketa. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Ana saznaje da je žena u crvenom šefica organizacije RATAVA. Ostalo je još samo 45 minuta. Anin najvažniji putokaz u ovom trenutku jeste futrola koju je sakrila žena u crvenom. Može li Ana izvaditi futrolu iz skrovišta? Na putu ka Ulici Bernau, Heidrun, Paul i Ana susreću Heidruninog muža, Roberta. On kaže kako je cijeli grad pun vojnika. Još gore – dolaze ponovo motoristi s crnim kacigama. Njih četvero se skrivaju u dvorištu jedne stare pivare. Kad se pojavi žena u crvenom, Paul objašnjava da je to šefica organizacije RATAVA. Ana i Paul je slijede i vide da u jednom podrumu skriva metalnu futrolu. Njih dvoje se potom domognu futrole, ali potom moraju da je se riješe. Skrivaju futrolu na drugo mjesto, a igrač ih uvjerava da će on već pronaći načina da futrolu uzmu kasnije. Da li je preostalih 40 minuta dovoljno za to?

Ana se nalazi u Berlinu. Veče je, 9. novembar 1989. Vlada veliko slavlje zbog pada zida. Ona mora da se probije kroz gomile ljudi i pokuša da pronađe futrolu. Hoće li uspjeti? Upravo kada je Ana htjela da krene nazad u 1989. godinu, pojavili su se motoristi s crnim kacigama. Žena u crvenom im daje nalog da uhvate Anu – i to živu! Ana ipak uspijeva da se vremeplovom prebaci u noć kada je pao zid. Nalazi se u gomili kod Brandenburške kapije, ali mora da se probije do Ulice Bernauer. Ostalo joj je još 30 minuta. Hoće li uspjeti da prođe kroz toliku masu ljudi, koji se kreću kroz nekad podijeljeni grad?

Ana odnosi muzičku kutiju na popravak kod urara. Ali, za Paula Winklera je ovo više od obične popravke. On misli da poznaje Anu odranije. Kako je to moguće, pa ona je tek stigla u grad? Kada je Paul Winkler rasklopio muzičku kutiju, unutra je pronašao papir na kojem je bio napisan kod – 19610813. Šta to treba da znači? O čemu to govori Paul Winkler? Ana od njega traži da popravi muzičku kutiju, a on tvrdi da se poznaju. U ovakvoj zbunjujućoj situaciji, Ana je snimila svoju trenutnu poziciju i razmislila. Ostalo joj je 90 minuta i dva života. Slijedila je muziku, ali šta treba da znači "rješenje je u podjeli"?

Ana pronalazi vremeplov i saznaje da teroristi žele da ponište jedan istorijski događaj. Koji? Igrač je šalje nazad u 1961. godinu. Ostalo joj je samo još 60 minuta. Smije li vjerovati pastoru? Pastor može da objasni šta znači dio poruke: "rješenje je u podjeli". On zna i koliko je opasna organizacija RATAVA. Igrač smatra da bi Ana trebalo da se vrati u 1961. godinu kako bi riješila zagonetku. Uz lozinku "ljubav pomjera planine" može uvijek da se vrati u sadašnjost. To, barem, tvrdi pastor. Ana putuje u prošlost, u 13. avgust 1961. Ima još samo šezdeset minuta vremena. Da li je to dovoljno?

Andreas u nezgodnoj situaciji... Gramatika: Akuzativ clanova i zamenica

Ana još uvek nije blizu rešenja zagonetke. Koji to istorijski dogadjaj Ratava pokušava da spreči? Nakon povratka u 2006.godinu, ona bi trebalo da nastavi putovanje u 1989.godinu. Pre nego li se vratila u 2006.godinu, Ana se strastveno oprostila od Paula. Ostalo joj je još 35 minuta da završi misiju, a i ona i igrač nagadjaju koji to istorijski dogadjaj Ratava pokušava da spreči. Iznenada zaključuju da teroriste ne zanima izgradnja zida, već njegovo rušenje. Igrač odlučuje da Anu pošalje u 1989. kako bi doživela istorijski pad zida.