Podcasts about kongresnem

Danes se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel že 19. mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki predstavlja največji dogodek socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami v Srednji Evropi. S številnimi inovativnimi, ustvarjalnimi, umetniškimi in športnimi delavnicami za otroke in mlade ter njihovimi nastopi na Janezovem in Aničinem odru, kjer domujejo gledališče, glasba in ples, ter večernim koncertom, ki bo v četrtek, in dvema strokovnima dogodkoma - današnjim »Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij« in »Skrbništvo za odrasle – varstvo ali omejevanje pravic?« v petek, Mednarodni festival »Igraj se z mano« razvija pomemben in prepoznaven prostor, kjer inkluzija ni le tema, temveč dejanje. Utrip dogajanja na 19. mednarodnem festivalu »Igraj se z mano« je povzela Petra Medved

Maturanti so se s tradicionalno parado poslovili od srednješolskih klopi, na ljubljanskem Kongresnem trgu jih je zaplesalo okoli 2500. Po maturi jih čakajo najdaljše počitnice v življenju, potem pa bodo žal trčili v probleme odraslih. Med najbolj perečimi je nedostopnost stanovanj, saj so v lanskem letu cene nepremičnin zrasle za 8,5 %. Strokovnjaki poudarjajo, da tudi nedostopnost stanovanj povzroča anksioznost in depresijo pri mladih, zato del stroke pravi, da je treba nujno sprejeti zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki je ta teden na mizah poslancev. Ta je prvič v zgodovini poenotil zdravstveno stroko, ki predlogu odločno nasprotuje. Poleg skorajšnjega incidenta v mariborskem zaporu in jezi kmetov zaradi spornih sistemskih rešitev, smo se razveselili potrditve, da bo Slovenija sogostiteljica EuroBasketa 2029. O vsem tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Evo Lipovšek.

Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30 letnico delovanja. V jubilejnem letu so pripravili pester program. Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila so na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali celodnevni dogodek, polteje so nadaljevali s tremi potujočimi plesnimi paviljonu v Celju, Kranju in Mariboru, decembra pa so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli razstavo 30 let lepote, znoja, in žuljev, ki si jo lahko ogledate še do maja naslednje leto. V današnjih Glasovih svetov se bomo sprehodili skozi zgodovino sodobnega plesa pri nas, preverili, s kakšnimi težavami se to področje ustvarjanja še vedno spopada in pogled usmerili naprej, v leto, ki prihaja. V Glasovih svetov gostimo Dejana Srhoja, predsednika Društva za sodobni ples in Roka Vevarja, člana upravnega odbora. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Papeževa poslanica za mir o odpuščanju dolgovIzšel zbornik StopinjeJutri na Kongresnem trgu znova javna molitev rožnega vencaLuč miru iz Betlehema bo jutri prispela v slovenijo.

Danes je dan spomina na mrtve - državni praznik in dela prost dan, ko na pokopališčih ob cvetju zažarijo sveče. Katoliki hkrati praznujejo praznik vseh svetih in se spomnijajo vseh tistih, ki so dosegli svetništvo, a za to niso bili javno razglašeni. Državni vrh na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar bo na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Ta dan pa je priložnosti tudi za razmislek o smrti oziroma zadnjih trenutkih življenja. V oddaji tudi: - Število umrlih v neurju v Španiji naraslo na najmanj 158. - Strah nemške vlade ob morebitni Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. - V okviru meseca preprečevanja zasvojenosti svarila pred naraščanjem nekemičnih odvisnosti.

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, številni na grobove sorodnikov in prijateljev prinašajo rože in prižigajo sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Drugi poudarki oddaje: - Iran napoveduje obsežen povračilni napad na Izrael. - V Španiji že več kot 200 smrtnih žrtev poplav. - Zdravstveni zavodi bodo merili obremenitve zdravnikov.

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, so številni obiskali grobove najbližjih ter tam položili rože in prižgali sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)

V Parizu so se s sklepno slovesnostjo končale 33-te poletne olimpijske igre. Te so bile mlajše, bolj urbane, bolj vključujoče, bolj trajnostne, je povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ob zahvali športnikom za njihovo izjemnost je poudaril tudi olimpijski duh v napetih geopolitičnih razmerah. V oddaji tudi o tem: - V regiji Kursk nadaljevanje spopadov med Ukrajino in Rusijo, požar v nuklearki Zaporožje pogašen - Združene države bodo na Bližnji vzhod poslale podmornico z vodenimi raketami - Mladi pri nas opozarjajo na stanovanjske stiske in prenizke plače

Nocoj sprejem slovenskih olimpijcev na Kongresnem trgu v Ljubljani.Svet RTV Slovenija razrešil člana uprave Andreja Trčka.Cene pogonskih goriv ob zvišanju trošarin nespremenjene.Moški sredi Londona zabodel žensko in deklico.NSi: vlada nima kaj pokazati, razen prelomljenih obljub. Ob mednarodnem dnevu mladih do vlade kritični tudi v Mladinskem svetu Slovenije.Vreme: Jutri do 37 stopinj Celzija, popoldne ni izključena kakšna nevihta.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka sprejem slovenskih športnikov, ki so nastopali na včeraj končanih poletnih olimpijskih igrah v Parizu, od koder so prinesli 2 zlati in eno srebrno medaljo. Še preden so danes športniki stopili pred večtisočglavo množico navijačev, pa jih je sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah s naši olimpijci znova dokazali, da je Slovenija dom športnih talentov, predsednica je ob tem tudi pozvala športne zveze in organizacije, da zagotovijo enotno barvno podobo opreme za nastope slovenskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih.

Plezalka Janja Garnbret in z njo vsa Slovenija slavi ubranitev olimpijskega naslova - dosežek, ki ni uspel še nobenemu našemu športniku v zgodovini Slovenije. Po tekmi je sicer priznala, da je pred finalom le čutila breme favoritke. Sprejem Janje Garnbret in ostalih olimpijcev bo v ponedeljek zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Drugi poudarki oddaje: - Iz mednarodne skupnosti izrazi ogorčenja zaradi izraelskega napada na šolo v Gazi - Boji med ruskimi in ukrajinskimi silami se bližajo tudi jedrski elektrarni Kursk - Kljub rahlemu upadu obiska v hrvaški Istri s sezono za zdaj zadovoljni

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna in bučno slišna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. Druge teme: - Netanjahu ameriškim kongresnikom: imamo skupne sovražnike! - Predlog podnebnega zakona ohranja subvencije za fosilna goriva - Festival v Bayreuthu ostaja za izbrance, a tudi radijske poslušalce

Nogometni navdušenci so sinoči na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravili slovenske junake, ki so se vrnili z evropskega prvenstva. Z uvrstitvijo v osmino finala so dosegli najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. So pa včeraj razočarali košarkarji, ki so proti Hrvaški izgubili uvodno tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zunanje zadeve bo predlog varnostnega sporazuma z Ukrajino obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev. Premier Golob bi ga lahko podpisal že prihodnji teden. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo nadaljevali krovna pogajanja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. - Ukaz izraelske vojske o evakuaciji Han Junisa je prizadel približno četrt milijona ljudi. Gre za največjo tovrstno odredbo od evakuacije severnega dela Gaze.

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Čeprav so slovenski nogometaši izpadli iz evropskega prvenstva, je šport vnovič združil Slovence. Občutke med navijači lahko po prespani noči bolj ali manj strnemo v eno besedo - ponos. Selektor Matjaž Kek je prepričan, da je tokratno prvenstvo prineslo številne pozitivne stvari. Slovenski nogometaši se bodo danes ob 18-ih športnim navdušencem zahvalili za podporo na Kongresnem trgu v Ljubljani, sprejema na Brniku ne bo. V oddaji tudi o tem: - Za novega nizozemskega premierja prisegel Dick Schoof, nekdanji vodja obveščevalne službe. - Razdelitev avtobusnih linij med štiri prevoznike prinesla spremembe voznih redov. - Mnogo hrupa za nič za uvod Primorskega poletnega festivala.

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

V Izoli se je konec tedna končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o – tudi čustvenem – procesu iskanja brata, ki je pogrešan v vojni. Napovedujemo pa tudi mednarodni festival Imago Sloveniae in Poletje v stari Ljubljani, ki ju bodo na Kongresnem trgu v Ljubljan uvedli mariborski simfoniki z mladimi glasbeniki.

Ljubljana je danes v znamenju tradicionalne prireditve Pot ob žici. Pohodniki so se podali na 35-kilometrsko traso okoli prestolnice, kjer so italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno skupaj z več kot sto bunkerji postavili ograjo iz bodeče žice. V spomin na osvoboditev Ljubljane so organizatorji pripravili tudi tek trojk s ciljem na Kongresnem trgu. Druge teme: - Državna volilna komisija potrdila 11 list za evropske volitve, zavrnila Pirate - Ruske sile okrepile ofenzivo, ukrajinske z več napadi na rusko ozemlje - Nova afera na Evroviziji; zaradi prijave neprimernega vedenja izključili Nizozemca

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!

Peter Prevc izjemno kariero letalskega asa kronal z zmago v Planici!Včerajšnji shod Dovolj! na Kongresnem trgu je dopolnil Zbor za prihodnost. Strokovnjaki različnih področij so nakazali rešitve za rešitev krize v državi.Generalna skupščina evropskega združenja zdravniških organizacij o ukrepih za večjo privlačnost zdravstvenih poklicev.Srečanje notranjih ministrov na Brdu: Vse sile usmeriti v preprečevanje tihotapljenja migrantov.Evropska komisija podala predlog za administrativno razbremenitev majhnih kmetij. Ali protesti kmetov že dajejo rezultate?Vreme: delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Proti večeru padavine.

Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.

Peti dan radijskega misijona o neskončnem Božjem usmiljenju.Protestni shod na Kongresnem trgu bo opozoril na neizpolnjene vladne obljube in korupcijo.Stavkovni odbor operaterjev številke 112 zaradi napredka v pogajanjih preklical opozorilni shod za 27. marec.Zunanje ministrstvo ruskega diplomata označilo za nezaželeno osebo. V tednu dni mora zapustiti Slovenijo.Voditelji članic Evropske unije o varnosti in začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino.Golob in Stoltenberg na srečanju o vlogi Slovenije v NATU in obrabnih izdatkih.Guterres: v Gazi lakoto trpi polovica prebivalstva.Vreme: Deloma jasno bo, z nekaj več oblačnosti v vzhodni Sloveniji.V Beljak in Gradec odslej tudi z novimi vlaki Slovenskih železnic.V Vipavskem Križu zadnje slovo od dolgoletne prostovoljke Karitas Jožice Ličen, po mnenju nadškofa Cvikla „žene globoke vere“ in srca.Ob dnevu Downovega sindroma: Stanje se izboljšuje, a še so prisotni predsodki.ŠPORT: Avstrijec Kraft dobil kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo, Zajc četrti. Nika Prevc bo zgodaj zvečer dvignila veliki kristalni globus.

Papež pri splošni avdienci o žalosti.Na tokratnem zasedanju sveta kardinalov tudi anglikanska škofinja.Srečanje škofa Jamnika z ministrom za Slovence po svetu.V petek znova javna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu.

Opozicija svari, da politika Svobode, ki jo bo izvajala nova ministrica kmetom ne prinaša nič dobrega.Vlada Fidesu poslala predlog sporazuma o rešitvi stavkovnih zadev.Sodni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za izvršitev odločbe glede plač.Izrael na Meddržavnem sodišču zavrnil očitke o genocidu v Gazi.So Dražgoše res simbol za slavno bitko ali predvsem za veliko tragedijo?Kljub mrazu zopet kar nekaj molivcev na Kongresnem trgu. Matevž Mehle: Bog bo iz peščice mladih katoličanov prenovil slovenski narod.Vreme: Na vzhodu in v osrednji Sloveniji nekaj več oblačnosti. Jutri bo jasno, po nižinah zjutraj in dopoldne megleno.Lojze Peterle se zavzema za skupen nastop SLS in NSi na junijskih evropskih volitvah.Ameriške sile ob podpori zaveznikov napadle uporniške hutije v Jemnu.ŠPORT: Slovence po zmagi nad Ferski otoki na evropskem prvenstvu čaka jutri tekma s Poljaki.

Jutri znova javna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani.Razstava o škofih Karlinu in Grmiču v Galeriji Družina v LjubljaniJubilej 2025. Predstavili romarski nahrbtnik.

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Tokrat avtorica raziskuje dileme okoli javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je v ozadju odpora do molitve, ki je del slovenske kulturne in verske zgodovine? Odkriva, kako krščanstvo še vedno vpliva na slovensko identiteto in zakaj molitev razkriva globlje resnice, ki so mnogim nelagodne. Pridružite se nam v raziskovanju vprašanj vere, kulture in identitete v sodobni Sloveniji.

Piše: Milan Vogel Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko ”Spomeniki so vseh mogočih oblik in velikosti. V tej knjigi sem predstavil pomene in motive, ki se skrivajo za širokim naborom obeležij – ne le običajnih kipov, ampak tudi abstraktnih skulptur, slik, arhitekturnih objektov, muzejev in spominskih parkov, porušenih zgradb in porušenih vasi, koncentracijskih taborišč, pokopališč, grobnic in svetišč.” Tako angleški zgodovinar Keith Lowe, avtor, ki je slovenskim bralcem znan vsaj še po knjigah Podivjana celina in Strah in svoboda, strnjeno povzema vsebino in sporočilo odlično napisane knjige Ujetniki zgodovine. Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas. Tako kot ljudje so tudi spomeniki ujeti v okove zgodovine, ki se jih zaradi spreminjanja družbenih razmer le težko otresejo. Avtor ob številnih primerih poudarja, da se vlogi ”junaka” in ”mučenika” lahko hitro zamenjata. To dokazujejo rušitve spomenikov ob spremembah režimov po vsem svetu. Spomnimo se podiranja spomenika Sadamu Huseinu, odstranjevanja Stalinovih ali Leninovih kipov v baltskih in drugih državah, začetka odstranjevanja kipov junakov konfederacije z ulic in javnih trgov leta 2017 v ZDA, rušenja spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani ob italijanski okupaciji, umaknitve Titovega spomenika izpred Muzeja novejše zgodovine in odstranitve spomenikov, povezanih z NOB, z Brda. Avtor rušenje ali odstranitev sicer razume, a hkrati obžaluje, saj so spomeniki dragoceni zgodovinski dokumenti, ki ”zgovorno pripovedujejo o vrednotah naših prednikov, dobrih in slabih. To so znamenitosti z močjo, ki navdihujejo vse mogoče debate. So tudi velike umetnine, izdelane z osupljivo rokodelsko spretnostjo in domišljijo. Uničevanje vsega tega zaradi sodobne politike je velika sramota.” V sklepnem delu poudarja, da rušenje ne rešuje naše zgodovine, ampak jo zgolj potisne pod zemljo. S spomeniki se je vedno treba soočiti in se o njih pogovarjati, kličejo nas na odgovornost in skrbijo, da ”nikoli ne pozabimo na svoj dolg do zgodovine ali na svojo zasužnjenost z njo”. Predstavitev petindvajsetih spomenikov in obeležij z vsega sveta v tej knjigi to nazorno kaže. S takim razumevanjem je Lowe spomenike razvrstil v pet kategorij. V prvi so spomeniki, postavljeni junakom, v drugi mučenikom, v tretji pošastim, četrti del je naslovil Apokalipsa, zadnjega, petega, pa Ponovno rojstvo. Vsak spomenik je odsev trenutnih družbenih razmer, kar avtor brez patetike tudi razloži. Nekateri so pogosto predstavljani, kot npr. Auschwitz, drugi manj, kot npr. 2000 km dolga pešpot Pot osvoboditve Evrope, ki se začenja v Londonu in vodi po znamenitih krajih, po katerih so se zahodni osvoboditelji Evrope v letih 1944 in 1945 prebijali do Berlina. Za avtorja je to daleč največji spomenik v tej knjigi, saj govori tako o današnjem svetu kot o zgodovini. ”Za pešpotjo se poleg zgodovinskega sporočila skriva tudi politično sporočilo – ali vsaj politično stališče.” Evropski svet jo je potrdil kot uradno evropsko kulturno pot. Zaradi časovne omejenosti prispevka ne moremo navajati vseh spomenikov in obeležij, zgodovinskih parkov, porušenih krajev, ki so kot spomeniki ostali v ruševinah, kot npr. vas Oradour-sur-Glane v Franciji ali katedrala v v letalskem napadu uničenem Coventryju v Angliji, katere prošt Harwar je že med vojno pozival k spravi in sodelovanju s porušenimi cerkvami v Nemčiji. Coventry se danes imenuje Mesto miru in sprave in je pobraten z mnogimi med vojno porušenimi mesti, kot so Volgograd, Varšava, Dresden in Hirošima. Njegovo osrednje gledališče se imenuje po leta 1941 bombardiranem Beogradu, ena od ulic po vasi Lidice, ki so jo leta 1942 povsem porušili nacisti, ena pa po nemškem mestu Meschede, ki je bilo leta 1945 uničeno v letalskem napadu ameriških bombnikov. V tretjem delu knjige, naslovljenem Pošasti, je dobila mesto tudi Slovenija, in sicer s Spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, ”enem najzanimivejših in najbolj problematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl”, pravi. ”V primerjavi z drugimi do sedaj videnimi obravnavanimi obeležji ta spomenik narodove preteklosti ne poskuša spraviti v figurativno podobo. Nikjer ni nobenega kipa, nobenih portretov ljudi, zamrznjenih v akciji. Spomenik je popolnoma abstrakten. Vendar ni zato nič manj kontroverzen.” Po Lowovem mnenju spomenik nima namena zbujati pozornosti, saj je ob zadnjem obisku nekaj ur stal ob njem in ga opazoval, a se nihče ni ustavil, da bi ga pogledal. ”Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem južnem robu čakal na srečanje s prijatelji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič. Spomenik obvladuje eno stran Kongresnega trga v samem osrčju mesta, toda zdi se, da ga preveva nekaj, kar odbija pozornost,” in nadaljuje, da je brezizraznost spomenika verjetno njegova največja prednost, saj da je želel biti tankočuten, da ne bi nikogar žalil in obujal razdiralnih strasti med vojno. ”Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno. Čeprav vsakdo ve, da je to spomenik drugi svetovni vojni, je posvečen žrtvam vseh vojn.” Avtor je bil pretresen nad Hudo jamo, kamor ga je peljal Mitja Ferenc, zato se sprašuje, kaj ta ”brezizrazni, abstraktni spomenik pove o strahotah, ki sem jim bil ravnokar priča? Kako lahko sprejmeš spomenik iz čistega belega kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega brezna v slovenskih hribih?” Na drugem mestu zapiše, da če so drugi spomeniki postavljeni zato, da bi usmerjali narodove spomine, je ta ravno zato, da bi jih razblinil.

Na začetku nekaj splošnih ugotovitev, kajti teme, vredne naše pozornosti, si na tem razpadajočem planetu kljuko podajajo hitreje, kot jih uspe naš analitični stroj procesirati. Torej na začetku; v tem trenutku našega javnega življenja se razumnemu zdi, da se je znašel v vzporednem vesolju, kjer vladajo otroci. Ali vsaj bitja z otroškim razumevanjem stvarnosti, kar je, če izvzamemo vedno bolj uničujoče vojne, sicer odlično. Kajti nekatera dejanja posameznikov na odgovornih položajih, ki bi naj bili odrasli, je težko razumeti; čim pa jih pogledaš z očmi nedolžnega otroka, postanejo logična. Recimo iskanje ključev od pisarn v našem zavodu, potovanja ministrske ekipe v shoping ali pa zabadanje in iztikanje zastavic na Kongresnem trgu. Danes o tem zadnjem …Trg, ki je videl prelomne trenutke slovenske zgodovine, se mora – zagotovo s stisnjenimi pločniki – ponižati, da proteste za svetost življenja in protiproteste za pravico žensk do splava vpiše v register prelomnih dogodkov slovenske nacionalne biti. A protesti na Kongresnem trgu so bili in so kot taki, če sledimo zgodovinski izkušnji trga, pretresli našo družbo do obisti. Vsi so se oglasili in okoli splava se je naša družba ponovno razčesnila, kot bi jo Krjavelj. Kar pa ni nič čudnega, kajti večina civiliziranega sveta stoji z drugo polovico civiliziranega sveta na različnih bregovih, ko pride na dnevni red vprašanje splava. Tako se je zgodilo tudi pri nas, čeprav se površnemu opazovalcu dozdeva, da naše tako demonstracije kot protidemonstracije niso tako resne, tako strastne, celo nasilne, sploh pa ne tako nujne, kot so kje drugod po svetu. Človek se nikakor ne more znebiti vtisa, da tako slovenski zagovorniki svetosti življenja kot zagovorniki svobodne izbire žensk samo kopirajo tuje vzorce in so pri stvari le tako dolgo, dokler traja protest. Takoj zatem pa se umaknejo v udobno postlana dvosobna stanovanja slovenskega malomeščanskega desničarstva ali slovenskega malomeščanskega levičarstva. Je pa res, da mora človek zbrati kar nekaj poguma, preden se odloči napisati karkoli, kar ima v povedi besedico splav. Intelektualni potencial, ki sodeluje v tej debati, je namreč primerljiv samo še z razpravo, ki jo vodimo o partizanih in belogardistih. Vsi ti doktorati in ugledne javne  funkcije, zapletene v samo ta zadnji incident z zastavicami, bi prestrašili trdnejše može od tistih, ki sodelujemo v tej skromni redakciji. A ker smo zagovorniki zdrave pameti, katere pomanjkanje je prvi pogoj vsakega splava, se bomo podali na trnovo pot zabadanja in puljenja zastavic. Na začetku naj pojasnimo, da govorimo o nosečnosti – njeni dozdevni svetosti in njeni morebitni prekinitvi – izven primerov, ki so kakorkoli medicinsko ali pa moralno upravičeni. V primerih ko je prekinitev nosečnosti medicinska ali pa etična nuja, je nihče pri zdravi pameti ne zanika. Ampak kaj, ko je večina tako nosečnosti kot njenih prekinitev, posledica vseprisotne človeške spolnosti in njenih radosti. In človeku, ki je liberalno svobodomiseln ali religiozno konservativen, ni jasna ena sama stvar … Zakaj hudiča par, ki noče izkusiti starševstva, med spolnostjo ne uporablja kondoma? Protestniki in protiprotestniki preteklih dni so znali na izust našteti znanstvene oziroma dogmatske argumente "pro et contra". Moralno in kulturno so briljirali s stališči za in proti prekinitvi nosečnost – a istočasno ne znajo uporabljati kondoma! Kompletni znanstveni inštituti se ukvarjajo s pravico ženske do splava in s pravico ploda, da postane človek … Filozofske knjige so napisane o trenutku začetka življenja – a kljub temu si ne znajo natakniti kondoma. Svetovni feminizem zna moškega trdo postaviti na mesto, ki mu gre, in od njega zahtevati spoštovanje do ženskega spola – a od tega istega moškega ne zmore zahtevati, da si naj natakne kondom? Katoliška cerkev, ki se modernizira do te mere, da na sinodo in v cerkvene organe vabi tudi ženske in razmišlja o ženskih redovnicah – ne zmore dovoliti vernikom, da naj svoje zdravje varujejo in družino načrtujejo s kondomom. Zadeva je namreč ta, da bi se ena najbolj razgretih, dramatičnih in tudi tragičnih razprav sodobne – svetovnonazorsko v glavnem dualne civilizacije – nehala z enim samim preprostim ukrepom, ki ga v gradbeništvu, posebej v urejanju vodotokov, imenujejo zajezitveni objekt ali zadrževalnik ...  Ampak namesto da bi vzpodbujali, izobraževali in omogočali preprost mehanski ukrep, ki zahteva dvajset sekund koncentracije in ročno spretnost na ravni odpiranja konzerv, raje promoviramo, izobražujemo in se prepiramo o temah, ki jih je bilo, vključno s stvarnikom vesoljstva, sposobnih dojeti le pet ali šest največjih mislecev zadnjih treh tisočletij. Obstaja pa še druga možnost: da naš izobraževalni sistem, obremenjen z integrali, polpreteklo zgodovino, športno vzgojo in posebnostmi slovenske skladnje, nima časa mladih podučiti o natikanju kondoma. Prav tako se je v digitaliziranem svetu izgubilo prenašanje te spretnosti od mladostnika do mladostnika, zaradi nove spodobnosti pa tudi prenašanje vedenja od starša na otroka. Zato danes izpolnjujemo sveto nalogo javnega občila in v slogu novih podcastarskih usmeritev radijskega medija podajamo izrecno navodilo, ki bo v prihodnje preprečilo divjaško vtikanje in še bolj nesprejemljivo iztikanje zastavic na Kongresnem trgu. Odmev Natikanje kondoma: Kondom vedno natakni le na nabrekel spolni ud. Iz vrhnjega dela kondoma najprej iztisni zrak in ga nato odvij vse do korena penisa. Po spolnem odnosu: Kondom je treba odstraniti, dokler je spolni ud še nabrekel, sicer lahko zdrsne z uda. Pri izvlečenju spolnega uda drži kondom pri korenu penisa in pazi, da ob tem ne izteče semenska tekočina. Kondom vrzi v smeti (nikoli v stranišče) in ga nikoli ne uporabi večkrat.  

Ljubljana je v tem tednu v znamenju kratkega filma: v letnem kinu in dvorani Slovenske kinoteke, v Kinodvoru in na drugih lokacijah namreč poteka že 9. festival kratkega filma FeKK. Dogodek, ki slovi po mladostni energiji in neugnanosti letos poteka pod geslom Ne odidi krotko, ki ga je navdihnila pesem Dylana Thomasa; v času negotovosti in tudi hudih naravnih nesreč, pravijo organizatorji, je namreč še toliko bolj pomemben upor na vseh področjih. Oglašamo se tudi s festivala v Sarajevu, ki so ga prekinili z dnevom žalovanja za žrtvami nasilja nad ženskami in femicida, in napovedujemo prihajajoči Letni Kinodvor na Kongresnem trgu, ki bo tja v prihodnjih dneh spet pripeljal izbor klasik.

Danes praznujemo dan državnosti, v spomin na dogodke pred 32-timi leti, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osrednje praznovanje je bila včerajšnja proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je poudarila odnos med naravo in državnostjo in na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Razmere v Rusiji se umirjajo, Prigožin ustavil pohod svojih borcev na Moskvo. - V Srbiji včeraj že osmi množični protest proti nasilju. - Slovenski odbojkarji znova niso našli rešitve za Brazilce.

Idejo za branje ima Nika Gabrovšek, producentka in programska svetovalka Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa. Letošnji festival, ki bo že 16. po vrsti, se bo začel ta ponedeljek s celodnevnim programom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Od 9-ih do 21-ih bodo tam na sporedu cirkuške predstave in delavnice za mlade in stare, na katerih boste lahko naučili veščin žongliranja, ravnotežja in zračnih disciplin. To bo šele začetek festivala, ki bo vse do 25. junija na različnih prizoriščih v Ljubljani ponudil pisane dogodke.

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, obmorsko mestece že skoraj dve desetletji zapored za en teden v začetku poletja spreminja v cinefilski raj. S projekcijami filmov so začeli že danes dopoldne. V Ljubljani pa se začenja tradicionalni Junij v Ljubljani, festival, ki bo na odprtem prizorišču na Kongresnem trgu ponudil umetniške stvaritve s področij plesa, gledališča in glasbe, in se s Praznikom glasbe sklenil ob poletnem solsticiju. Prav tako v Ljubljani bo drevi premiera sodobnoplesne predstave Inside the Outside, ameriške koreografinje Deborah Hay. Znan je tudi prejemnik letošnje nagrade Vilenica, to je Otto Tolnai, madžarski pisatelj, dramatik in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Silvester Plotajs Sicoe: To ni kubizem, to je punk, 2022, olje in akril na platnu, www.ljubljanskigrad.si

Na ljubljanskem Kongresnem trgu in v parku Zvezda lahko spremljate 17. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Do četrtka, vsak dan od 9-ih do 13-ih, se bo zvrstil pester program nastopov in delavnic. Predstavili se bodo številni domači in tuji nastopajoči posamezniki in skupine iz vrtcev, osnovnih šol, društev, varstveno-delovnih centrov in drugih organizacij. Letošnji festival pa je zaznamoval tudi shod Gibanja za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo z geslom “Volilna pravica ni kaprica", ki so ga organizirali Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije. Dogajanje na Festivalu je spremljala Petra Medved.

Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.

V oddaji predstavljamo prenovljeno stalno zbirko v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Zadnja postavitev je iz leta 2009, nastala pa je ob 110. obletnici rojstva umetnika. Na ogled je izbor 83 del zbirke, ki sicer obsega več kot 2600 enot. Izvedeli boste tudi več o novih razstavah umetnika Mihe Turšiča v novomeški galeriji Simulaker ter Mitje Ficka v ljubljanski galeriji Kresija. Drevi pa se na Kongresnem trgu v Ljubljani obeta prava Poletna noč. Odprtje letošnjega Festivala Ljubljana bo v znamenju glasbe Tomaža Domicelja, ki letos praznuje 75 let.

Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.

Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov. Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov. Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.

Na tujem nas najbolj zanimajo nastopi slovenskih kajakašev in kanuistov na svetovnem prvenstvu v slalomu v Augsburgu. Ob turnirju odbojkarjev na mivki v Ljubljani pa je velikanska želja domačih prirediteljev, da bi tudi zadnji dan na Kongresnem trgu lahko spremljali slovenske igralce.

Na tujem bo s slovenskega vidika konec tedna največ pozornosti namenjene kajakašem in kanuistom v slalomu na divjih vodah, ki so na Bavarskem. V Augsburgu, v najbolj znanem umetnem kanalu na svetu, bodo poskušali obogatiti zbirko slovenskih medalj v panogi, ki je med najuspešnejšimi pri nas. Brez odbojkarskega turnirja svetovne serije na Kongresnem trgu tudi pri nas ne bo šlo. Pred kolesarkami na dirki po Franciji pa sta tudi zadnji etapi.

Končna odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je danes razveljavilo precedenčni sodni primer izpred pol stoletja, na podlagi katerega so ženske v Združenih državah dobile pravico do splava, bo zveznim državam dala moč, da jim to pravico odvzamejo. Odslej zvezne države samostojno uvajajo prepoved splava. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Zadnji dan vrha voditeljev članic Evropske unije v znamenju gospodarskih tem in draginje. Gostinci za študentsko delo ponujajo visoka plačila, a zanimanje za to je kljub temu majhno. Na predvečer dneva državnosti številne proslave, osrednja bo na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Festivalsko dogajanje je spremljala Petra Medved. Sklepni koncert namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani  začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del.

Nina Zagoričnik se je v živo oglasila iz ljubljanskih Križank, kjer že stoji konstrukcija za novo streho nad poletnim gledališčem, ki jo je pred petimi leti uničil aprilski sneg. V legendarni in akustični amfiteater se bodo vrnile številne prireditve, tudi poletni Festival Ljubljana, ki je vmes dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu. Prostor, kjer stoji poletno gledališče Križank je iz nekdanjega samostanskega vrta zasnoval arhitekt Anton Bitenc, Plečnikov učenec in kasneje njegov asistent, ki je mojstru risal načrte za Križanke. Nekdanjo streho je leta 1965 zasnoval gradbeni inženir Miloš Marinček in prav te premične strehe, se ni dalo več rekonstruirati. Vzrokov je več. O tem z gostom, arhitektom Petrom Gabrijelčičem, avtorjem nove strehe.

Slovenski odbojkarji so sinoči na evropskem prvenstvu na Poljskem osvojili srebrno kolajno. Po izenačeni finalni tekmi v Katovicah so bili s 3:2 v nizih boljši Italijani. Našim odbojkarjem se tako še v tretjem finalu odbojkarskega prvenstva stare celine ni uspelo zavihteti na evropski vrh: leta 2015 so jih v finalu premagali Francozi, leta 2019 pa Srbi. Slovenski odbojkarska reprezentanca se je danes popoldne že vrnila v domovino in se bo udeležila slavnostnega sprejema na Kongresnem trgu. Preostali poudarki oddaje: - V državi upravi kmalu le sistem PC: več sindikatov zahteva ustavno presojo ukrepa, med njimi oba policijska. - Vlada napoveduje nova stanovanja; dodaten denar za rešitev stanovanjske problematike tudi občinam. - Ruski volilci so odločili: na oblasti ostaja Enotna Rusija, v poslanskih vrstah več komunistov.

Slovenski odbojkarji, ki so sinoči v Katovicah na Poljskem tretjič osvojili srebrno odličje evropskega prvenstva, so se dopoldne vrnili v domovino, popoldne pa so jih na Kongresnem trgu v Ljubljani lahko pozdravili navijači. O vzdušju na sprejemu več v Radijskem dnevniku, v oddaji pa tudi: - Sindikat delavcev gostinstva in turizma zahteva preklic pogojev PCT za nekatere storitve - Funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija bo 6 mesecev opravljal Valentin Areh - Na kanadskih parlamentarnih volitvah oster boj med liberalno in konservativno stranko

V današnjem Svetu kulture o sklepnem koncertu 40. festivala Seviqc Brežice. Ansambel Le Baroque Nomade, ki velja za del prenove interpretiranja baročne glasbe bo izvedel koncert Vkrcanje na Kitero; s pričetkom ob 20-ih ga boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Ustavili se bomo tudi na češkem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh, kjer smo pred mikrofon ujeli v Pragi živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja, čigar film Atlas ptic je na včerajšnji svetovni premieri doživel stoječe ovacije. Napovedujemo pa še nocojšnjo izvedbo muzikala Lolita, ki jo bo v sklopu 69. Ljubljana festivala na Kongresnem trgu izvedla zasedba Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova Scena iz Sankt Peterburga. Muzikal Lolita Foto: Festival Ljubljana

Festival Ljubljana bo ta teden poskrbel za vse ljubitelje muzikala: na sporedu bo kar pet predstav priznanega muzikala Chicago v izvedbi ustvarjalcev iz londonskega West Enda. Danes se v Ljubljani začenja mednarodni festival kratkega filma FEKK, v Novem mestu pa mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.

Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Nocoj si zgodbo v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor lahko v Ljubljani ogledate na Kongresnem trgu v okviru Festivala Ljubljana. V današnji oddaji pa se bomo ozrli tudi v Cannes, kjer sta ta konec tedna v spremljevalnih sekcijah premieri doživela tudi oba filma, ki sta slovenski manjšinski koprodukciji – Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Italijanke Laure Samati. Foto: Prizor iz predstave In stoletje bo zardelo: primer Kocber, avtorica fotografije: Barbara Čeferin, izrez fotografije

Preplet klasičnih in sodobnejših koreografij bo obarval nocojšnji junijski večer na Kongresnem trgu v Ljubljani. V sklopu festivala Junij v Ljubljani se bo namreč tam predstavil baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Pozornost namenjamo tudi projektu Brina – kinestetični spomenik, posvečen Marti Paulin – Brini, partizanski plesalki, ki velja za pionirko slovenskega sodobnega plesa. V soboto se je v Neaplju začel Kampanijski gledališki festival, ki bo v tridesetih dneh ponudil več kot sto petdeset dogodkov. Predstavljamo še dokumentarno radijski igro Glas Šakala, ki je nastala v koprodukciji Radia Slovenija in društva za umetnost Avgus in je med letošnjimi sedmimi finalisti v kategoriji dokumentarcev na 73. medijskem festivalu Prix Italia, kjer bodo danes razglasili nagrade. Fotografija: Festival Junij v Ljubljani, Darja Štravs Tisu, izrez fotografije

Pankrti in politika? To dvoje ne gre skupaj. Leta 1988 so se Pankrti oglasili, sodelovali na zborovanju v podporo četverici JBTZ, ki je bilo 21.5.1988 na Kongresnem trgu v Ljubljani, potem pa so šli spet vsak po svoje. Pankrti in porajajoča osamosvojiteljska politika. ''Niti na eno državno proslavo nas niso povabili, nobena oblast nas ni povabila niti na pir,'' pripoveduje Peter Lovšin. Pogovor sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki ga novinarka Tatjana Pirc na valu 202 pripravlja ob 30. obletnici Slovenije. Več o tem na val202.si in v epizodah podkasta Zgodbe.

Danes in jutri se na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani odvija 15. mednarodni festival Igraj se z mano. Aktivnosti organizirata Center Janeza Levca Ljubljana ter Društvo za kulturo inkluzije. Vsake prireditve pa se udeleži veliko število vrtcev, šol, zavodov in različnih organizacij ter posameznikov. Festival se je začel danes s kar petindvajsetimi delavnicami, v popoldanskem času pa bo potekal tudi četrtkov glasbeni koncert. Gašper Stražišar je udeležence festivala vprašal, katerih delavnic so se udeležili in preveril kakšno je vzdušje. Pred mikrofonom se mu je pridružil tudi vodja festivala Boštjan Kotnik.

Pogovarjali smo se o francoskem filmu Sibyl režiserke Justine Triet o trpeči psihoterapevtki, ki se svojih nakopičenih težav loti s pisanjem romana. Napovedali bomo Letni Kinodvor na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bodo ob stoletnici Fellinijevega rojstva zavrteli njegovo klasiko, avtobiografski poklon mestu Rim. Udeležili smo se posebne projekcije zadnjega filma Terrencea Malicka Skrito življenje. Foto: Kinodvor

Eno izmed mednarodnih tekmovanj, ki jih bomo spremljali v tem poletju pri nas, je svetovna serija v odbojki na mivki, ki se bo prvo nedeljo v avgustu končala na Kongresnem trgu. Ali bomo v zaključnih dvobojih spremljali tudi domače odbojkarice in odbojkarje, boste izvedeli v nedeljskem dopoldnevu.

Na to vprašanje bomo sodobniki primorani odgovoriti, če se bomo kdaj znašli v položaju medvojne partizanske zdravnice dr. Franje Bojc Bidovec (na fotografiji skupaj s kolegico dr. Pavlo Jerina Lah). Tokrat začenjamo tedenski pregled z že 68-im »Ljubljana Festivalom«, ki so ga v sredo uvedli s koncertom na Kongresnem trgu v glavnem mestu. Poteka prvi del že 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, opozarjamo pa tudi na razstavo plakatov skupine Laibach na ljubljanskem gradu z naslovom "Svoboda vodi ljudstvo" in na kampanjo izvajalcev umetnostnih praks z naslovom »Mi smo odprti za kulturo«. Predstavljamo hvalevredno gesto enajstih ljubljanskih galerij in muzejev, ki z nakupom ene vstopnice omogočajo ogled vseh razstav, nudijo pa tudi družinski popust. Dediščino solidarnosti partizanske bolnice Franja so iz evropskih sredstev okrepili z denarno donacijo – mi smo se pogovarjali z avtorico zgodbe o Franji, muzejsko svetnico Milojko Magajne. Naš rimski dopisnik predstavlja poletni projekt rimske operne hiše v največjem antičnem in tudi sedanjem spektakelskem prizorišču na svetu - stadionu Cirkus Maximus v središču Rima, areni nekdanjih konjskih dirk. foto: studio Josip Pogačnik, Ljubljana 1945 - iz zbirke Partizanska bolnica Franja (Fototeka Cerkljanskega muzeja)

Gost v oddaji podkasta BIMpogovori je Matjaž Likeb. Matjaž sicer prihaja iz podjetja Pilon, v oddaji pa nastopa bolj v vlogi predsednika programskega sveta konference siBIM 2019, ki je potekala v sredo, 20.11.2019 v Kongresnem centru Brdo. Pogovor se seveda nanaša predvsem na predstavljene teme na konferenci, ki so bile tokrat bolj arhitekturno obarvane z manj infrastrukturnimi vsebinami. In seveda - šmorn je bil odličen.

Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Leta 1989 so se zbirali v podporo četverici in za človekove pravice. Tone Pavček je devetinosemdesetega na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo. Istega leta so bile razpisane večstrankarske skupščinske volitve. Janez Drnovšek je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. In navsezadnje, pred tridesetimi leti je bil porušen berlinski zid. Leto je napovedovalo prihodnost, polno osebnih svoboščin, države blaginje in sveta brez zidov. Kje smo 30 let pozneje? Kako smo se znašli tu in kako naprej? Odgovore je po tridesetih letih z artikuliranimi tridesetletniki iskal Miha Šalehar. Gostje pogovornega večera na radijskem dvorišču so bili Nika Kovač, Jurij Drevenšek in Filip Dobranič. Foto: Adrijan Pregl

Društvo Mohorjan Prevalje v okviru stote obletnice prihoda Mohorjeve družbe na Prevalje pripravlja vrsto prireditev.Jutri v torek, 11. junija, ob 21:00 bo na Kongresnem trgu slavnostni koncert festivala Imago Sloveniae.Na 37. Festivalu Radovljica bo na desetih koncertih nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav.

Jernéj Kruder je lani postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Letošnja sezona je bila zaenkrat manj uspešna, Celjan pa ima pred očmi še večji tekmovalni cilj. V pogovoru z Matejem Hrastarjem tudi o ljubezni do skalnega plezanja in prihajajočem spektaklu Triglav The Rock na Kongresnem trgu. Jernéj Kruder, V sredo ob 21h na Valu 202.

Aprila so se v kazinski dvorani na Kongresnem trgu predstavili študenti ljubljanske glasbene akademije. Koncertni program je zajemal dela tujih in enega slovenskega avtorja, kitarskemu orkestru pa je dirigiral red. prof. Tomaž Rajterič. Mentorji komornih skupin so bili doc. art. Krešimir Bedek, doc. Katja Porovne Silič, doc. Klemen Leben, doc. Janez Podlesek in izr. prof. Cveto Kobal.

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo

Preden vam začnem težiti, dovolite sporočilo vsem nasprotnikom petkovega srečanja Zbora za republiko, ki že dva dni po oštarijah ponavljajo, da so bili na shodu same starke in starci. Da, morda je bila povprečna starost dopoldne prisotnih na Kongresnem trgu res malo pod 127. Ampak s starostjo ni nič narobe. Je pa vsekakor kaj narobe z življenjem v preteklosti, če zamegljuje pogled na sedanjost. Zatorej, predstavljam izsledke svoje politično nekorektne raziskave. Avtor: Mitja Peček