Podcasts about inflacija

Inflacija je julija dobila zagon. Življenjske potrebščine so se na letni ravni podražile za skoraj 3 odstotke, najbolj hrana in pijača, je povedala Klavdija Škerlak iz Statističnega urada. Na mesečni ravni so k julijski inflaciji največ prispevali dražji počitniški paketi. Inflacija v Sloveniji je sicer precej višja od povprečja v evrskem območju. V odaji boste slišali še: - Z napovedjo priznanja Palestine vse več držav pritiska na Izrael. - Kmetje zaradi zakona o zaščiti živali pripravljajo vseslovenski protest - Slovenski odbojkarji strli Francoze in se uvrstili v polfinale lige narodov

Kmetijsko gozdarska zbornica je zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu začela postopek za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.Razrešitev z mesta podžupana po mnenju Haréja povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Inflacija julija dobila pospešek, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev.Zdravniški sindikat Fides poziva h konkretnim rešitvam, zasebniki pa opozarjajo na neenakopravnost.ZDA in Evropska unija skupno izjavo o trgovinskem dogovoru še usklajujeta.Te dni se veliko duhovnikov seli v novo župnijo ali celo v daljno Argentino.Vreme: Jasno bo, v gorah lahko nastane kakšna ploha. Jutri bo podobno.Zunanje ministrstvo zaradi dogajanja v Gazi poklicalo na pogovor veleposlanico Izraela.Porušeno streho športne dvorane Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru bodo postavili na novo.ŠPORT: Slovenski odbojkarji se bodo v polfinalu lige narodov pomerili z Italijani.

Inflacija, mjerena potrošačkim cijenama, u Hrvatskoj je u lipnju porasla drugi mjesec zaredom. Početak turističke sezone dobar, no cijene bi mogle otjerati turiste. Kako je živjeti u Hrvatskoj 12 godine nakon ulaska u Europsku uniju. Osnovano povjerenstvo koje će istraživati komunističke zločine iz Drugog svjetskog rata i poraća u Hrvatskoj. U subotu i do pola milijuna ljudi na koncertu Marka Perkovića Tompsona u Zagrebu. Na priprema Hajduka potukao se Marko Livaja.

Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.

Slovenija znova poskuša obdavčiti kriptovalute. Po neuspelem poskusu pred štirimi leti vlada Roberta Goloba zdaj predlaga 25-odstotni davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev. Davek bi zavezanci napovedali sami, brez olajšav za dolgoročno hrambo, kot jih poznamo pri delnicah. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2026. Kritiki so glasni. Opozarja se na nesorazmernost, poseg v zasebnost, neprimerno primerjavo z drugimi naložbami ter pomanjkanje dialoga s stroko in poznavalci. Vlada je prejela več kot 300 pripomb na predlog zakona. Pred mikrofonom: - Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije - Tanja Bivic Plankar – predsednica Blockchain Alliance Europe V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji 03:03 Finančna pismenost in izobraževanje 05:53 Vrednost kriptovalut in tržne ocene 09:12 Špekulacije in investicije v kriptovalute 11:57 Zasebnost in varnost kriptosredstev 14:59 Regulacija in pravni okvir kriptovalut 17:57 Praktična uporaba kriptovalut 21:06 Izzivi in tveganja v kripto svetu 24:59 Kriptovalute in goljufije 27:24 Davčna oaza Slovenije? 30:02 Različne vrste kriptovalut 32:46 Bitcoin kot digitalno zlato 36:45 Inflacija in zaščita premoženja 40:52 Regulacija in obdavčitev kriptovalut 52:38 Finančna svoboda in regulacije 56:15 Omejitve in priložnosti za vlagatelje 01:00:59 Obdavčitev kripto dobičkov 01:05:45 Regulacija kriptosredstev in zakonodaja 01:08:08 Tehnološki razvoj in obdavčitev 01:10:46 Enotna davčna stopnja 01:15:11 Bitcoin kot plačilno sredstvo 01:18:53 Zaključne misli in prihodnost kriptovalut Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (zadnji termin pred poletjem) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 12. junij Čas: 17:00–20:00 Poletni finančni bootcamp za mlade, ki vstopajo v svet odraslih, je tu! Bootcamp je primeren za mlade, stare od 17 do 20 let. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij TU Prijavite se tu https://lnkd.in/dUJrKrWv __________________________ Delavnica je lahko čudovito darilo. _____________________________________ MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Inflacija je i dalje visoka u Hrvatskoj, no to ne vide tako u Hrvatskoj narodnoj banci. Oporba gricka vladajuće na svim razinama prije lokalnih izbora, a vladajući dijele novce umirovljenicima. Hrvatski vojnici neće u Ukrajinu, no hrvatska mladež će od ove godine morati u vojsku. Nastavljaju se optužbe Dabre i Radića, nekadašnjih partnera u zajedničkoj stranci koja se podijelila na dvije. Zrinka ljutić osvojila Mali kristalni globus.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes v Beli hiši skušal pridobiti zagotovila ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori pri zagotavljanju prihodnje varnosti Ukrajine, če bo v pogovorih z Rusijo dosežen dogovor o miru. Toda za takšen izplen srečanja je malo možnosti, saj je Trump izjavil, da ZDA ne bodo dale večjih varnostnih jamstev, češ da bo to morala storiti Evropa. Podpisala naj bi sporazum o dostopanju Združenih držav do ukrajinskih redkih rudnin. V oddaji pa tudi o tem: - Inflacija ta mesec 1,6-odstotna, pokojnine nekoliko višje - V Mariboru vendarle soglasje za občinski prostorski načrt - V Rovtah kljub protestu zapirajo bencinsko črpalko

Urad za makroekonomske analize in razvoj je nekoliko znižal jesensko napoved za gospodarsko rast, inflacija bo po novih napovedih nekoliko višja. Ob nestabilnostih na mednarodnih trgih je veliko negotovosti tudi zaradi ameriških groženj s 25-odstotnimi carinami. Druge teme: - Dodatnih 90 milijonov evrov za širitev zdravstvenih programov. - Svet zavoda Zpiza za vodenje vnovič izbral Marijana Papeža, mandat mora potrditi še vlada. - Umrl je dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman.

Skuplje nego u Nemačkoj!!! Potrošači u Hrvatskoj su frustrirani rastom cena. Održan je niz bojkota supermarketa, koje su podržala društva za zaštitu potrošača, sindikati, političke stranke, pa čak i ministar privrede. Bojkot se proširio i na više zemalja u susedstvu. Da li su bojkoti doneli željene rezultate? Šta će dalje biti sa inflacijom i rastom cena? Boris Rabrenović razgovara sa koleginicom Ivanom Zrilić i doktorom ekonomskih nauka i bivšim ministrom privrede Hrvatske Ljubom Jurčićem. Von Boris Rabrenovic.

Katastrofalne razmere v Gazi, opustošeni zaradi izraelskih napadov, poslabšuje še vreme. V minulem tednu je zaradi posledic hudega mraza umrlo sedem ljudi, med njimi šest otrok, sporočajo palestinske oblasti. Številnim razseljenim ljudem šotori ne zagotavljajo zadostnega zavetja, razmere je poslabšalo še deževje. Druge teme: - Inflacija po načrtih nižja kot lani, v decembru je bila na letni ravni 1,9-odstotna. - Število pripadnikov Slovenske vojske se je letos povečalo za skoraj 200, skupno jih je več kot 7 tisoč 300. - Slovenski in hrvaški policisti so leto tradicionalno sklenili na srečanju na mostu čez Muro.

Po Vatikanu tudi Cerkev v Sloveniji vstopila v sveto leto.Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru poziva h kulturnim in strukturnim spremembam družbe.Inflacija na letni ravni ta mesec 1,9-odstotna, opolnoči podražitev pogonskih goriv.Umrl nekdanji ameriški predsednik Carter, številni se ga spominjajo kot glasnika miru in človekoljubnosti.Milanović in Primorac v drugi krog hrvaških predsedniških volitev.Civilna iniciativa Snežnik ministrstvu za naravne vire in prostor predala tisoč podpisov proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici.V Gazi se poleg vojne soočajo s hudim mrazom.V jedrski elektrarni v Krškem v študijo morebitnega podaljšanja obratovanja do 80 let.ŠPORT: Začetek novoletne skakalne turneje v znamenju Avstrijcev. Zmagal Kraft, Lanišek 15.Vreme: Jutri se bo ob morju lahko pojavila nizka oblačnost, drugod bo še precej jasno.

Na smrt nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se je odzval slovenski politični vrh. Premier Robert Golob je Carterja označil za enega najbolj spoštovanih svetovnih voditeljev in borca za človekove pravice, predsednica države Nataša Pirc Musar pa je izpostavila njegovo predanost miru in vrednotam človekoljubja. Druge teme: - V Srbiji obsodili starše mladoletnega šolskega strelca - Inflacija na letni ravni 1,9 odstotna, dražje predvsem storitve - Občani Ilirske Bistrice proti postavitvi vetrnih elektrarn

Koprska škofija ima dolgo pričakovanega škofa, ki je postal dosedanji škof v Murski Soboti škof dr. Peter Štumpf.V našem programu in družbenih omrežjih še odzvanja praznični utrip včerajšnje 30. obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia.Koncert Klic dobrote še odmeva, telefonske linije za darovanje bodo odprte tudi med današnjo ponovitvijo.Zadnji spopadi med islamskimi skrajneži in sirsko vojsko terjali 240 žrtev in 14 tisoč razseljenih.Premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam še drži, v Gazi nove ofenzive.Minister za notranje zadeve in predsednica državnega zbora ne razumeta svojih funkcij, ugotavlja politični analitik Miran Videtič.Macron danes v obnovljeni pariški katedrali Notre Dame. 8. decembra sledi posvetitev oltarja.Vreme: Jutri bo sprva več jasnine na zahodu in več oblakov na vzhodu države.Inflacija v območju evra novembra poskočila na 2,3 odstotka.Vlada predstavila program omejevanja porabe alkohola med leti 2025 in 2026.Šport: Nogometaši Olimpije do nove zmage v Konferenčni ligi. Celjani do remija.

Škof Peter Štumpf imenovan za novega koprskega škofa. Kdaj bo umeščen, še ni znano.Inflacija spet višja, razlog je dražja električna energija.Varnostne razmere v svetu vse bolj zaskrbljujoče. Kako se odziva Evropa? O tem v pogovoru z dr. Ljubico Jelušič.Smučišča počasi odpirajo vrata, danes Krvavec, jutri Kranjska Gora, Golte na miklavžev god.Vreme – večinoma oblačno, več sonca na zahodu države.

Za posledicami poplav, ki so vzhodno špansko pokrajino Valencio, pa tudi nekatere druge dele države prizadele po obilnem deževju, je umrlo več kot 60 ljudi, številni so razseljeni, poročajo lokalne oblasti. Gre za največ smrtnih žrtev v poplavah v Evropi po letu 2021, ko je v Nemčiji umrlo več kot 180 ljudi. Kot je v odzivu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se reševalci še naprej trudijo pomagati, na pomoč je priskočila tudi Evropa. Solidarnost s Španijo je izrazila tudi naša država ter ponudila pomoč. drugi poudarki oddaje: - Inflacija oktobra na letni ravni nespremenjena, na mesečni za pol odstotka nižja - Kdo bo gradil eno od največjih naložb v koprskem pristanišču? - Šolarji v Murski Soboti spoznavajo čarobnost jeseni.

Iranske oblasti so po ubojih vodje Hezbolaha ter namestnika poveljnika Iranske revolucionarne garde v Libanonu sporočile, da dejanja Izraela ne bodo ostala brez odgovora. Hezbolah naj bi bil pripravljen tudi na morebitno izraelsko kopensko invazijo. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prva zmaga skrajne desnice po drugi svetovni vojni - Inflacija se še naprej umirja, septembra na letni ravni upadla na 0,6 odstotka - Pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici zjutraj več stometrska kolona čakajočih na novega zdravnika

Rast cen pri nas se še naprej umirja. Medletna inflacija je avgusta upadla na 0,9 odstotka in se tako prvič po marcu 2021 spustila pod odstotek. Objavili so tudi prvo oceno gospodarske rasti za lani, ki se je povečala za 2,1 odstotka. Druge teme: - Na srečanju obrambnih ministrov Unije vnovični pozivi Kijeva k dobavi sistemov zračne obrambe - Minevajo 3 leta od umika ameriških vojakov iz Afganistana. Nemčija danes deportirala prve Afganistance - V neredih na nogometni tekmi Olimpija-Rijeka poškodovanih osem policistov. Huligani uporabili močno pirotehniko.

Slovenski nogometaši proti Srbom za nov korak proti osmini finala.Zver ob obletnici odhoda Janše v zapor: Mineva deset let od največje zlorabe pravne države v zgodovini samostojne Slovenije.Inflacija v prvi polovici letošnjega leta naraščala počasneje kot je bilo pričakovano, kar je dober signal.Začela so se neformalna pogajanja o pokojninski reformi; vladna stran zagotavlja, da bo starostni prag za upokojitev še štiri leta 60 let.Predsednica preiskovalne komisije državnega zbora glede ukradenih otrok bo poslanka SDS Alenka Jeraj.Nasilnega učenca v OŠ Velika Dolina zelo verjetno čaka prešolanje ali prevzgojni dom.Begunci po vsem svetu soočeni z nepredstavljivimi izzivi, a upanje in odločenost za boljšo prihodnost ne zamre.S poletnim solsticijem se drevi ob 22.51 začenja prvi dan koledarskega poletja.Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče!Rusija spet napadla ukrajinsko energetsko infrastrukturo.V Mariboru je začela delovati nova Zdravstvena postajo Magdalena, v kateri bo 14 ambulant.ŠPORT: Pred slovenskimi odbojkarji danes v Stožicah druga tekma turnirja elitne lige narodov. Na prvi so se veselili zmage proti Argentincem in uvrstitve na olimpijske igre.

Zdaj je jasno, da zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem zavodu, v prihodnje ne bodo mogli več hkrati delati tudi pri koncesionarju ali zasebniku. Tako ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom predvidevajo vladna izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Tako je včeraj po seji vlade pojasnil premier Robert Golob. S tem bodo prekinili škodljive dvojne prakse. Druge teme: - Kljub obsodbi zaradi ponarejanja listin nekdanji ameriški predsednik Trump še naprej uživa podporo svojih privržencev. - Inflacija maja v Sloveniji 2,5-odstotna in pod povprečjem evrskega območja. - Luka Dončić ekipo Dallasa popeljal v finale košarkarske lige NBA; tam ga čaka Boston, najboljša ekipa rednega dela sezone.

Kadrovska stiska v socialnovarstvenih zavodih močno vpliva na izvajanje dolgotrajne oskrbe pri nas. Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo predlog interventnega zakona, s katerim naj bi izboljšali kadrovske in delovne pogoje pri izvajalcih. Druge teme: - Inflacija prvič po septembru 2021 manj kot 3-odstotna - Biden odobril Ukrajini uporabo ameriškega orožja za omejene napade v Rusiji - Nalivi povzročili največ težav na Obali, močnejše nevihte lahko pričakujemo tudi v prihodnjih urah

Inflacija se tako v evrskem območju kot v Sloveniji postopno umirja. Aprila so se tako cene življenjskih potrebščin v državah z evrom na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, pri nas pa za 3 odstotke. Na mesečni ravni je bila inflacija aprila glede na marec v evrskih državah 0,6 odstotka, v Sloveniji pa okrogel odstotek. Eurostat je danes sporočil tudi podatek glede gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Ta se je v tako v evrskih državah kot v celotni sedemindvajseterici v prvem četrtletju letos zvišala za 0,3 odstotka. V oddaji tudi: - Vojaško posredovanje v Rafi ni odvisno od izida pogajanj o premirju, je sporočil izraelski premier Netanjahu. - Pred 20-o obletnico pridružitve Slovenije Evropski uniji o pravici delavcev do prostega gibanja. - Večerna tradicionalna kresovanja pred delavskim praznikom naj bodo čim varnejša.

Mladi zdravniki opozarjajo, da so pravice določenih delavcev močno okrnjene.Videtič o premieru, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih.Inflacija aprila upadla na tri odstotke, a še vedno ostaja nad povprečjem evroobmočja.V Evropi in tudi Sloveniji praznično ob 20. obletnici največje širitve Evropske unije.Slovenski hokejisti do pričakovanih treh točk proti Romuniji; jutri jih čakajo Italijani.Vreme: Jutri bo oblačno, popoldne krajevne plohe na jugozahodu, zvečer tudi drugod.

Letna inflacija je aprila dosegla tri odstotke, kar je najnižja stopnja od oktobra leta 2021. Klavdija Škerlak s Statističnega urada pojasnjuje, da so tokrat k letni inflaciji največ - za skoraj 5 odstotkov - prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Škerlak ob tem poudarja, da so cene hrane in pijače, ki so bile dolgo časa gonilo inflacije, tokrat ostale nespremenjene. Na mesečni ravni je bila inflacija eno-odstotna. Ostali poudarki oddaje: - Hamas še brez odločitve o mirovni ponudbi Izraela, ki grozi z napadom na mesto Rafa. - Prvo soočenje kandidatov evropskih strank za vodenje evropske komisije postreglo z razgreto razpravo. - Pristojni organizatorje kresovanj pozivajo k previdnosti.

Pred natančno 20-imi leti se je Slovenija skupaj z Litvo, Latvijo, Estonijo, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo pridružila vojaškemu zavezništvu NATO. Zlasti v luči aktualnih geopolitičnih razmer bo morala naša država začeti izpolnjevati obljube zavezništvu o porabi sredstev za vojsko, s poudarkom na zagotavljanju svoje lastne varnosti. Drugi poudarki oddaje: - Na Bližnjem vzhodu se v senci vojne v Gazi nadaljujejo spopadi med Izraelom in libanonsko milico Hezbolah, pa tudi izraelski napadi na Sirijo, od koder poročajo o več 10 ubitih. Po navedbah ciprskih oblasti pa bi lahko v Gazi aprila začelo delovati ameriško zasilno pristanišče za dostavo človekoljubne pomoči. - Inflacija ta mesec je bila malo višja kot februarja, vztraja pri približno treh odstotkih in pol. Največ so k inflaciji prispevali domači dejavniki. Vidnejše zniževanje inflacije je pričakovati v drugi polovici prihodnjega leta. - V krški nuklearki so pripravljeni na prvi reden remont, odkar so lani podaljšali njeno obratovalno dobo.

Svet je v primeru Gaze padel na preizkušnji humanosti, saj se izraelski napadi na enklavo kljub resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov o takojšnji prekinitvi ognja nadaljujejo, ugotavlja zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot dodaja, si naša država močno prizadeva za mir v regiji in se angažirano pogovarja, kako doseči rešitev dveh držav. Ob tem je opozorila, da trajnega miru in varnosti za obe strani ne bo, če ne bo mirovne konference in mirovnega načrta, ki ga bodo priznavali vsi akterji v regiji. V oddaji tudi: - Pristojni parlamentarni odbor potrdil predlog novele zakona o zdravniški službi - Inflacija na letni ravni znova nekoliko višja - Dezaktiviranje bombe, najdene v Mariboru, prihodnjo nedeljo

Statistični urad bo danes objavil podatke o decembrski in letni inflaciji, ki se sicer umirja, a pri nekaj manj kot petih odstotkih na letni ravni še vedno ostaja visoka. Umirjanje rasti cen pri nas ogroža visoka rast plač, kar je po besedah ekonomisa Aljoše Valentinčiča logična posledica pomanjkanja delovne sile. Ob zniževanju inflacije pa se na trgu stopnjujejo pričakovanja, naj centralne banke znižajo ključne obrestne mere. Drugi poudarki: - Zastali socialni dialog bodo znova poskusili obuditi januarja. - Jug Gaze tudi to jutro tarča izraelskih napadov iz zraka. - V Oberstdorfu popoldne prva tekma novoletne turneje smučarjev skakalcev.

V tokratni epizodi o geopolitičnih trenjih, vojni ekonomiji, divjem zahodu fiskalnih pravil, bančništvu in njihovih dobičkihPred mikrofonom: Mojmir Mrak, profesor mednarodne ekonomije na ekonomski fakulteti v LjubljaniEpizoda objavljena tudi na YoutubeV tokratni epizodi boste slišali: 00:23 Vojna ekonomija: Geopolitična trenja in majavo globalno in predvsem evropsko gospodarstvo08:54 Američani so vmešani v vse konflikte, si lahko to privoščijo? 14:48 Fiskalna moč ZDA ob naraščanju proračunskega primanjkljaja poslabšuje, niža se jim bonitete, vse višja je donosnost na državne obveznice 21:47 Moč dolarja se erodira in polarizacija svete ter sedenje na dveh stolčkih 28:08 Srečanje Xi Jinping in Biden31:17 Nemčija nov bolnik Evrope, kaj to pomeni za slovenska podjetja 39:30 Skepsa ob hitrem okrevanju Nemčije 40:19 Inflacija – se umirja, a je še vedno relativno visoka, kaj bodo storile centralne banke47:00 Ocenjena škode po poplavah dvakrat več kot strošek reševanja bančnega sistema in kako opletamo z milijardami52:09 Zadolženost in zaspanost pri izvajanju reform56:13 Divji zahod na področju fiskalnih pravil 1:00:30 Od bančne krize do bajnih dobičkov bank1:08:00 Švicarski frank in komentar sodbe ter kako smo s svojim denarjem na banki prispevali k dobičkom bank__________________________(delavnica) Investiranje v delnice Praktično o osnovah investiranja v delnice. Želim dostop__________________________(delavnica) Investiranje za začetnikePraktično o osnovah investiranja. Želim dostop_______________________________________Delavnica: Finančno močna!Delavnico sta pripravili Marja Milič, ustvarjalka podcasta Money-How in Klara Leben, ustvarjalka podcasta Inbed. Delavnica je stalno na voljo. Želim dostop _____________________________________MONEY-HOW FRIENDSPodprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo_____________________________________DISCORD SKUPNOST Pridruži se skupnosti Discord Money-How_____________________________________Obišči spletno stran Money-How__________________________________E-NASLOVImaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.

Ohlajanje gospodarstva, nedokončno ocenjeni stroški sanacije po poplavah in visoka, kar 7,5-odstotna inflacija delodajalcem vzbujajo nezaupanje v proračunske dokumente, ki jih je včeraj sprejela vlada. Očitajo ji predvsem dodatne obremenitve. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je od Policije in Sove zahtevala pojasnila glede povečanja nezakonitih prehodov meje. Od policijske uprave Ljubljana zahtevajo tudi poročilo o kriminalnih dejanjih v prestolnici. - Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo nadaljevanje e-oskrbe na domu, ki bi se kot pilotni projekt sicer končala jutri. Tako bodo preprečili prekinitev do njene vključitve v zakon čez dve leti. - Etnični Armenci pospešeno zapuščajo Gorski Karabah, doslej jih je odšlo že skoraj 93 tisoč. Azerbajdžan naj bi v kratkem omogočil prihod mednarodne misije.

Evropska komisija je danes predstavila poletno gospodarsko napoved, ki je nekoliko manj optimistična od spomladanske. Komisija namreč ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje. Letos bo 0,8-odstotna namesto enoodstotna, prihodnje leto pa bo namesto 1,7-odstotna nižja za 0,3 odstotne točke. Hkrati Komisija napoveduje tudi nadaljnje zniževanje inflacije in še naprej močan trg delovne sile. Druge teme oddaje: - Regulirane cene pogonskih goriv od jutri višje; liter bencina bo stal dober evro in pol, liter dizla pa 1,6 evra - V Maroku tudi ob pomoči tujih reševalnih ekip iščejo pogrešane; potres po najnovejših podatkih zahteval skoraj 2 tisoč 500 žrtev - Slovenski odbojkarji čez približno uro in pol v boj proti Ukrajincem za polfinale evropskega prvenstva

Evropsko gospodarstvo je, kot kaže, odporno proti pretresom, povezanim z vojno v Ukrajini ter energetsko krizo. Evropska komisija je namreč gospodarsko napoved za letos v državah Evropske unije zvišala na odstotek. Navzgor je popravila tudi inflacijsko napoved, ta naj bi se tako letos povzpela na 5,8 odstotka. Gospodarsko rast in inflacijo so v Bruslju zvišali tudi naši državi. BDP naj bi tako letos v Sloveniji znašal 1,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka. Inflacija pa naj bi se povzpela letos na 7 odstotkov, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da pri nas vzbuja skrb predvsem jedrna inflacija, očiščena cen energentov in hrane, torej tista, ki jo poganjajo višje plače in marže. Ostale teme: - Predlogi za razrešitev in prenehanje mandatov nekaterih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija vloženi v državni zbor. - Tik pred nadaljevanjem pogovorov o prenovi plačnega sistem javnega sektorja visokošolski sindikat napovedal nadaljevanje stavke. - Turškemu predsedniku Erdoganu malo zmanjkalo do zmage v prvem krogu volitev, njegova stranka obdržala večino v parlamentu.

Nova istraga europskih istražitelja o mogućem namještanju natječaja za sortirnicu otpada u Rijeci izgrađenu europskim sredstvima. U Splitu gradski komunalaci štrajkom izborili veće plaće. Premijer Andrej Plenković u Sjevernoj Makedoniji, snažno podržao europski put te zemlje. Inflacija će se do kraja godine smanjivati, najavio guverner središnje banke Boris Vujčić.

Inflacija usporava, uz istodobnu najavu rasta cijena. Obveznice posvećene Danu žena. Energetska tranzicija obećava novu međunarodnu suradnju. Predsjednik Milanović o najvećem problemu Hrvatske. Traženje rješenja za liječenje anoreksije. Osoba tjedna Kristian Pereza.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

Ima li projektil koji je pao u Poljskoj nedaleko granice s Ukrajinom kakve veze s onim projektilom koji je pred 8 mjeseci pao na Zagreb? Inflacija uzima maha, najviše u cijeni hrane. Ministarstvo unutarnjih poslova raspisuje natječaj za preko 130 radnih mjesta na koje se mogu javiti i osobe sa invalidtetom. Oštre polemike vladajućih i oporbe uz prijedlog izmjena Zakona o poljoprivredi.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

Europski parlament podržao ulazak Hrvatske u Schengensku zonu, čeka se odluka Vijeća Europske Unije. Fortenova će novog dioničara registrirati u Nizozemskoj. Inflacija u padu tek iduće godine. Majke Srebrenice oštro o predsjedniku republike. Sveti Martin i sajam u Benkovcu druže se sa eurom. Osoba tjedna Silva Repić.

Cene življenjskih potrebščin se še naprej vztrajno povečujejo. Inflacija na letni ravni je bila oktobra tik pod mejo 10 odstotkov. Še naprej jo poganjajo visoke cene energentov in hrane. Druge teme: - Premier Golob rešitev energetske krize vidi tudi v jedrski energiji; krška nuklearka nazaj v omrežju predvidoma konec naslednjega tedna - Referendum o spremembah družinskega zakonika po odločitvi državnega zbora nedopusten - Twitter uradno pod okriljem najbogatejšega Zemljana Elona Muska. Kaj bo s pravili, ki ščitijo pred dezinformacijami in sovražnim govorom?

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom. Pred dvema tednoma smo se v Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.

✓ Koliko se razlikuju cene namirnica u Srbiji i Americi? ✓ Zašto sve Amerikanci treba da budu zahvalni imigrantima? ✓ Da li američko društvo stagnira?

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #5: Jutranja rutina 4 dnevni delovnik, produktivnost sveta Inflacija vs deflacija Inflacija in zgodovina, Ray Dalio Politično dogajanje med Kitajsko in Taiwanom Zakaj je Taiwan tako pomemben? Politična in energetska in državna neodvisnost Proizvodnja čipov, Lam research Decentralizacija Savdska Arabija Tretja svetovna vojna v naslednjih petih letih Jedrsko orožje in propaganda Sistem Kitajske Hipotetičen potek 3. svetovne vojne ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Borza in investiranje – nekaj napotkov za to sezono: - Ozrite se v ogledalo in ponovno ocenite svojo nagnjenost k tveganju. - Z dvigom obrestnih mer in vse večjo grožnjo recesije prihajajo težki časi, upadi tečajev za 20 ali več odstotkov niso izključeni. - Nujna oprema na borzi v sezoni 2022/23 – jekleni živci in trdna volja vztrajati, ko vsi okoli obupavajo. - Dobre in slabe novice so vnaprej vračunane v tečajnice. Dolgoročnim investitorjem svetujem zmerno spremljanje tečajnic. To pomeni – ne vsak dan, pač pa tedensko ali mesečno. - Držite se svoje naložbene strategije in ne pozabite na varčevalne cilje. - Spomnite se, zakaj ste šli z denarjem na borzo. - Investiranje je podobno hujšanju: potrebna je disciplina, dobra organiziranost, sistematičnost. Zdravo investiranje pa je podobno zdravemu načinu življenja – pomembno je ravnovesje in zdrava mera razuma – tako v dobrih kot slabih časih. - Inflacija tepe naše žepe, vlade že pripravljajo draginjske ukrepe. Toda, ne pozabimo, da tudi iz malega lahko zraste veliko. Sem zagovornik tega, da je tudi v težkih časih, pametno dajati na stran za dolgoročne cilje, pa četudi je to 20 evrov na mesec. - Z dvigovanjem obrestnih mer so dražji krediti neizbežni. Dobra novica v luči dvigovanja ključnih obrestnih mer, pa je tudi to, da se bodo končno po desetletju mizernih obrestnih mer, začele dvigovati tudi depozitne obrestne mere. Morda že septembra za 75 bazičnih točk.

Tudi najnovejši podatki o inflaciji v območju z evrom kažejo, da se življenje na stari celini neukrotljivo draži. Cene so julija na letni ravni zrasle za 8,9 odstotka, visoke cene naftnih derivatov so inflacijo v Sloveniji pognale do 11-h odstotkov. Premier Robert Golob ocenjuje, da bo inflacija visoka tudi prihodnji mesec, nato pa naj bi nanjo začeli vplivati vladni ukrepi proti podražitvam, ki bodo začeli veljati prvega septembra. Golob računa, da bi septemba inflacijo ukrotili. Cilj je, da bi jo ohranili na 10-ih odstotkih ali nižje. Premier je prav tako napovedal, da bodo prvi draginjski dodatki najšibkejšim v družbi predvidoma izplačani novembra, nakazal pa je tudi možnost neposrednega posega na področje prehranske draginje: Druge teme: Če samoregulacija živilskih trgovcev ne bo delovala, ni izključena niti strožja regulacija cen hrane Prve ladje z ukrajinskim žitom bi lahko iz črnomorskih pristanišč izplule konec tedna Na Krasu znova zagorelo, na pomoč tudi posadka z vojaškim helikopterjem

Lipanj najavljuje rekordnu turističku sezonu. Obnova nakon potresa kasni, a mnoga gradilišta su napuštena. Inflacija i porast cijena brži su nego u ostatku Europske Unije. Obnovljena je procesija u Zagrebu, a u Karlovcu crkvenim zvonjenjem se borilo protiv tuče. Osoba tjedna je znanstvenik Lovro Palaversa.

Inflacija  oko 10 posto – Vlada tvrdi da radi što treba, oporba odgovara da nije dovoljno. Bivši gradonačelnik Petrinje Darinko Dumbović u istražnom zatvoru zbog sumnje na korupciju. Manjine pozitivno o Vladinim  mjerama oko manjina u prošloj godini.  Predsjednik Milanović o Domovinskom ratu. Osobna asistentica napala  bivšu  saborsku zastupnicu Vesnu Škulić, ženu vezanu za invalidska kolica.  

Medresorska delovna skupina za blažitev energetske in prehranske draginje bo danes znova obravnavala pripravo ukrepov. Nabor in kombinacijo možnosti bo akterjem na trgu energije predstavil premier Robert Golob. Ukrepanje vlade pri blaženju energetske draginje pričakujejo tudi potrošniki, zato za zdaj ni opaziti stiskanja zasebne porabe. Drugi poudarki oddaje: - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Nata tudi dolgoročno prilagajanje zavezništva na razmere po ruski agresiji v Ukrajini. - Ljubljana gosti Velocity, največji svetovni kongres s področja kolesarjenja. - Na kranjskem filmskem festivalu Krafft se bo za zlato jabolko potegovalo devet filmov.

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije. Komentiramo sveže bruseljske napovedi in doslej nakazane načrte nove vladeGospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4-odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo dražje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, – Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox. Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, – Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, – Primož Cencelj, Generali Investments, – Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.