Podcasts about inflacija

Inflacija, mjerena potrošačkim cijenama, u Hrvatskoj je u lipnju porasla drugi mjesec zaredom. Početak turističke sezone dobar, no cijene bi mogle otjerati turiste. Kako je živjeti u Hrvatskoj 12 godine nakon ulaska u Europsku uniju. Osnovano povjerenstvo koje će istraživati komunističke zločine iz Drugog svjetskog rata i poraća u Hrvatskoj. U subotu i do pola milijuna ljudi na koncertu Marka Perkovića Tompsona u Zagrebu. Na priprema Hajduka potukao se Marko Livaja.

Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.

Slovenija znova poskuša obdavčiti kriptovalute. Po neuspelem poskusu pred štirimi leti vlada Roberta Goloba zdaj predlaga 25-odstotni davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev. Davek bi zavezanci napovedali sami, brez olajšav za dolgoročno hrambo, kot jih poznamo pri delnicah. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2026. Kritiki so glasni. Opozarja se na nesorazmernost, poseg v zasebnost, neprimerno primerjavo z drugimi naložbami ter pomanjkanje dialoga s stroko in poznavalci. Vlada je prejela več kot 300 pripomb na predlog zakona. Pred mikrofonom: - Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije - Tanja Bivic Plankar – predsednica Blockchain Alliance Europe V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji 03:03 Finančna pismenost in izobraževanje 05:53 Vrednost kriptovalut in tržne ocene 09:12 Špekulacije in investicije v kriptovalute 11:57 Zasebnost in varnost kriptosredstev 14:59 Regulacija in pravni okvir kriptovalut 17:57 Praktična uporaba kriptovalut 21:06 Izzivi in tveganja v kripto svetu 24:59 Kriptovalute in goljufije 27:24 Davčna oaza Slovenije? 30:02 Različne vrste kriptovalut 32:46 Bitcoin kot digitalno zlato 36:45 Inflacija in zaščita premoženja 40:52 Regulacija in obdavčitev kriptovalut 52:38 Finančna svoboda in regulacije 56:15 Omejitve in priložnosti za vlagatelje 01:00:59 Obdavčitev kripto dobičkov 01:05:45 Regulacija kriptosredstev in zakonodaja 01:08:08 Tehnološki razvoj in obdavčitev 01:10:46 Enotna davčna stopnja 01:15:11 Bitcoin kot plačilno sredstvo 01:18:53 Zaključne misli in prihodnost kriptovalut Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (zadnji termin pred poletjem) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 12. junij Čas: 17:00–20:00 Poletni finančni bootcamp za mlade, ki vstopajo v svet odraslih, je tu! Bootcamp je primeren za mlade, stare od 17 do 20 let. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij TU Prijavite se tu https://lnkd.in/dUJrKrWv __________________________ Delavnica je lahko čudovito darilo. _____________________________________ MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Inflacija je i dalje visoka u Hrvatskoj, no to ne vide tako u Hrvatskoj narodnoj banci. Oporba gricka vladajuće na svim razinama prije lokalnih izbora, a vladajući dijele novce umirovljenicima. Hrvatski vojnici neće u Ukrajinu, no hrvatska mladež će od ove godine morati u vojsku. Nastavljaju se optužbe Dabre i Radića, nekadašnjih partnera u zajedničkoj stranci koja se podijelila na dvije. Zrinka ljutić osvojila Mali kristalni globus.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes v Beli hiši skušal pridobiti zagotovila ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori pri zagotavljanju prihodnje varnosti Ukrajine, če bo v pogovorih z Rusijo dosežen dogovor o miru. Toda za takšen izplen srečanja je malo možnosti, saj je Trump izjavil, da ZDA ne bodo dale večjih varnostnih jamstev, češ da bo to morala storiti Evropa. Podpisala naj bi sporazum o dostopanju Združenih držav do ukrajinskih redkih rudnin. V oddaji pa tudi o tem: - Inflacija ta mesec 1,6-odstotna, pokojnine nekoliko višje - V Mariboru vendarle soglasje za občinski prostorski načrt - V Rovtah kljub protestu zapirajo bencinsko črpalko

Urad za makroekonomske analize in razvoj je nekoliko znižal jesensko napoved za gospodarsko rast, inflacija bo po novih napovedih nekoliko višja. Ob nestabilnostih na mednarodnih trgih je veliko negotovosti tudi zaradi ameriških groženj s 25-odstotnimi carinami. Druge teme: - Dodatnih 90 milijonov evrov za širitev zdravstvenih programov. - Svet zavoda Zpiza za vodenje vnovič izbral Marijana Papeža, mandat mora potrditi še vlada. - Umrl je dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman.

Skuplje nego u Nemačkoj!!! Potrošači u Hrvatskoj su frustrirani rastom cena. Održan je niz bojkota supermarketa, koje su podržala društva za zaštitu potrošača, sindikati, političke stranke, pa čak i ministar privrede. Bojkot se proširio i na više zemalja u susedstvu. Da li su bojkoti doneli željene rezultate? Šta će dalje biti sa inflacijom i rastom cena? Boris Rabrenović razgovara sa koleginicom Ivanom Zrilić i doktorom ekonomskih nauka i bivšim ministrom privrede Hrvatske Ljubom Jurčićem. Von Boris Rabrenovic.

Po Vatikanu tudi Cerkev v Sloveniji vstopila v sveto leto.Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru poziva h kulturnim in strukturnim spremembam družbe.Inflacija na letni ravni ta mesec 1,9-odstotna, opolnoči podražitev pogonskih goriv.Umrl nekdanji ameriški predsednik Carter, številni se ga spominjajo kot glasnika miru in človekoljubnosti.Milanović in Primorac v drugi krog hrvaških predsedniških volitev.Civilna iniciativa Snežnik ministrstvu za naravne vire in prostor predala tisoč podpisov proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici.V Gazi se poleg vojne soočajo s hudim mrazom.V jedrski elektrarni v Krškem v študijo morebitnega podaljšanja obratovanja do 80 let.ŠPORT: Začetek novoletne skakalne turneje v znamenju Avstrijcev. Zmagal Kraft, Lanišek 15.Vreme: Jutri se bo ob morju lahko pojavila nizka oblačnost, drugod bo še precej jasno.

Na smrt nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se je odzval slovenski politični vrh. Premier Robert Golob je Carterja označil za enega najbolj spoštovanih svetovnih voditeljev in borca za človekove pravice, predsednica države Nataša Pirc Musar pa je izpostavila njegovo predanost miru in vrednotam človekoljubja. Druge teme: - V Srbiji obsodili starše mladoletnega šolskega strelca - Inflacija na letni ravni 1,9 odstotna, dražje predvsem storitve - Občani Ilirske Bistrice proti postavitvi vetrnih elektrarn

Katastrofalne razmere v Gazi, opustošeni zaradi izraelskih napadov, poslabšuje še vreme. V minulem tednu je zaradi posledic hudega mraza umrlo sedem ljudi, med njimi šest otrok, sporočajo palestinske oblasti. Številnim razseljenim ljudem šotori ne zagotavljajo zadostnega zavetja, razmere je poslabšalo še deževje. Druge teme: - Inflacija po načrtih nižja kot lani, v decembru je bila na letni ravni 1,9-odstotna. - Število pripadnikov Slovenske vojske se je letos povečalo za skoraj 200, skupno jih je več kot 7 tisoč 300. - Slovenski in hrvaški policisti so leto tradicionalno sklenili na srečanju na mostu čez Muro.

Koprska škofija ima dolgo pričakovanega škofa, ki je postal dosedanji škof v Murski Soboti škof dr. Peter Štumpf.V našem programu in družbenih omrežjih še odzvanja praznični utrip včerajšnje 30. obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia.Koncert Klic dobrote še odmeva, telefonske linije za darovanje bodo odprte tudi med današnjo ponovitvijo.Zadnji spopadi med islamskimi skrajneži in sirsko vojsko terjali 240 žrtev in 14 tisoč razseljenih.Premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam še drži, v Gazi nove ofenzive.Minister za notranje zadeve in predsednica državnega zbora ne razumeta svojih funkcij, ugotavlja politični analitik Miran Videtič.Macron danes v obnovljeni pariški katedrali Notre Dame. 8. decembra sledi posvetitev oltarja.Vreme: Jutri bo sprva več jasnine na zahodu in več oblakov na vzhodu države.Inflacija v območju evra novembra poskočila na 2,3 odstotka.Vlada predstavila program omejevanja porabe alkohola med leti 2025 in 2026.Šport: Nogometaši Olimpije do nove zmage v Konferenčni ligi. Celjani do remija.

Škof Peter Štumpf imenovan za novega koprskega škofa. Kdaj bo umeščen, še ni znano.Inflacija spet višja, razlog je dražja električna energija.Varnostne razmere v svetu vse bolj zaskrbljujoče. Kako se odziva Evropa? O tem v pogovoru z dr. Ljubico Jelušič.Smučišča počasi odpirajo vrata, danes Krvavec, jutri Kranjska Gora, Golte na miklavžev god.Vreme – večinoma oblačno, več sonca na zahodu države.

Za posledicami poplav, ki so vzhodno špansko pokrajino Valencio, pa tudi nekatere druge dele države prizadele po obilnem deževju, je umrlo več kot 60 ljudi, številni so razseljeni, poročajo lokalne oblasti. Gre za največ smrtnih žrtev v poplavah v Evropi po letu 2021, ko je v Nemčiji umrlo več kot 180 ljudi. Kot je v odzivu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se reševalci še naprej trudijo pomagati, na pomoč je priskočila tudi Evropa. Solidarnost s Španijo je izrazila tudi naša država ter ponudila pomoč. drugi poudarki oddaje: - Inflacija oktobra na letni ravni nespremenjena, na mesečni za pol odstotka nižja - Kdo bo gradil eno od največjih naložb v koprskem pristanišču? - Šolarji v Murski Soboti spoznavajo čarobnost jeseni.

Iranske oblasti so po ubojih vodje Hezbolaha ter namestnika poveljnika Iranske revolucionarne garde v Libanonu sporočile, da dejanja Izraela ne bodo ostala brez odgovora. Hezbolah naj bi bil pripravljen tudi na morebitno izraelsko kopensko invazijo. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prva zmaga skrajne desnice po drugi svetovni vojni - Inflacija se še naprej umirja, septembra na letni ravni upadla na 0,6 odstotka - Pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici zjutraj več stometrska kolona čakajočih na novega zdravnika

Rast cen pri nas se še naprej umirja. Medletna inflacija je avgusta upadla na 0,9 odstotka in se tako prvič po marcu 2021 spustila pod odstotek. Objavili so tudi prvo oceno gospodarske rasti za lani, ki se je povečala za 2,1 odstotka. Druge teme: - Na srečanju obrambnih ministrov Unije vnovični pozivi Kijeva k dobavi sistemov zračne obrambe - Minevajo 3 leta od umika ameriških vojakov iz Afganistana. Nemčija danes deportirala prve Afganistance - V neredih na nogometni tekmi Olimpija-Rijeka poškodovanih osem policistov. Huligani uporabili močno pirotehniko.

Slovenski nogometaši proti Srbom za nov korak proti osmini finala.Zver ob obletnici odhoda Janše v zapor: Mineva deset let od največje zlorabe pravne države v zgodovini samostojne Slovenije.Inflacija v prvi polovici letošnjega leta naraščala počasneje kot je bilo pričakovano, kar je dober signal.Začela so se neformalna pogajanja o pokojninski reformi; vladna stran zagotavlja, da bo starostni prag za upokojitev še štiri leta 60 let.Predsednica preiskovalne komisije državnega zbora glede ukradenih otrok bo poslanka SDS Alenka Jeraj.Nasilnega učenca v OŠ Velika Dolina zelo verjetno čaka prešolanje ali prevzgojni dom.Begunci po vsem svetu soočeni z nepredstavljivimi izzivi, a upanje in odločenost za boljšo prihodnost ne zamre.S poletnim solsticijem se drevi ob 22.51 začenja prvi dan koledarskega poletja.Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče!Rusija spet napadla ukrajinsko energetsko infrastrukturo.V Mariboru je začela delovati nova Zdravstvena postajo Magdalena, v kateri bo 14 ambulant.ŠPORT: Pred slovenskimi odbojkarji danes v Stožicah druga tekma turnirja elitne lige narodov. Na prvi so se veselili zmage proti Argentincem in uvrstitve na olimpijske igre.

Zdaj je jasno, da zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem zavodu, v prihodnje ne bodo mogli več hkrati delati tudi pri koncesionarju ali zasebniku. Tako ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom predvidevajo vladna izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Tako je včeraj po seji vlade pojasnil premier Robert Golob. S tem bodo prekinili škodljive dvojne prakse. Druge teme: - Kljub obsodbi zaradi ponarejanja listin nekdanji ameriški predsednik Trump še naprej uživa podporo svojih privržencev. - Inflacija maja v Sloveniji 2,5-odstotna in pod povprečjem evrskega območja. - Luka Dončić ekipo Dallasa popeljal v finale košarkarske lige NBA; tam ga čaka Boston, najboljša ekipa rednega dela sezone.

Kadrovska stiska v socialnovarstvenih zavodih močno vpliva na izvajanje dolgotrajne oskrbe pri nas. Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo predlog interventnega zakona, s katerim naj bi izboljšali kadrovske in delovne pogoje pri izvajalcih. Druge teme: - Inflacija prvič po septembru 2021 manj kot 3-odstotna - Biden odobril Ukrajini uporabo ameriškega orožja za omejene napade v Rusiji - Nalivi povzročili največ težav na Obali, močnejše nevihte lahko pričakujemo tudi v prihodnjih urah

Inflacija se tako v evrskem območju kot v Sloveniji postopno umirja. Aprila so se tako cene življenjskih potrebščin v državah z evrom na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, pri nas pa za 3 odstotke. Na mesečni ravni je bila inflacija aprila glede na marec v evrskih državah 0,6 odstotka, v Sloveniji pa okrogel odstotek. Eurostat je danes sporočil tudi podatek glede gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Ta se je v tako v evrskih državah kot v celotni sedemindvajseterici v prvem četrtletju letos zvišala za 0,3 odstotka. V oddaji tudi: - Vojaško posredovanje v Rafi ni odvisno od izida pogajanj o premirju, je sporočil izraelski premier Netanjahu. - Pred 20-o obletnico pridružitve Slovenije Evropski uniji o pravici delavcev do prostega gibanja. - Večerna tradicionalna kresovanja pred delavskim praznikom naj bodo čim varnejša.

Mladi zdravniki opozarjajo, da so pravice določenih delavcev močno okrnjene.Videtič o premieru, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih.Inflacija aprila upadla na tri odstotke, a še vedno ostaja nad povprečjem evroobmočja.V Evropi in tudi Sloveniji praznično ob 20. obletnici največje širitve Evropske unije.Slovenski hokejisti do pričakovanih treh točk proti Romuniji; jutri jih čakajo Italijani.Vreme: Jutri bo oblačno, popoldne krajevne plohe na jugozahodu, zvečer tudi drugod.

Letna inflacija je aprila dosegla tri odstotke, kar je najnižja stopnja od oktobra leta 2021. Klavdija Škerlak s Statističnega urada pojasnjuje, da so tokrat k letni inflaciji največ - za skoraj 5 odstotkov - prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Škerlak ob tem poudarja, da so cene hrane in pijače, ki so bile dolgo časa gonilo inflacije, tokrat ostale nespremenjene. Na mesečni ravni je bila inflacija eno-odstotna. Ostali poudarki oddaje: - Hamas še brez odločitve o mirovni ponudbi Izraela, ki grozi z napadom na mesto Rafa. - Prvo soočenje kandidatov evropskih strank za vodenje evropske komisije postreglo z razgreto razpravo. - Pristojni organizatorje kresovanj pozivajo k previdnosti.

Pred natančno 20-imi leti se je Slovenija skupaj z Litvo, Latvijo, Estonijo, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo pridružila vojaškemu zavezništvu NATO. Zlasti v luči aktualnih geopolitičnih razmer bo morala naša država začeti izpolnjevati obljube zavezništvu o porabi sredstev za vojsko, s poudarkom na zagotavljanju svoje lastne varnosti. Drugi poudarki oddaje: - Na Bližnjem vzhodu se v senci vojne v Gazi nadaljujejo spopadi med Izraelom in libanonsko milico Hezbolah, pa tudi izraelski napadi na Sirijo, od koder poročajo o več 10 ubitih. Po navedbah ciprskih oblasti pa bi lahko v Gazi aprila začelo delovati ameriško zasilno pristanišče za dostavo človekoljubne pomoči. - Inflacija ta mesec je bila malo višja kot februarja, vztraja pri približno treh odstotkih in pol. Največ so k inflaciji prispevali domači dejavniki. Vidnejše zniževanje inflacije je pričakovati v drugi polovici prihodnjega leta. - V krški nuklearki so pripravljeni na prvi reden remont, odkar so lani podaljšali njeno obratovalno dobo.

Svet je v primeru Gaze padel na preizkušnji humanosti, saj se izraelski napadi na enklavo kljub resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov o takojšnji prekinitvi ognja nadaljujejo, ugotavlja zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot dodaja, si naša država močno prizadeva za mir v regiji in se angažirano pogovarja, kako doseči rešitev dveh držav. Ob tem je opozorila, da trajnega miru in varnosti za obe strani ne bo, če ne bo mirovne konference in mirovnega načrta, ki ga bodo priznavali vsi akterji v regiji. V oddaji tudi: - Pristojni parlamentarni odbor potrdil predlog novele zakona o zdravniški službi - Inflacija na letni ravni znova nekoliko višja - Dezaktiviranje bombe, najdene v Mariboru, prihodnjo nedeljo

Po treh mesecih umirjanja rasti cen se je februarja inflacija znova okrepila. Življenjske potrebščine so se v povprečju podražile za 0,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 3,4 odstotka. Po besedah Matevža Postrašije s Statističnega urada so na mesečno inflacijo najbolj vplivale podražitve počitniških paketov v tujini, dražji naftni derivati in oblačila. Manj ugodna je tudi napoved letošnje gospodarske rasti. Urad za makroekonomske analize in razvoj jo je znižal z 2,8 na 2,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Druge teme: - V zdravstvenih zavodih kljub jutrišnjemu začetku umika soglasij za nadurno delo ne pričakujejo kolapsa - Ruski predsednik Putin posvaril pred jedrsko vojno, če bo Nato v Ukrajino poslal vojake - V Gazi ubitih več kot 80 Palestincev, ki so čakali na hrano

▼ Pridruži se našoj zajednici na Skool! ▼ https://www.skool.com/human-lab-5979/about #Bitcoin #Money #Carnivore —Poglavlja— 00:00 - Intro 02:13 - Različit pristup prehrani 06:43 - Evolucija prehrane 11:51 - Praćenje prehrane i napretka 14:40 - Prehrana na bazi mesa 27:24 - Kolesterol u prehrani 28:48 - Prosječna osoba i referentni intervali 32:06 - Povjerenje u znanost i inžinjere 33:57 - Kolesterol i kardiovaskularni rizici 36:06 - Mehanizam nastanka ateroskleroze 38:03 - Utjecaj kolesterola na krvni tlak 40:24 - Statini i njihovo djelovanje 45:40 - Razmišljanje o uzimanju statina 50:07 - Promjene u demografiji i zdravlju 53:34 - Utjecaj biljne prehrane na zdravlje 55:21 - Gubitak povjerenja u znanost 56:43 - Incentivi u znanosti 59:07 - Incentivi u ekonomiji 01:00:27 - Keynesijanska ekonomija 01:02:18 - Povijest novca 01:04:15 - Promjene svjetskog poretka 01:06:39 - Inflacija i kontrola novca 01:08:03 - Uloga centralnih banaka 01:09:29 - Printanje novca i EU fondovi 01:11:47 - Inflacija i utjecaj na život 01:16:33 - Centralne banke i kontrola ekonomije 01:19:33 - Zaštita od inflacije 01:23:57 - Bitcoin i slobodno tržište 01:25:22 - Priroda kao uzor ekonomije 01:25:53 - Bitcoin novi sustav vrijednosti 01:26:48 - Sigurnost i povjerenje u Bitcoin 01:29:48 - Bitcoin kao zaštita od inflacije 01:30:42 - Bitcoin kao sigurna investicija 01:32:10 - Rudarenje Bitcoina 01:34:02 - Bitcoin kao čuvar slobode 01:35:58 - Korištenje Bitcoina 01:37:20 - Ulaganje u Bitcoin 01:38:56 - Bitcoin kao alternativa nekretninama 01:42:41 - Ekonomija i utjecaj na obitelj 01:50:30 - Mirovinski sustav i inflacija 01:53:05 - Utjecaj centralnih banaka 01:54:10 - Tržište dionica i obveznica 01:57:05 - Kriptovalute 02:02:00 - Utjecaj nove tehnologije na društvo 02:05:08 - Decentralizacija 02:07:49 - Povijest zlatnog standarda 02:09:35 - Gubitak zlatnog standarda 02:12:51 - Utjecaj Keynsa i Kellogga 02:19:20 - Utjecaj prehrane na spolnu aktivnost 02:21:00 - Utjecaj masti na zdravlje 02:22:14 - Laži iz Plavih zona 02:26:02 - Manipulacija podatcima i utjecaj prehrambene industrije 02:28:17 - Nedostatci znanstvene metode i repliciranje studija

Generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert je odstopil s položaja. Za to se je odločil, da bi stranko razbremenil očitkov. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ga je namreč obtožila vmešavanja v sporni nakup pravosodnih prostorov. Ministrica je sicer včeraj premierju Robertu Golobu ponudila odstop, a ga ta še ni sprejel. V oddaji pa tudi o tem: - Inflacija se še naprej umirja, januarja na letni ravni 3,3 odstotna - Predsednica Evropske komisije za umik uredbe o pesticidih. - Peter Prevc z letošnjo sezono končuje skakalno kariero.

Statistični urad bo danes objavil podatke o decembrski in letni inflaciji, ki se sicer umirja, a pri nekaj manj kot petih odstotkih na letni ravni še vedno ostaja visoka. Umirjanje rasti cen pri nas ogroža visoka rast plač, kar je po besedah ekonomisa Aljoše Valentinčiča logična posledica pomanjkanja delovne sile. Ob zniževanju inflacije pa se na trgu stopnjujejo pričakovanja, naj centralne banke znižajo ključne obrestne mere. Drugi poudarki: - Zastali socialni dialog bodo znova poskusili obuditi januarja. - Jug Gaze tudi to jutro tarča izraelskih napadov iz zraka. - V Oberstdorfu popoldne prva tekma novoletne turneje smučarjev skakalcev.

Gospodarska rast se je letos umirila, v prihodnjih letih se bo ustalila nad dvema odstotkoma. Inflacija pa se bo z letošnjih več kot 7-ih odstotkov postopno prepolovila. To so ključna sporočila Banke Slovenije v danes objavljeni napovedi makroekonomskih gibanj. Med globalnimi tveganji izpostavljajo geopolitično negotovost, med domačimi pa rast plač. Preostale novice: Dosežen dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil. Varnostni svet še brez soglasja o resoluciji glede miru v Gazi. Nova ostrejša priseljenska zakonodaja deli francosko politiko.

Banka Slovenije je v danes objavljeni napovedi znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 1,3 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se spet nekoliko okrepila. Inflacija bo ostala občutno nad evrskim povprečjem, letos bo presegla sedem odstotkov, nato se bo prepolovila. Napoved je dopoldne na Prvem komentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Druge teme oddaje: - NPU zaradi dobave hitrih testov na koronavirus na Evropsko javno tožilstvo podal ovadbo za šest ljudi - Evropski poslanci in članice Unije dosegli politični dogovor o migracijskem paktu - V Štanjelu podpisali novo pogodbo med Kraškim in Rižanskim vodovodom o dobavi vode za Istro

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Predsednik vlade Robert Golob je koalicijskim partnerjem predstavil imena kandidatov za ministre za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Imen po sestanku niso razkrili. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem dejal, da bi Golob lahko predlog v državni zbor poslal že danes. Ostali poudarki oddaje: Inflacija novembra na letni ravni s 4,9 odstotka najnižja v dveh letih KPK uvedla preiskavo zoper nekdanjo ministrico Ajanović Hovnik V streljanju v Jeruzalemu ubiti trije ljude, najmanj 16 je ranjenih. Ubita tudi domnevna palestinska napadalca. Ob začetku podnebne konference v Dubaju pozivi k opustitvi fosilnih goriv

V tokratni epizodi o geopolitičnih trenjih, vojni ekonomiji, divjem zahodu fiskalnih pravil, bančništvu in njihovih dobičkihPred mikrofonom: Mojmir Mrak, profesor mednarodne ekonomije na ekonomski fakulteti v LjubljaniEpizoda objavljena tudi na YoutubeV tokratni epizodi boste slišali: 00:23 Vojna ekonomija: Geopolitična trenja in majavo globalno in predvsem evropsko gospodarstvo08:54 Američani so vmešani v vse konflikte, si lahko to privoščijo? 14:48 Fiskalna moč ZDA ob naraščanju proračunskega primanjkljaja poslabšuje, niža se jim bonitete, vse višja je donosnost na državne obveznice 21:47 Moč dolarja se erodira in polarizacija svete ter sedenje na dveh stolčkih 28:08 Srečanje Xi Jinping in Biden31:17 Nemčija nov bolnik Evrope, kaj to pomeni za slovenska podjetja 39:30 Skepsa ob hitrem okrevanju Nemčije 40:19 Inflacija – se umirja, a je še vedno relativno visoka, kaj bodo storile centralne banke47:00 Ocenjena škode po poplavah dvakrat več kot strošek reševanja bančnega sistema in kako opletamo z milijardami52:09 Zadolženost in zaspanost pri izvajanju reform56:13 Divji zahod na področju fiskalnih pravil 1:00:30 Od bančne krize do bajnih dobičkov bank1:08:00 Švicarski frank in komentar sodbe ter kako smo s svojim denarjem na banki prispevali k dobičkom bank__________________________(delavnica) Investiranje v delnice Praktično o osnovah investiranja v delnice. Želim dostop__________________________(delavnica) Investiranje za začetnikePraktično o osnovah investiranja. Želim dostop_______________________________________Delavnica: Finančno močna!Delavnico sta pripravili Marja Milič, ustvarjalka podcasta Money-How in Klara Leben, ustvarjalka podcasta Inbed. Delavnica je stalno na voljo. Želim dostop _____________________________________MONEY-HOW FRIENDSPodprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo_____________________________________DISCORD SKUPNOST Pridruži se skupnosti Discord Money-How_____________________________________Obišči spletno stran Money-How__________________________________E-NASLOVImaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Unatoč stabilnim ekonomskim pokazateljima, niskoj stopi nezaposlenosti i realnom rastu plaća, percepcija kod dobrog dijela njemačkog društva je da se nekada u ovoj zemlji živjelo mnogo bolje. Prikazivanju stanja u Njemačkoj u negativnom svjetlu pridružuju se i mediji u regiji jugoistočne Europe. No koliko ovom pesimizmu zaista ima temelja u stvarnosti? O tomu u ovom podcastu Nenad Kreizer razgovora s uglednim hrvatskim ekonomistom Damirom Novotnyjem i kolegom Sašom Bojićem. Von Nenad Kreizer.

Koliko je štednja važna? Da li se trenutno isplati štedeti, s obzirom da su kamate niže od inflacije? Kako spasisti ušteđevinu u vreme inflacije? Koja je razlika između štednje u banci i slamarici? O svemu tome u ovom izdanju podkasta, na Svetski dan štednje, razgovoramo sa ekonomistom Mališom Đukićem, profesorom na Beogradskoj bankarskoj akademiji i kolegom Filipom Slavkovićem. Von Boris Rabrenovic.

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.

Fenomen siromaštva pogađa i zemlje poput Njemačke koje se smatraju bogatima. S porastom inflacije posljednjih godina posebno je porastao broj onih koji se nalaze u opasnosti da padnu ispod granice siromaštva. No što to zapravo znači? U kojem trenutku se netko u Njemačkoj smatra siromašnim? I zašto su od opasnosti od pada u siromašvo pogođeni upravo useljanici? O ovim pitanjima raspravljamo u ovom izdanju podcasta, između ostalog i sa socijalnom radnicom iz Berlina Sabinom Folnović Jaitner. Von Nenad Kreizer.

Ohlajanje gospodarstva, nedokončno ocenjeni stroški sanacije po poplavah in visoka, kar 7,5-odstotna inflacija delodajalcem vzbujajo nezaupanje v proračunske dokumente, ki jih je včeraj sprejela vlada. Očitajo ji predvsem dodatne obremenitve. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je od Policije in Sove zahtevala pojasnila glede povečanja nezakonitih prehodov meje. Od policijske uprave Ljubljana zahtevajo tudi poročilo o kriminalnih dejanjih v prestolnici. - Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo nadaljevanje e-oskrbe na domu, ki bi se kot pilotni projekt sicer končala jutri. Tako bodo preprečili prekinitev do njene vključitve v zakon čez dve leti. - Etnični Armenci pospešeno zapuščajo Gorski Karabah, doslej jih je odšlo že skoraj 93 tisoč. Azerbajdžan naj bi v kratkem omogočil prihod mednarodne misije.

Inflacija je bila septembra v Sloveniji občutno nad povprečjem evrskega območja. V tem mesecu so k letni inflaciji - ta je sedem odstotkov in pol - največ prispevale hrana in brezalkoholne pijače, k mesečni pa za desetino dražja električna energija, so danes povedali na Statističnem uradu. Predstavili so tudi revizijo BDP za obdobje od leta 2018. Ta potrjuje določena odstopanja. Druge teme: - Sredozemsko morje letos prečkalo 186 tisoč migrantov. - V napadih pred mošejama v Pakistanu več kot 50 mrtvih. - Po napadu Romov v občini Škocjan zahtevajo več policije.

Evropska komisija je danes predstavila poletno gospodarsko napoved, ki je nekoliko manj optimistična od spomladanske. Komisija namreč ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje. Letos bo 0,8-odstotna namesto enoodstotna, prihodnje leto pa bo namesto 1,7-odstotna nižja za 0,3 odstotne točke. Hkrati Komisija napoveduje tudi nadaljnje zniževanje inflacije in še naprej močan trg delovne sile. Druge teme oddaje: - Regulirane cene pogonskih goriv od jutri višje; liter bencina bo stal dober evro in pol, liter dizla pa 1,6 evra - V Maroku tudi ob pomoči tujih reševalnih ekip iščejo pogrešane; potres po najnovejših podatkih zahteval skoraj 2 tisoč 500 žrtev - Slovenski odbojkarji čez približno uro in pol v boj proti Ukrajincem za polfinale evropskega prvenstva

Srednja klasa podrazumijeva društveni sloj čiji si pripadnici bez većih problema mogu priuštiti ‘pristojan‘ standard. No vrijeme je takvo da si danas prosječna četveročlana obitelj s dva srednja dohotka teško može priuštiti mnogo više od osnovnih potreba. Kakva je situacija sada u Njemačkoj i je li istina da se srednja klasa smanjuje? Filip Slavković govori što to znači za naš svakodnevni život, a prof.dr. Duško Sekulić objašnjava zašto iz Hrvatske srednja klasa - odlazi. Von Maja Maric.

Svet Evropske centralne banke je pričakovano devetič zapored zvišal ključne obrestne mere. Gre za odločitev, ki nadaljuje rekorden niz zaostrovanja denarne politike na evrskem območju. Inflacija kljub temu ostaja na visoki ravni. Ali to pomeni, da ukrepi monetarne politike niso več učinkoviti? Član uprave pokojninske družbe A Blaž Hribar meni, da ni tako,saj so bili ti dvigi izjemno hitri, v kratkem obdobju, učinki pa se postopoma udejanjajo v vsakdanjem življenju. V oddaji tudi: - Nadaljevanje sanacije po neurjih, na terenu pomaga tudi vojska. - Računsko sodišče: kmetijsko ministrstvo pri prilagajanju na podnebne spremembe le delno učinkovito. - Varnostna vprašanja v ospredju obiska kitajske in ruske delegacije v Severni Koreji.

Evropsko gospodarstvo je, kot kaže, odporno proti pretresom, povezanim z vojno v Ukrajini ter energetsko krizo. Evropska komisija je namreč gospodarsko napoved za letos v državah Evropske unije zvišala na odstotek. Navzgor je popravila tudi inflacijsko napoved, ta naj bi se tako letos povzpela na 5,8 odstotka. Gospodarsko rast in inflacijo so v Bruslju zvišali tudi naši državi. BDP naj bi tako letos v Sloveniji znašal 1,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka. Inflacija pa naj bi se povzpela letos na 7 odstotkov, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da pri nas vzbuja skrb predvsem jedrna inflacija, očiščena cen energentov in hrane, torej tista, ki jo poganjajo višje plače in marže. Ostale teme: - Predlogi za razrešitev in prenehanje mandatov nekaterih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija vloženi v državni zbor. - Tik pred nadaljevanjem pogovorov o prenovi plačnega sistem javnega sektorja visokošolski sindikat napovedal nadaljevanje stavke. - Turškemu predsedniku Erdoganu malo zmanjkalo do zmage v prvem krogu volitev, njegova stranka obdržala večino v parlamentu.

Prvomajski prazniki se bližajo koncu. Številni so jih izkoristili za izlete ali krajše oddihe, šolarji so si za nekaj dni oddahnili in uživali na počitnicah. Turistični delavci tako pri nas kot pri naših južnih sosedih so zadovoljni in napovedujejo uspešno poletno sezono. Druge teme: - Inflacija v evroobmočju ostaja visoka; letna rast cen je minuli mesec znašala sedem odstotkov - Avstrija in Italija za okrepitev sodelovanja na področju migracij - Prvi dnevi maja posvečeni ozaveščanju o srčnem popuščanju

Prvomajski prazniki se končujejo, z njimi pa tudi šolske počitnice. Številni so proste dni izkoristili za krajši oddih. Z obiskom so zadovoljni tako na slovenski obali kot pri južnih sosedih. Počitniški paketi se sicer vse bolj dražijo. Tudi druge cene, predvsem hrane, alkohola in tobaka, še vedno rastejo, kar kažejo tudi najnoveši podatki Evropskega statističnega urada. Inflacija v evrskem območju s 7-mi odstotki ostaja visoka. Preostali novici: Srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti v Bruslju podprla izjavo o pogrešanih osebah. Košarkarji Heliosa po hudem porazu v Čačku izgubili mesto v ligi Aba.

Evropsko gospodarstvo po podatkih za letos rahlo raste, je sporočil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Analitiki ob tem opozarjajo na visoko inflacijo. V Sloveniji je letna stopnja inflacije ta mesec 9,4-odstotna, predvsem zaradi višjih cen hrane, pijače, elektrike, stanovanjske opreme in zdravstva V Zrcalu dneva tudi: - V Bruslju dosegli kompromis glede uvoza ukrajinskega žita - Fides nezadovoljen z vladnim predlogom zdravstvenega stebra - Kljub uradnemu premirju v Sudanu še bobni orožje

Inflacijski pritiski še vedno ne popuščajo. Letna stopnja inflacije je tako aprila znašala 9,4 odstotka, medtem ko mesečna 1,5 odstotka. Kot sporoča Statistični urad, so k letni inflaciji najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, medtem ko k mesečni podražitve počitniških paketov, ki so dražji za dobrih 23 odstotkov, ter letalskih vozovnic, za katere je bilo treba aprila glede na marec odšteti kar 48 odstotkov več denarja. Druge teme oddaje: - Novi zračni napadi na civilne cilje v Ukrajini - V spopadih v Sudanu tarča tudi turško evakuacijsko letalo - Veliko število tovornjakov na primorski avtocesti povzročilo kolaps

Nova istraga europskih istražitelja o mogućem namještanju natječaja za sortirnicu otpada u Rijeci izgrađenu europskim sredstvima. U Splitu gradski komunalaci štrajkom izborili veće plaće. Premijer Andrej Plenković u Sjevernoj Makedoniji, snažno podržao europski put te zemlje. Inflacija će se do kraja godine smanjivati, najavio guverner središnje banke Boris Vujčić.

Inflacija usporava, uz istodobnu najavu rasta cijena. Obveznice posvećene Danu žena. Energetska tranzicija obećava novu međunarodnu suradnju. Predsjednik Milanović o najvećem problemu Hrvatske. Traženje rješenja za liječenje anoreksije. Osoba tjedna Kristian Pereza.

Kuna je postala povijest, a Hrvatska je uz euro kao valutu dobila i nova poskupljena kao i nezadovoljne građane. Cijene se zaokružuju na veće iznose, spominju se inflacija i kriza, a jeftiniju košaricu imaju Slovenci nego Hrvati. Radi li se samo o početnom šoku i fazi prilagodbe ili je ovo nova stvarnost za hrvatske građane? Istražujemo u ovom podcastu stvarno stanje, razloge i posljedice i razgovaramo s poznatim hrvatskim ekonomistom Damirom Novotnyjem koji smatra da stvari ipak nisu tako crne. Von Nenad Kreizer.

Silvestrske večerje bodo letos občutno dražje kot pred letom dni. Inflacija je bila decembra na letni ravni 10,3-odstotna, med ključnimi dejavniki pa je poskok cen hrane. Druge teme: - Za zamenjavo dveh pacientov zelo verjetno odgovorni na celjski urgenci, kaže nadzor - Korošci so jezni; dve leti po zasaditvi prve lopate za severni del tretje razvojne osi ni zgrajen niti meter - Srbi v Vukovarju ostali brez pravice do uradne uporabe cirilice in srbskega jezika

Rast cen osnovnih življenjskih potrebščin se ne umirja. Decembra je letna inflacija znašala 10,3 odstotka. Inflacijo zaznavamo tudi na mesečni ravni, od novembra so se podražili hrana, pohištvo ter gostinske, komunikacijske, zdravstvene in druge storitve. Cene energentov so šle navzdol. Pogled v prihodnje leto pove, da se bodo cene še zvišale. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi na ustavnem sodišču izpodbijata 15 od 21-ih členov zakona o dohodnini. - Med vzroki aktualnih težav slovenskih urgenc tudi pomanjkanje kadra in zastoj razvoja. - Umrl je slovenski politik, pravnik, diplomat in gospodarstvenik Janez Zemljarič.

Leto, ki se počasi končuje, je s seboj prineslo občutne podražitve. Inflacija je bila decembra na letni ravni nekaj več kot 10-odstotna. Poganjale so jo predvsem vse višje cene hrane. Drugi poudarki oddaje: - Vlada sprejela najvišje dovoljene cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja. - Vse večji pritisk bolnikov na urgentne centre. - Na prvi tekmi silvestrske turneje na Ljubnem 11 slovenskih smučarskih skakalk.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

U ovom izdanju podkasta Cosmo bosanski-hrvatski-srpski govorimo o aktuelnoj finansijskoj krizi i saznajemo kako kroz nju prolaze Nemačka i zemlje Zapadnog Balkana. Hoće li biti recesije? Da li prava kriza tek predstoji ili će se inflacija polako stišavati? Da li su isti problemi sa kojima se susreću države EU i države Zapadnog Balkana? Kakva su očekivanja za 2023. godinu? Jedan od sagovornika je ekonomista Branimir Jovanović, stručnjak za Zapadni Balkan u Bečkom institutu za međunarodne studije. Von Boris Rabrenovic.

Ima li projektil koji je pao u Poljskoj nedaleko granice s Ukrajinom kakve veze s onim projektilom koji je pred 8 mjeseci pao na Zagreb? Inflacija uzima maha, najviše u cijeni hrane. Ministarstvo unutarnjih poslova raspisuje natječaj za preko 130 radnih mjesta na koje se mogu javiti i osobe sa invalidtetom. Oštre polemike vladajućih i oporbe uz prijedlog izmjena Zakona o poljoprivredi.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

Europski parlament podržao ulazak Hrvatske u Schengensku zonu, čeka se odluka Vijeća Europske Unije. Fortenova će novog dioničara registrirati u Nizozemskoj. Inflacija u padu tek iduće godine. Majke Srebrenice oštro o predsjedniku republike. Sveti Martin i sajam u Benkovcu druže se sa eurom. Osoba tjedna Silva Repić.

Građani Njemačke svakodnevno svjedoče porastu cijena ne samo u trgovinama. Inflacija zabrinjava i vladu koja kao na traci donosi mjere kojima bi građanima olakšala teret poskupljenja. Jedan od njih je i tzv. inflacijska premija. Tko, kada i da li uopće ima pravo na ovu premiju u visini do najviše 3.000 eura? Koje zaposlene osobe imaju najveću šansu da se ova premija nađe na njihovom bankovnom računu? Sve pojedinosti o tomu je istražio naš suradnik i kolega Amir Kamber. Von Nenad Kreizer.

Cene življenjskih potrebščin se še naprej vztrajno povečujejo. Inflacija na letni ravni je bila oktobra tik pod mejo 10 odstotkov. Še naprej jo poganjajo visoke cene energentov in hrane. Druge teme: - Premier Golob rešitev energetske krize vidi tudi v jedrski energiji; krška nuklearka nazaj v omrežju predvidoma konec naslednjega tedna - Referendum o spremembah družinskega zakonika po odločitvi državnega zbora nedopusten - Twitter uradno pod okriljem najbogatejšega Zemljana Elona Muska. Kaj bo s pravili, ki ščitijo pred dezinformacijami in sovražnim govorom?

Inflacija še ne kaže znakov popuščanja. Ta mesec je bila, podobno kot septembra, na letni ravni skoraj 10-odstotna, in bo, kot kaže, še nekaj časa vztrajala. Luka Žakelj z Banke Slovenije pričakuje, da se bo inflacija v prihodnjih dveh letih po vsej verjetnosti znižala, vendar pa obstaja tudi verjetnost, da bo prihodnji dve leti vztrajala na ravni okrog petih odstotkov. Druge teme: - Državni zbor sklenil, da je referendum o noveli družinskega zakonika nedopusten - Rusija končala evakuacijo prebivalcev Hersona in delno mobilizacijo - Elon Musk dokončno prevzel družbeno omrežje Twitter

Inflacijski pritiski ne popuščajo. Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na letni ravni zvišale za skoraj 10 odstotkov. V Banki Slovenije v prihodnjih dveh letih pričakujejo znižanje inflacije, a je razmere izredno težko napovedati, pravi Luka Žakelj iz Banke Slovenije. Po njegovih besedah obstaja tudi verjetnost, da bo inflacija prihodnji dve leti vztraja na ravni okrog 5-ih odstotkov. Druge teme: - Referendum o družinskem zakoniku po mnenju poslancev ni dopusten - Moskva trdi, da je končala delno mobilizacijo rezervistov - V Grosupljem z odkritjem kipa počastili olimpionika Mira Cerarja

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom. Pred dvema tednoma smo se v Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.

Koliko koštaju studentski stanovi Berlinu, Minhenu i Rurskoj oblasti? Cijene odavno rastu. Inflacija pogoršava situaciju. Naš novinar Nenad Kreizer objašnjava pozadinu poskupljenja, izvještava o zahtjevima studenata te mogućim političkim rješenjima. Više o situaciji na tržištu saznajemo od Dunje Dende, studentice iz Berlina, koja s nama dijeli pozitivna i negativna iskustva prilikom potrage za smještajem. Stambena odiseja sa sretnim završetkom. Von Amir Kamber.

Svi smo svjedoci vala poskupljenja kakav se ne pamti. Prije svega, zbog rata u Ukrajini drastično je porasla cijena energenata što sa sobom nosi poskupljenja gotovo svih roba i usluga. Njemačka politika je toga svjesna i zato je donijela i treći paket mjera koje bi trebale pomoći da se građani rasterete velikih financijskih izdataka, posebice za energente. O tomu što sve sadrži najnoviji paket mjera kao i o reakcijama na ovaj potez savezne vlade govorimo u ovom izdanju podcasta Cosmo bosanski/hr Von Nenad Kreizer.

✓ Koliko se razlikuju cene namirnica u Srbiji i Americi? ✓ Zašto sve Amerikanci treba da budu zahvalni imigrantima? ✓ Da li američko društvo stagnira?

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #5: Jutranja rutina 4 dnevni delovnik, produktivnost sveta Inflacija vs deflacija Inflacija in zgodovina, Ray Dalio Politično dogajanje med Kitajsko in Taiwanom Zakaj je Taiwan tako pomemben? Politična in energetska in državna neodvisnost Proizvodnja čipov, Lam research Decentralizacija Savdska Arabija Tretja svetovna vojna v naslednjih petih letih Jedrsko orožje in propaganda Sistem Kitajske Hipotetičen potek 3. svetovne vojne ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Novi paket olakšica njemačke vlade težak je 65 milijardi eura. Kome tačno se namjerava pomoći? Predstavljamo 10 ključnih mjera. Cilj je da se ublaže posljedice inflacije odnosno energetske krize koja je, naravno, itekako povezana s ratom u Ukrajini. No, ovisnost od ruskog plina nije jedini faktor kada je riječ o poskupljenju energenata. Saša Bojić objašnjava na koji način se formira cijena struje. Kako je moguće da cijena struje na svjetskom tržištu poraste za skoro 1000 posto? Von Amir Kamber.

Borza in investiranje – nekaj napotkov za to sezono: - Ozrite se v ogledalo in ponovno ocenite svojo nagnjenost k tveganju. - Z dvigom obrestnih mer in vse večjo grožnjo recesije prihajajo težki časi, upadi tečajev za 20 ali več odstotkov niso izključeni. - Nujna oprema na borzi v sezoni 2022/23 – jekleni živci in trdna volja vztrajati, ko vsi okoli obupavajo. - Dobre in slabe novice so vnaprej vračunane v tečajnice. Dolgoročnim investitorjem svetujem zmerno spremljanje tečajnic. To pomeni – ne vsak dan, pač pa tedensko ali mesečno. - Držite se svoje naložbene strategije in ne pozabite na varčevalne cilje. - Spomnite se, zakaj ste šli z denarjem na borzo. - Investiranje je podobno hujšanju: potrebna je disciplina, dobra organiziranost, sistematičnost. Zdravo investiranje pa je podobno zdravemu načinu življenja – pomembno je ravnovesje in zdrava mera razuma – tako v dobrih kot slabih časih. - Inflacija tepe naše žepe, vlade že pripravljajo draginjske ukrepe. Toda, ne pozabimo, da tudi iz malega lahko zraste veliko. Sem zagovornik tega, da je tudi v težkih časih, pametno dajati na stran za dolgoročne cilje, pa četudi je to 20 evrov na mesec. - Z dvigovanjem obrestnih mer so dražji krediti neizbežni. Dobra novica v luči dvigovanja ključnih obrestnih mer, pa je tudi to, da se bodo končno po desetletju mizernih obrestnih mer, začele dvigovati tudi depozitne obrestne mere. Morda že septembra za 75 bazičnih točk.

Vlada po dveh tednih premora na redni seji o draginjskih dodatkih.Inflacija v območju evra na letni ravni znaša 8,9 odstotka, dvig cen neizbežen tudi v mesno-predelovalni industriji.Zaradi gospodarske rasti podjetja optimistično v zaposlovanje. Se trend počasi spreminja?Diplomat dr. Božo Cerar opozarja, da sta mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini zelo krhka, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v državi tamkajšnje politike pozval, naj se zresnijo.Občine že lahko zbirajo prijave škode zaradi suše v kmetijstvu, pomembno je, da postopki stečejo čim hitreje.Vode primankuje tudi v slovenskem visokogorju, to posebej občutijo v številnih planinskih kočah.Šport: Slovenke izjemno uspešne na evropskih prvenstvih v Münchnu, včeraj so pobrale kar tri medalje, naši košarkarji pa so sinoči v Stožicah premagali Srbijo, Luka Dončić prispeval 34 točk.Vreme: Ponoči in jutri dopoldne bo nevihtno, nato se bo od zahoda jasnilo.

U ovom podkastu govorimo o problemu siromaštva u Nemačkoj, Srbiji i zemljama regije. Koje grupe ljudi najviše pogađa siromaštvo? Koliko su siromašni ljudi vidljivi za društvo, a koliko za državu? Šta se može uraditi da se poboljša status i život siromašnih? Hoće li na udaru aktuelne krize prvi biti najsiromašniji? O svemu tome razgovoramo sa našom dopisnicom iz Beograda Zorkom Đukanović i Natašom Vučković generalnom sekretarkom Fondacije Centar za demokratiju iz Beograda. Von Boris Rabrenovic.

Tudi najnovejši podatki o inflaciji v območju z evrom kažejo, da se življenje na stari celini neukrotljivo draži. Cene so julija na letni ravni zrasle za 8,9 odstotka, visoke cene naftnih derivatov so inflacijo v Sloveniji pognale do 11-h odstotkov. Premier Robert Golob ocenjuje, da bo inflacija visoka tudi prihodnji mesec, nato pa naj bi nanjo začeli vplivati vladni ukrepi proti podražitvam, ki bodo začeli veljati prvega septembra. Golob računa, da bi septemba inflacijo ukrotili. Cilj je, da bi jo ohranili na 10-ih odstotkih ali nižje. Premier je prav tako napovedal, da bodo prvi draginjski dodatki najšibkejšim v družbi predvidoma izplačani novembra, nakazal pa je tudi možnost neposrednega posega na področje prehranske draginje: Druge teme: Če samoregulacija živilskih trgovcev ne bo delovala, ni izključena niti strožja regulacija cen hrane Prve ladje z ukrajinskim žitom bi lahko iz črnomorskih pristanišč izplule konec tedna Na Krasu znova zagorelo, na pomoč tudi posadka z vojaškim helikopterjem

Ta mesec je bila inflacija na letni ravni v Sloveniji najvišja po letu 1996. Po podatkih statističnega urada je bila 11-odstotna, na kar so najbolj vplivali naftni derivati, ki so se od julija lani podražili za kar 41 odstotkov. Zvišali so se tudi drugi življenjski stroški. Drugi poudarki oddaje: - Upravno sodišče zadržalo izdajo gradbenega dovoljenja za Hidroelektrarno Mokrice. - Ši in Biden za ohranitev dialoga med državama, tudi v zvezi z napetostmi glede Tajvana. - Gasilci obvladali nekaj manjših izbruhov požara na območju Velikega Ovčnjaka.

Vlada je danes predstavila ukrepe za blažitev občutnih podražitev hrane. Slovenskim kmetom bo država namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči in odkupila vso v Sloveniji pridelano pšenico. Poleg tega je kmetijsko ministrstvo pripravilo tudi košarico 15 izdelkov, pri katerih bodo sproti nadzirali cene. Trgovci v odzivu pravijo, da to ne bo omejilo rasti cen. Druge teme: - Letna inflacija v območju evra junija na rekordnih 8,6 odstotka - Koalicijski predlog novele zakona o RTV Slovenija v državnem zboru, vlada za obravnavo po nujnem postopku - S kronometrom se je začela kolesarska Dirka po Franciji: v rumenem Lampaert, Pogačar devet sekund pred Rogličem

Inflacija v Sloveniji je junija na letni ravni dosegla rekordnih 10,4 odstotka, k čemur je najbolj pripomoglo draženje energentov in hrane. Po napovedih analitikov pa bomo inflacijski vrhunec verjetno dosegli šele zgodaj jeseni. Kljub vse večjim podražitvam pa Bruselj meni, da je gospodarska rast pri nas dovolj ugodna, zato bo Slovenija iz sklada za okrevanje dobila skoraj 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj. Drugi poudarki oddaje: - Končuje se vrh Nata: Vojna v Ukrajini ne sme postati oboroževalna tekma. - Slabi pogoji dela krepijo nezadovoljstvo v trgovinski panogi. - Severni Jadran zavzele meduze, ki se vse lažje prilagajajo na zunanje vplive.

Po odstopu Milana Kreka s položaja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je svet zavoda za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Branka Gabrovca. Ta je med drugim poudaril, da bodo naredili vse, da nadgradijo zaupanje prebivalcev. Po besedah predsednika sveta Mitje Blaganje se Krek, ki je v odstopni izjavi pojasnil, da je odstopil, ker ni želel škodovati inštitutu, vrača na delovno mesto vodje območne enote NIJZ v Kopru. Druge teme: - Rast inflacije se še ne bo ustavila, junija na letni ravni več kot 10-odstotna - Rusije vstop Finske in Švedske v NATO ne moti, ukrepala bo, če bo to potrebno - V Stožicah se s kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo od slovenskih navijačev poslavlja Goran Dragić

Cene se višajo, letna inflacija je bila junija, kot rečeno, kar 10,4-odstotna, na mesečni ravni pa 2,7-odstotna. Zaradi prenehanja veljanja ukrepov za omilitev posledic energetske draginje so se podražili plin, elektrika, ogrevanje, naftni derivati, pa tudi hrana. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj Sloveniji manj nepovratnih sredstev iz Evropskega mehanizma za okrevanje. - Ruske sile zapustile ukrajinski Kačji otok. - Ponekod na zahodu države in v sosednji Furlaniji - Julijski krajini zaradi suše že omejili porabo vode.

Građani iz Bosne i Hercegovine sve više ljetuju u Egiptu i Turskoj jer je Jadran za mnoge skup ili, jednostavno, preskup. Aranžmani nepovoljni. Inflacija je otanjila džepove. Naravno, neki si ljetovanje ne mogu priuštiti čak ni u samoj Bosni i Hercegovini koja inače ima dosta neiskorištenog turističkoj potencijala. Razgovor sa bosansko-hercegovačkim stručnjakom za turizam Dinom Felićem. Kakvu ulogu igraju politika i institucije? Novinarska analiza kolege Amira Sužnja. Von Amir Kamber.

Lipanj najavljuje rekordnu turističku sezonu. Obnova nakon potresa kasni, a mnoga gradilišta su napuštena. Inflacija i porast cijena brži su nego u ostatku Europske Unije. Obnovljena je procesija u Zagrebu, a u Karlovcu crkvenim zvonjenjem se borilo protiv tuče. Osoba tjedna je znanstvenik Lovro Palaversa.

Inflacija  oko 10 posto – Vlada tvrdi da radi što treba, oporba odgovara da nije dovoljno. Bivši gradonačelnik Petrinje Darinko Dumbović u istražnom zatvoru zbog sumnje na korupciju. Manjine pozitivno o Vladinim  mjerama oko manjina u prošloj godini.  Predsjednik Milanović o Domovinskom ratu. Osobna asistentica napala  bivšu  saborsku zastupnicu Vesnu Škulić, ženu vezanu za invalidska kolica.  

Medresorska delovna skupina za blažitev energetske in prehranske draginje bo danes znova obravnavala pripravo ukrepov. Nabor in kombinacijo možnosti bo akterjem na trgu energije predstavil premier Robert Golob. Ukrepanje vlade pri blaženju energetske draginje pričakujejo tudi potrošniki, zato za zdaj ni opaziti stiskanja zasebne porabe. Drugi poudarki oddaje: - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Nata tudi dolgoročno prilagajanje zavezništva na razmere po ruski agresiji v Ukrajini. - Ljubljana gosti Velocity, največji svetovni kongres s področja kolesarjenja. - Na kranjskem filmskem festivalu Krafft se bo za zlato jabolko potegovalo devet filmov.

O starim i novim krizama u Crkvi i društvu.

Inflacija se je maja zvišala na najvišjo stopnjo v zadnjih 20-ih letih. Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni v povprečju zvišale za dobrih 8 odstotkov, predvsem na račun podražitev naftnih derivatov in hrane. Kot jepovedal Martin Bajželj s statističnega urada. na letni ravni izstopajo podražitve kruha, olja in zamrznjenega sadja. V oddaji tudi o tem: - Pristojni parlamentarni odbori potrdili kandidate za ministre za infrastrukturo, za kmetijstvo, za okolje in prostor ter za delo. Pred jutrišnjim potrjevanjem nove vlade zaslišanje danes čaka še dva kandidata. - Po sprejetju šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na uvoz nafte, evropski voditelji o pomoči Ukrajini pri izvozu žit - Celjski policisti 4 fizične in dve pravni osebi osumili uničevanja okolja, potem ko so na Koroškem odložili več kot 500 ton sadre

Maja smo imeli najvišjo inflacijo v zadnjih 20-ih letih. Na letni ravni so se cene osnovnih življenjskih potrebščin zvišale za 8,1 odstotka. K inflaciji so znova najbolj prispevali naftni derivati in hrana. Drugi poudarki oddaje: - Janša: Embargo na rusko nafto ne bo bistveno vplival na cene energentov pri nas - Kandidata za vodenje kmetijskega ter infrastrukturnega resorja Šinko in Kumer uspešna na odborih - Piranskim občinskim svetnikom se ne mudi s protipoplavno zaščito

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije. Komentiramo sveže bruseljske napovedi in doslej nakazane načrte nove vladeGospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4-odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo dražje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, – Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.

Življenjske potrebščine so se ta mesec znova podražile. Inflacija je na letni ravni 6,9-odstotna, na mesečni pa kar 2,6-odstotna. Podražilo se je skoraj vse, najbolj hrana in počitniški paketi. Druge teme: - Gospodarstveniki od vlade pričakujejo podaljšanje zamrznitve cen pogonskih goriv - V zračnem napadu na Kijev ubit najmanj en človek - Po državi v polnem teku priprave na prireditve ob prazniku dela

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se je danes začelo predčasno glasovanje. Glasovnico je oddal tudi predsednik republike Borut Pahor in prebivalce pozval k udeležbi na volitvah, saj da Slovenijo zaradi zaostrenih razmer po svetu, kot sta pandemija in vojna v Ukrajini, čaka veliko strateških odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Rusija v Ukrajini intenzivno obstreljuje celotno vzhodno fronto. - Inflacija bo v Sloveniji prihodnje leto dosegla 6,7 odstotka. - Košarkarji Olimpije z odločno zmago v četrtfinale Evropskega pokala.

Hrvatska se priprema za veliki val izbjeglica iz Ukrajine. Financijsku pomoć u tome očekuje od Europske unije. Ministar unutarnjih poslova Božinović kaže: Najgora faza rata tek dolazi. Inflacija i Ruski napad na Ukrajinu potaknuli strah od nestašica i siromaštva. Građani stvaraju zalihe suncokretovog ulja, a novac mijenjaju u eure. Proces obnove nakon potresa je na prekretnici, poručuje novi ministar graditeljstva Ivan Paladina.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o vzrokih za stavko in rasti življenjskih stroškov. Ker danes poteka šolska stavka, Delov komentator Janez Markeš pojasnjuje, zakaj je do stavke prišlo. Strinja se, da so šolski delavci podplačani, a meni, da je treba na stavko gledati v kontekstu vladne izločitve zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ali Žerdin je spomnil, da je enotni plačni sistem nastal prav pod Janševo vlado, pred petnajstimi leti. Strinja se, da bi sistem potreboval nadgradnjo, a meni, da je demontaža tega sistema preveč radikalna sprememba. Markeš je ocenil, da so zdravniki covidno krizo poskusili izkoristiti za privatizacijo zdravstva in dvig svojih plač, za kar je bil potreben izstop iz enotnega plačnega sistema. Največji zagovornik ločitve zdravstva od države je pod vplivom lobijev Nova Slovenija, je opozoril Markeš, ki upa, da jim to ne bo uspelo. Namesto tega bi se morali zavzeti za ponovno izključno javno zdravstvo in ga rešiti iz rok farmacevtske industrije in lobijev, ki jih predstavlja Matej Tonin. Markeš je opozoril tudi, da se je pod to vlado celotna družba izrazito neoliberalizira in prizadevanje za družbeno blaginjo je nadomestilo prizadevanje za gospodarsko rast, ki pa koristi zgolj dobičkarjem, medtem ko večina ostaja na istih plačah, medtem ko življenjski stroški rastejo. Več na delo.si!

Kada ste poslednji put bili u prilici da ozbiljno shvatite kovani novac? Globalna i lokalna pandemijska kriza uticala je na to da istu novčanicu možemo da menjamo za mnogo manje stvari nego što smo to mogli pre par godina. Međutim, nije samo kovid uticao na smanjenu vrednost novca. U ovoj epizodi govorimo o inflaciji. Osim pandemije, na inflaciju u našoj zemlji utiče i stanje na globalnim berzama, ali i nemar prema domaćim poljoprivrednicima. Što se ne plati na mostu, platiće se na ćupriji, pa umesto subvencija, penale ćemo davati na pijaci. Preduzetnik Stefan Knežić iz Keteringa Index Anđela iz Petrovaradina kaže da je porast cena doveo do velikih gubitaka. „Gubitak novca se odnosio na to što je povećanje cena išlo jako brzo, i dok vi stignete da promenite vaše cene, da objasnite vašim mušterijama, da im pošaljete dopis ili kako god, prođe vreme i u samom tom periodu dok vi završite taj proces kod vas, plaćate skuplju hranu i onda je apsolutno manja dobit“, objašnjava Knežić i dodaje da je problem i što je teže raditi nabavku, jer cene ne mogu se predvide. Kada rastu cene, potrebno je da porastu i plate kako bi radnici i dalje imali istu kupovnu moć, ali to se dešava neuravnoteženo. Zbog velikih gubitaka same firme bilo je teško povećati plate radnika, objašnjava Knežić. „Mi smo se trudili da podignemo našim radnicima plate, jer povećanje cena apsolutno otežava i njima život, i sada ako neko imao platu 50.000 pre mesec dana, to nije isti iznos kao sada. Međutim, to je bilo otežano, jer i usled tog povećanja cena i dobitak firme je bio znatno manji“, navodi Knežić. Osim na preduzetnike, inflacija utiče i na poljoprivrednike, koje je dodatno pogodio porast cene goriva i đubriva. Nedavno zamrzavanje cene dizela, kao i cena nekih osnovnih životnih namirnica oročeno je do perioda izbora, pa osim marketinškog nema druge svrhe, objašnjava Slađana Glušević iz Agro Smarta, portala pametne poljoprivrede. „Poljoprivrednici su sa pravom nezadovoljni. Ranije su imali mnoge olakšice, kao što je regresirano gorivo. Sada od toga ništa nemaju, osim najskupljeg goriva u Evropi. Zaista nije jasno kako država može da bude slepa na te probleme“, navodi naša sagovornica. Inflacija nastala kao posledica pandemije brine ekonomske stručnjace već mesecima. Tako je i Institut za međunarodne ekonomske studije iz Beča u Zimskoj prognozi procenio da je visoka inflacija najveći rizik za ekonomski oporavak u regionu Centralne, Istočne i Jugoistočne Evrope, te su ocenili da je taj rizik veći i od same pandemije, prenosi Nova Ekonomija. Tako je i rat u Ukrajini pogoršao situaciju. Nakon ruske invazije na Ukrajinu - akcije su pale na berzama širom sveta. Kako N1 prenosi, šok od ruskog napada na Ukrajinu izazvao je strah na tržištima kapitala i podigao pritisak na visoku inflaciju, koja svakako već opterećuje svetsku privredu. Pored ljudske patnje, čini se da će ovaj sukob uticati na još veći porast cena. Kako N1 navodi, Rusija i Ukrajina su, pored energetskih proizvoda, vodeći proizvođači žitarica i druge robe, a ovaj rat i sankcije bi mogle da poremete globalno snabdevanje. Na podkastu radile Sanja Kosović, Irena Čučković, Iva Gajić i Sanja Đorđević.

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox. Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, – Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, – Primož Cencelj, Generali Investments, – Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

Inflacija, kao negativni pojam kruži ovih dana ne samo Njemačkom nego i cijelim svijetom. Jedno su statistički podaci drugo je kada građani sami primijete da poskupljuje sve: od hrane, preko usluga pa sve do, naravno, i energenata. Danas pokušavamo baciti malo svjetla na ovaj složeni ekonomski proces koji ne zaobilazi nikoga i koji se tiče svih nas a u gostima nam je i ugledni hrvatski ekonomski analitičar Damir Novotny. Von Nenad Kreizer.

Po najnovejšem vladnem odloku od ponedeljka po visoko tveganem stiku z okuženim s koronavirusom v karanteno na domu ne bo treba cepljenim s poživitvenim odmerkom, tistim, ki so zboleli za covidom-19 pred manj kot 45-imi dnevi in prebolevnikom, ki so bili polno cepljeni z mRNA ali vektorskim cepivom. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Inflacija v Evropi vse višja, po katerem zdravilu bo posegla ECB? - Večina pravoslavnih vernikov danes praznuje božič - Novoletna skakalna turneja Rjojuju Kobajašiju, Andreje Slokar ne bo na Zlati lisici

V epizodi #65 je bil moj gost ponovno Jaša Andrenšek, Manager - A.I. & Data v Deloitte Consulting Switzerland. Dotakneva se tematik, kot so: Švica & stanovanjski trg Cene v svetu / inflacija Tujina Odnos do različnih konceptov in kako se spreminjajo čez leta Odnos do denarja Odnos do dela Kaj nam prinaša zadovoljstvo Reševanje problemov Mladi fantje (trpljenje, želje in pričakovanja) Možnost spremembe Krog ljudi, ki te obdaja in izbire družbe Sposobnost razvijanja kompetenc Pesimizem in optimizem Smisel življenja ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Kapacitete bolnišnic so omejene, ob strmem porastu okužb s koronavirusom opozarjajo pristojni. Ob tem pozivajo, naj se med prazniki izogibamo večjim druženjem, še posebej to velja za starše z majhnimi otroki. Ob covidu-19 in številnih drugih respiratornih boleznih so razmere na pediatriji kritične. Druge teme: - Inflacija na letni ravni 3-odstotna, predvsem na račun podražitve energentov - Vlada z novim poskusom zaostritev pregona v primeru groženj politikom in njihovim bližnjim - Cilj zdravstvenih in finančnih ministrstev G20 je precepiti 70 odstotkov svetovne populacije do sredine prihodnjega leta

Epidemične razmere so torej vse bolj zaostrene. Število aktivno okuženih s koronavirusom je prvič preseglo 25 tisoč. V bolnišnicah, ki so skoraj povsem polne, zdravijo 558 bolnikov s covidom, od teh 134 na intenzivni negi. Zdaj je v bolnišnicah na voljo 629 covidnih postelj, v sredo prihodnji teden bodo to število povečali na 749. Najhujša težava sicer ostaja pomanjkanje kadra. Ostale teme oddaje: - Inšpektorji med prazniki poostreno nad izpolnjevanje pogojev PCT. - Inflacija na letni ravni 3-odstotna, predvsem na račun podražitve energentov. - Finančni in zdravstveni ministri skupine G20 za vsaj 70-odstotno precepljenost do sredine prihodnjega leta.

Šesta. Sezona. Je. Končana. Šesta Ofsajd sezona, ljudje! In kaj pride na koncu? Najboljši tekmi: dodatne kvalifikacije, Krka in Koper sta dala kompliment fuzbalu slovenskemu. Pa finale pokala. Pa junijski reprezentanca termin. In kaj še? Ja, kaj! Nagradeee! Ofsajdki! Najbolj številčni doslej! Ni, da ni. Inflacija nagrad! Vredno vas, nas, fuzbala! Hvala vsem, Ofsajd se vrača 5. julija s S07E01! Ja, že sedmo sezono! Ofsajd lahko tudi podprete: urbani.si/ofsajd Lahko se naročite tudi na naš newsletter: urbani.si/listek ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!