Podcasts about dodatno

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Piše: Tonja Jelen, bere Igor Velše. Roman esejista in pisatelja Vinka Ošlaka Pismo Philemonu je preplet najrazličnejših razmislekov, presoj in razprav o življenju. Dogaja se v prvem stoletju v Rimu, vendar se zdi, da je zasnova brezčasna in bi se lahko dogajal tudi danes. Podlaga za roman je pismo apostola Pavla, ki pa ga nadgrajujejo avtorjevi vpogledi in domišljija. Vse to se kaže v pogovorih, ki odpirajo vprašanja o samem jedru obstoja – življenju – s tem pa tudi o zavedanju minljivosti in koncu. Čeprav okoliščine na smrt obsojenega Pavla kažejo na konec, se protagonist vseeno posveča še drugim razmislekom in ne le o obsodbi in koncu. Rdeča nit je predvsem poudarjanje modrosti, srčnosti in človeškosti. Tu se zastavlja pomembno vprašanje – kaj je človeško in ali je to dobro. Zdi se, da gre za nenehno nasprotje med moralo in slabim in praznim življenjem. Delo ponuja več vidikov, saj ga je mogoče brati s filozofskega, teološkega in literarnega vidika. Vse troje se namreč smiselno povezuje in prepleta. Dodatno težo Pavlovim razmislekom dajejo citati, v poševnem tisku, večinoma svetopisemski odlomki. Pisec pri tem ne zdrsne v moraliziranje in pretirano kazanje ene strani; bistvo je delati dobro, kar pa seveda velja za vse človeštvo. Dobra novica nas lahko zaposluje vse življenje«. Dogajanje je prikazano živo, s skoraj vsemi resničnimi zgodovinskimi liki, ki vstopajo v dialoge. Živahno razpravljanje uresničuje bravurozen jezik, kakršnega v sodobni književnosti večkrat pogrešamo. Osebna in zemljepisna imena pa niso poslovenjena, kar kaže že naslov romana, pa tudi imena, kot so Korinth, Roma, Christos, Paulos in druga. Učinek je večja pristnost dela, postavljenega prvo stoletje. Spopadanje med bliščem in pristnostjo, dobrim in slabim, tudi krščanskim in poganskim, brezbrižnostjo in poglobljenostjo spominja na Ošlakove eseje iz leta 2007 Obe kraljestvi. Tudi v njih se kažejo pomisleki ob popularnosti in naivnosti. Obstaja tudi dvom, bojazen, ki se jima ni mogoče izogniti. Prav ta kritičnost je dobro gonilo romana. Poudarila bi še vlogo Arethe, ki ni samo neopazna gospodinja. Večplastno predstavljanje žensk in njihovih vrlin kaže, kaj vse lahko prinesejo njena dobra dejanja. Čeprav danes obstaja veliko knjig za osebno rast, je Ošlakovo leposlovno delo za to veliko bolj primerno branje, ob njem lahko tehtno premislimo, koliko smo svobodni. Če smo. Pismo Philemonu je bilo nagrajeno z literarno nagrado svetlobnica leto 2023. Vinko Ošlak je v Pismu Philemonu natančno zastavil kar nekaj vprašanj in prodrl na marsikatero področje. Analiziral je večna vprašanja, na katera se v vse hitrejšem svetu prevečkrat pozablja, in z njimi dregnil v srž posameznika in skupnosti, ki je spregledala že marsikaj bistvenega in dobrega za človeštvo. Ne nazadnje je to pismo za marsikoga, ki se sooča s tako imenovanimi življenjskimi razmisleki. Roman Pismo Philemonu ni le delo, ki bi bilo odprto samo za vero, stremi namreč k dobremu in mirnemu. K temu, skratka, kar potrebujemo vsi.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Posavski župani znova opozarjajo na nujnost uvedbe pokrajin. - V Celju s projektom Magnet iščejo rešitve, kako preprečiti beg možganov. - V Mariboru proračun še ni sprejet, v Piranu pa je letos rekorden. - Čurke - sezonska tradicionalna jed.

Paznica Eva deluje kot vestna in skrbna delavka, ki ima z večino zapornikov kljub nadrejeni vlogi dober, včasih celo materinski odnos. Uči jih čuječnosti, pomaga jim pri šolskih nalogah, ko je treba, pa jih tudi odločno postavi na njihovo mesto. A ko v zapor pripeljejo nove zapornike, spoznamo njeno temno plat. Ko uzre surov obraz mladega Mikkela, se popolnoma spremeni, z njo pa tudi filmsko prizorišče. Eva ni več uvidevna, mirna avtoriteta, ampak postaja vedno bolj živčna, napeta in nasilna. Z njo se tudi zapor razblini v to, kar pod površjem dejansko je: prostor nasilja, zlorabe in hierarhije. Glavna igralka Sidse Babett Knudsen izjemno uprizori to preobrazbo, ki ji dovolj subtilno sledijo kamera, luč, kostumografija in scenografija. Odlično ji parira tudi soigralec Sebastian Bull v vlogi nepredvidljivega Mikkela. Režiser in soscenarist Gustav Möller se je očitno zavedal, kaj je dobil s takšnim igralskim parom, saj je dinamiko filma zgradil na odnosu med njima. Ta se med zgodbo večkrat obrne na glavo in s tem vzdržuje napetost vse do konca. Medtem ko lahko na več točkah sočustvujemo z Evo in njeno bolečino, pa nas njena maščevalnost in nasilnost do zapornika velikokrat odvračata. Po drugi strani čutimo nagonski odpor do Mikkela, ampak se nam v krempljih maščevalne paznice včasih preprosto zasmili. Ravno v trenutkih, ko se lahko poistovetimo z enim izmed njiju, film obrne perspektivo. In ko eden preveč ekscesno prevlada, mu potek dogodkov spodmakne položaj moči. Ta dvojna igra je ponekod neprepričljiva, saj pretirano relativizira v resničnosti jasno začrtano zaporniško hierarhijo. A poanta, ki jo film sporoča, je jasna. V zaporu ni zmagovalcev, vsi so poraženci. Mesto najbolj brutalnega izraza državnega monopola nad nasiljem terja svoj davek. In tudi paznica ga mora nositi. Medtem ko zaporniki vsaj vidijo svoje rešetke in vedo, kako dolgo bodo za zapahi, pa svojega lastnega zapora do pretresa Eva sploh ne opazi. Dodatno plast tragične usode Evinega sina in njunega odnosa film tako postavi na popolnoma novo raven. Iz zaporniškega filma maščevanja se pretvori v družinsko dramo o težavnem soočanju staršev s sinovi-prestopniki. In s tem v ospredje postavi krivdo, čustveni ekvivalent zaporu. Krivda, ki jo pooseblja Evin sin, še bolj kot zapor nerazločljivo povezuje Evo in Mikkela. Skozi to povezavo pa v temen zaporniški svet posije celo žarek upanja, da je rehabilitacija ene in drugega mogoča.

Piše Andrej Lutman, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Glede na to, da je bila zbirka Gorana Gluvića Kot čas čudenja izbrana v okviru razpisa Sončnica 2024 in jo je za objavo izbral Zoran Pevec, je primerno, da se navede vsaj del iz njegove spremne besede z naslovom Nič ni karkoli, ki je tudi navedek iz ene od pesmi: »Lirski subjekt se zaveda« piše, »da ga hočejo drugi narediti po svoji podobi, zato ostaja sam svoj, na videz se vrti v krogu naključja in usode, a se vedno znova ponavlja/obnavlja, ker ve, da drugič lahko spodleti bolje.« Navedek zajema samo bistvo tokratnega Gluvićevega poskusa in preizkusa ob vprašanju, kaj pesnik še lahko izpove o svojem védenju in videnju pesnjenja, a da ne obmolkne. Dodatno razlago takšnega pristopa razodeva tudi verz iz pesmi Pri preroku na večerji: „Še kakšno pesem napišem potem pa bo kar bo.“ Torej: pesmi v zbirki Kot glas čudenja so čudne do tiste mere, ko sama mera postane izhodišče, kar pomeni, da si pesnik dovoli in oplemeniti vsakršno svobodo v nizanju nadvse prostih vrstic, verzov, stihov, povedi, izpovedi. Pesnik krši precej pravil pravopisnih omejenosti, ločila postavlja po lastnih merilih in zakonih, enako velja za velike začetnice in tudi za skladenjske postavitve ter samo namembnost pesnjenja. Zadnje povedano se kaže v začetnih verzih pesmi Prilizovanje: „Najhuje, kar se zgodi pesniku, / je prilizovanje bralcu.“ Pesmi so nadvse različne, a druži jih pesnikovo čudenje, da je mogoče upesnjevati tako rekoč vse, kar povzroča čudenje. Čudenje pa je tista človekova lastnost, ki jo je najtežje opredeliti. Čudaškost je pravzaprav odlika in tako rekoč skrajni domet ustvarjanja. Kar celotno ustvarjanje Gorana Gluvića pa temelji na gradnji nasprotij. Naj omenimo, da je pripadnik tako imenovanega grosupeljskega ludističnega gibanja, pripadnik ukvarjanja z izpovedjo, za kar je značilno preigravanje ustaljenega z dodajanjem še neizpisanega. Ob tem naj vsaj opozorimo na predmetno teorijo, ki jo je uvajal avstrijski filozof Alexius Meinong, prevzel in razvil pa slovenski filozof France Veber. Zakoni predmetne teorije poudarjajo, da glavno načelo dojemanja ni vzročnost, temveč protivnost. Ključna dejavnika sta spoznanje in zmota. In ta ključna dejavnika se nazorno pojavljata v pesmih Gorana Gluvića: „v tem prostoru postajaš ti prostor / ki nima prostora da bi bil prostor.“ Pesnik pesni toliko časa in s toliko besedami in s takšnimi pomeni, da se zgodi razcep skladnje, razpomenjanje pomena, razhod misli; in v ta razcep, ki ni zdrs, se umesti tisto neizrečeno, neizpesnjeno, neubesedljivo. Dojemanje bralstva je torej izpostavljeno sprejemanju razpok, prejemanju sporočila v zametkih onkrajšnjega, saj je tukajšnje in zdajšnje v oblasti sil, s katerimi si pesnik pomaga le in zgolj toliko, kolikor mu te sile ukvarjanje z njimi sploh dopustijo. Pomoč v takšni sili pa zahteva še nekaj več, zahteva predvsem in zgolj moč, ki jo ima pesnik v povezavi s predmeti. Ti določajo tako skladnjo kot tudi svet človekovega okolja in ne nazadnje obstoja. Ker pa je pesniška zbirka zgolj in samo izdelek, predmet, ki vsebuje tako vzrok kot svoje nasprotje, pesnik tudi temu nameni svoje čudenje – pesem z naslovom Površnost kot usoda: „Razložim mu površnost njegovega izdelka / on prikimava odide in pride z novim še bolj površnim / razložim mu natanko to kar sem mu že prej / on prikimava odide in pride z novim / in tako v nedogled / dokler njegovi izdelki ne pustijo dihati človeštvu / in ustvarijo zgodovino površnosti / vprašam ga ali sem jaz njegov učitelj ali davitelj / nekaj časa zre vame in vpraša / kaj mislite o mojem izdelku“

V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah

Termoelektrarna Šoštanj je vse globlje v rdečih številkah, predvidena izguba prihodnje leto bo od 150 do 200 milijonov evrov. Ker ob taki izgubi Tešu grozi stečaj, naj bi ga neuradno skupaj s Premogovnikom Velenje prenesli pod okrilje države. Zelo verjetno bi tudi okrnili obseg obratovanja Teša, je dejal minister Bojan Kumer. Gospodarstvenike pa skrbi, da bo manjši obseg obratovanja povečal energetsko odvisnost države. V oddaji tudi: - Novomeška civilna pobuda o reševanju romske problematike: vsi pristojni morajo narediti svoje. - Blejski strateški forum končan z razmislekom o glavnih svetovnih izzivih. - Le še 5 sekund loči Rogliča od skupnega vodstva na kolesarski dirki po Španiji.

Z zamudo! A vseeno izčrpni in s svojimi pogledi na preteklo Dirko po Franciji ter vse, kar se je dogajalo okrog nje. Tadej jo je zmagal, Remco je zmagal olimpijski kronometer in za nameček nam je dr. Tim Podlogar razložil skoraj vse o ogljikovem monoksidu. V avgustu čaka kolesarje nekaj sprememb pravil in dirke na katerih bodo preizkušali le te. Dodatno smo odgovorili na skoraj vsa vprašanja in mnenja ter "nagobcali" za uro in pol dolgo epizodo... Prisluhni! Disko grupo poganja ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Nduranz⁠⁠

Medtem ko mednarodna javnost poziva Izrael in Hamas naj sprejemeta predlog premierja v Gazi, ki ga je v petek predstavil ameriški predsednik Joe Biden, pa je predlog še dodatno zamajal že tako razdvojeno izraelsko vlado. Izraelska ministra za finance in nacionalno varnost sta namreč zagrozila s strmoglavljenjem vlade, če bi izraelski premier Benjamin Netanjhau sprejel predlog premirja v enklavi, ki bi vključeval konec vojne brez uničenja Hamasa. V oddaji tudi: - Ob vzponu desnice v Evropi, se tudi v Avstriji zmaga na evropskih volitvah obeta desni stranki - Na območju Babičev pri Kopru odprli pol hektara velik nasad domačih sort oljk - Madridski Real slavil 15-to zmago v nogometni ligi prvakov

Zdaj je jasno, da zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem zavodu, v prihodnje ne bodo mogli več hkrati delati tudi pri koncesionarju ali zasebniku. Tako ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom predvidevajo vladna izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Tako je včeraj po seji vlade pojasnil premier Robert Golob. S tem bodo prekinili škodljive dvojne prakse. Druge teme: - Kljub obsodbi zaradi ponarejanja listin nekdanji ameriški predsednik Trump še naprej uživa podporo svojih privržencev. - Inflacija maja v Sloveniji 2,5-odstotna in pod povprečjem evrskega območja. - Luka Dončić ekipo Dallasa popeljal v finale košarkarske lige NBA; tam ga čaka Boston, najboljša ekipa rednega dela sezone.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Piše Tonja Jelen, bereta Ava Longyka Marušič in Renato Horvat. Vsestranski umetnik in kritik Jože Štucin je v pesniški zbirki Mrak in zarja spretno ubesedil najrazličnejše podobe in navodila. Slednje je skoraj najmočnejše upesnjeno orodje v teh pesmih in vnaša posebno idejno sporočilo. Najpogosteje uporablja naštevanje, pri čemer pa ne gre za diktiranje. To so namreč resni razmisleki in pretresi tudi o povsem vsakdanjih rečeh. Najmočnejša v tem primeru je zagotovo pesem Trije zakoni poetike, ki se prepleta iz ene alineje – priporočila v drugo. Prav močna sporočilnost ponuja poseben nasvet. Ta je, da ne sme škodovati nikomur. Tak način ubeseditve te in tudi preostalih pesmi je premišljen. Zdi se, kot da Štucin s pesmimi želi podati svojo teorijo, ki se sicer nanaša tudi na druge, že znane, hkrati p se subjekt ponižno loteva učenja pisanja, ki se nikdar ne konča. Tak odnos do umetnosti je danes redko izražen. Štucin je sicer uveljavljen pesnik, tudi haikujev, ki jih je objavljal tudi pod psevdonimom Regina Kraj, v zbirki Mrak in zarja pa so pesmi daljše, pesnik spretno uporablja različne pesniške oblike. Poseben pomen zbirke je v odnosu do odhajanja in smrti. Ta se kaže skozi različne podobe, pojme in medbesedilnost. Smrt ni ne zastrašujoča ne osvoboditev – samo je in nič drugega. Neizogibnost sloves je upesnjena kot prehod v drugo obliko, dimenzijo, ki je vsekakor nekaj posebnega, "streznitvenega". Dodatno težo v takih primerih pa dajejo tudi izbrane avtorske črno-bele fotografije. Prepletanje več umetnostnih zvrsti je čutiti tudi v poeziji sami. Nekatere pesmi namreč delujejo kot slikarske oziroma fotografske podobe, s katerimi Štucin preigrava besede in vizualnost. V pesmi Deževen dan na primer razblinja klišejsko podobo oz. primerjanje: stopnjevanje in razbijanje že znanih pomenov spremeni v drugačno občutenje: »prizor se vleče / in razliva na debelo, / deževen dan / ostaja suh le v srcu.« Pesmi v zbirki Mrak in zarja so pisane z malimi začetnicami, ločila so uporabljena. Kršenje ustaljenosti in tradicije je tudi v pesmih dvojno – občutiti je spoštovanje nedotakljivega in roganje vse bolj "modernemu", sterilnemu. Avtor oziroma pesniški subjekt skuša ujeti življenjskost, bistvenost in to mu tudi uspeva, na primer v pesmi problem kvadrata v vesolju: »uokviriti, / zakvadratirati sliko. / postaviti meje vidnemu. / ostati znotraj kvadrata / in ujeti podobo. // ja, temeljno vprašanje.« V pesniški zbirki Mrak in zarja je katera izmed pesmi resda odveč, vendar gre za delo, ki ima določene kvalitete in vzgibe, o katerih se redko piše. Poezija ne pomeni samo upora ali vzklika radosti. Lahko je preprosto nekaj vmes – zmerna in tiha – in prav zato sije na poseben način.

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.

Ocena filma Režiser: Rose Glass Nastopajo: Kristen Stewart, Katy O'Brian, Ed Harris, Jena Malone, Anna Baryshnikov, Dave Franco Piše: Gaja Poeschl Bere: Maja Moll Najnovejši celovečerni film britanske režiserke in scenaristke Rose Glass Kri moje ljubezni je tako večplasten, da bi se verjetno brez težav uvrstil tako med Liffove ekstravagantneže in izbrance festivala žanrskih poslastic Kurja polt kot tudi na programa Festivala LGBT ali Mesto žensk. Intenzivna strastna romanca med zadržano in vase zaprto vodjo lokalne telovadnice Lou in mimo potujočo eksplozivno bodibilderko Jackie, ki okvirja celotno filmsko dogajanje, je namreč predstavljena tako naravno in stvarno, da pušča dovolj prostora tistim resnično perečim družbenim vprašanjem, predvsem družinskemu nasilju. Dogajanje je spretno postavljeno na konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko po režiserkinih besedah svet še ni zapadel nihilizmu naslednjega desetletja in so bile sanje še vedno visokoleteče, zmaga na regionalnem bodibilderskem tekmovanju pa je v resnici še lahko pomenila odskok v novo, boljše življenje. Ali pa se je tako vsaj zdelo. Jackie in Lou, to je skrajšana oblika imena Louise, v tem je moč slutiti poklon filmu Thelma in Louise, sta si na prvi pogled povsem različni ženski, z nezdružljivima osebnostma in energijo, ki bi prej rušila kot gradila, a obe skrivata temno preteklost in nazadnje je to več kot dovolj trden temelj za njuno ljubezen. Ta pa je, v skladu z žanrom in vzdušjem brezkompromisnega ameriškega jugozahoda, že kmalu po vzcvetu postavljena na hudo preizkušnjo, ko Loujina sestra zaradi nasilnega moža spet konča v bolnišnici, Jackie pa rahlo nepremišljeno stvari vzame v svoje roke. Ko se v vso godljo vmeša še ekscentričen lokalni kralj orožja, je krvav vrhunec v črnohumornem tarantinovskem slogu seveda neizogiben. Dodatno razsežnost filmu Kri moje ljubezni dodaja izjemna kemija med protagonistkama. Tiha, obvladana Lou, polna temnih skrivnosti, se zdi kot na kožo napisana izvrstni Kristen Stewart, ki spretno prehaja med živčnostjo in odločnostjo, med potrebo po obvladovanju in željo po predaji, nepredvidljiva energijska bombica Jackie pa je našla svoje popolno utelešenje v Katy O'Brian, nekdanji poklicni bodibilderki. Trk njunih energij povzroči neverjetno eksplozijo, ki je resnična gonilna sila filma. Kri moje ljubezni je film, ki bo navdušil predvsem žanrske sladokusce, vendar ne gre spregledati, da je v njem tudi veliko pomembnih družbenokritičnih prvin in da skorajda z vsakim kadrom ambiciozno ruši stereotipe ter si drzne iti dlje, kot so šli tovrstni filmi pred njim.

Zdravniški sindikat Fides za danes napoveduje dodatne zaostritve stavke, ki naj bi bile občutnejše v bolnišnicah kot zdravstvenih domovih. Po napovedih Fidesa naj bi se zdravniki bolj strogo držali zakonskega minimuma, po katerem morajo opravljati nujno medicinsko pomoč ter vse zdravstvene storitve za otroke do 18-ega leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov. Druge teme oddaje: - Ameriška in britanska vojska z novimi napadi na hutijevce v Jemnu - Izrael naj bi predlagal dvomesečno prekinitev ognja v zameno za izpustitev talcev - V Slovenj Gradcu položen temeljni kamen za prvo nadomestno gradnjo po poplavah

*▼ Pridruži se 300+ pojedinaca koji su redovito informirani o fitnessu i zdravlju ▼ * *▷Pretplati se na Human LAB Newsletter▷* https://humanlabhub.com/newsletter PARTNERI PODCASTA: ...................................... *Human LAB Hub* - Science-Based Platforma za edukaciju u svijetu fitnessa i zdravlja https://humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ ...................................... [ MILOŠ MILIĆ PEŠIĆ ] Prije svega kineziolog i sportaš u pravom smislu. Čovjek koji tjelesnu aktivnost ne shvaća tako olako. Živi i radi kao osobni trener koji se sa Balkana točnije iz Srbije preselio u Dubati. Čovjek koji voli istraživati svoje kranice kako fizičke tako i mentalne i upravo zato podjelio je s nama svoje neobično ali vrijedno iskustvo. Otišao je u srce Amazone u Peru kako bi ceremonijalno odradio Ayahuasca iskustvo. Ispričao nam je kako je proveo 14 dana u Amazoni te kako je živjeti nakon takvog jednog iskustva. #ayahuasca #plantmedicine #DMT —Poglavlja— 00:00 - Uvod 06:20 - Život osobnog trenera u Dubaiu 11:06 - Duhovnost i iskutvo u Peruu 15:40 - Priprema za Ayahuascu 17:23 - Iskustvo s Ayahuascom 20:06 - Dijeta prije Ayahuasce 24:00 - Upute Šamana prije Ayahuasce 29:20 - Tradicionalno korištenje Ayahuasce 31:35 - Dodatno istraživanje o Ayahuasca iskustvu 36:20 - Problemi i neugodna iskustva s Ayahuasca ceremonijom 45:08 - Prenošenje iskustva 47:55 - Doživljaj Amazone 49:50 - DMT Iskustvo i smrt 52:45 - Alternativna iskustva u Europi 55:05 - Spoj dvaju lijekova daje iskustvo 56:26 - DMT i njegovo značenje 59:35 - Život nakon Ayahuasca iskustva 01:05:40 - Završne misli

Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar

Vlada je ob današnjem obisku Koroške napovedala nove ukrepe za sanacijo po poplavah. Premier Robert Golob je zagotovil, da bodo močno povečali število ekip na terenu, prizadete prebivalce pa znova spomnil na številko 114, ki je na voljo za pomoč v stiski. 222 družini, ki so v ujmah utrpele za več kot 150 tisoč evrov škode, pa bodo v kratkem povabili na pogovore. Druge teme: - Policija zaradi nezakonitih migracij okrepila nadzor ob južni meji. - Zunanja ministrica na Dunaju za zaščito schengenskega območja. - Armenija svari pred etničnim čiščenjem v Gorskem Karabahu.

Vlada je interventni zakon za pomoč po poplavah in zemeljskih plazovih poslala državnemu zboru, ki ga bo predvidoma obravnaval v četrtek. Med najnujnejšimi ukrepi je predvidena izredna denarna socialna pomoč prizadetim. Drugi poudarki oddaje: - Na prizadetih območjih nujno potrebujejo dodatno težko mehanizacijo. - Kremelj zanika vpletenost v letalsko nesrečo, v kateri naj bi umrl vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin. - Poletna sezona na Kaninu zaradi vremena slabša kot lani.

Jeste li ikada razmišljali o svojoj povezanosti sa prirodom? Možda ste osjetili potrebu da se bolje i svjesnije povežete sa prirodom, ali niste sigurni kako to učiniti. U današnjoj epizodi Reiki Dojo podcasta, istražit ćemo važnost povezivanja s prirodom i naučiti kako upotrijebiti reiki tehniku za postizanje simbioze sa prirodom. Moje ime je Danijel Salijević i već 485 epizoda služim vam kao domaćin Reiki Dojo podcasta. Ako želite saznati više o reikiju, možete pronaći sadržaj na mom YouTube kanalu, Spotify podcast kanalu ili na našoj web stranici. Tamo možete pronaći više informacija o reikiju i saznati kako možete naučiti reiki na mojim radionicama i tečajevima, bilo uživo ili na daljinu. Danas ćemo razgovarati o povezivanju s prirodom i o našem povratku u nju. Kroz našu energetsku praksu, možemo postati svjesniji povezanosti između čovjeka i prirode te tako stvoriti pozitivne promjene u našim životima, ali i značajne promjene na globalnoj razini. Bitno je ne samo biti svjesni, nego i djelovati. Ako svaka osoba poduzme korak prema povezanosti s prirodom, o svjesnosti značaja prirode u našem životu, možemo zajedno zaštititi našu planetu od sigurnog uništenja. Povezani sa prirodom svakako ostvarujemo još veći svoj životni potencijal. Kada se povežemo s prirodom, možemo osjetiti njezinu snagu i ljepotu. Svakodnevno izdvojite vrijeme za šetnju u prirodi, rad u vrtu ili jednostavno sjedite na svježem zraku. Primijetite život oko sebe. Zvukove ptica, zvuk vode, miris cvijeća. Duboko udahnite svježi zrak i osjetite kako vas priroda osnažuje i puni pozitivnom energijom. Jedan od načina da se povežemo s prirodom je kroz hranu koju jedemo. Birajte organske i lokalno uzgojene namirnice. Ako je moguće, uzgajajte vlastito povrće i voće. Budite svjesni hrane koju konzumirate i zahvalni za nju. Osjetite je svim svojim čulima. Rastom i djelovanjem u prisutnosti i zahvalnosti, otvaramo se za primanje i manifestacije željenog, a priroda svojim ljepotama i poklonima itekako pomaže u tome. Uz to, možete koristiti reiki tehniku za povezivanje sa prirodom. Reiki je energetska tehnika koja se može koristiti za iscjeljenje tijela i uma, ali i za povezivanje s prirodom. Reiki i priroda su oduvijek u posebno snažnoj simbiozi - od samog nastanka reikia u današnjem obliku na planini Kurama u okolici Kyota. Uz reiki, možete vizualizirati kako se energetske linije iz vašeg tijela povezuju s prirodnim elementima, kao što su drveće, voda ili zemlja. Možete koristiti reiki tretmane na sebi i prirodi kako biste uspostavili skladniju energiju. Uz pomoć reiki tečajeva i radionica, možete naučiti kako upotrijebiti reiki tehniku za povezivanje sa prirodom. Reiki pruža alate za ravnotežu i pomirenje vlastite energije s energijom prirode. To će vam prvo donjeti mir. Slijedi zadovoljstvo, ispunjenost, radost. Da rezimiramo, povezivanje sa prirodom važno je za naše blagostanje. Kroz provedbu jednostavnih aktivnosti kao što su šetnje u prirodi, rad u vrtu i osvještavanje hrane koju jedemo, možemo ojačati povezanost s prirodom. Dodatno, upotrebom reiki tehnike, možemo dublje uroniti u tu povezanost i uspostaviti ravnotežu energija. Naravno, neizostavni rad reiki praktičara su i tretmani za iscjeljenje planete - ovo su duboko emotivni i senzibilni tretmani i reiki praksa. Povežimo se s prirodom i zajedno izgradimo bolju budućnost za našu planetu. Podijelite ovu emisiju Reiki Dojo podcasta sa svojim prijateljima i obitelji kako bismo proširili svijest o povezivanju s prirodom. #reiki #reikidojo

Jeste li ikada razmišljali o svojoj povezanosti sa prirodom? Možda ste osjetili potrebu da se bolje i svjesnije povežete sa prirodom, ali niste sigurni kako to učiniti. U današnjoj epizodi Reiki Dojo podcasta, istražit ćemo važnost povezivanja s prirodom i naučiti kako upotrijebiti reiki tehniku za postizanje simbioze sa prirodom. Moje ime je Danijel Salijević i već 485 epizoda služim vam kao domaćin Reiki Dojo podcasta. Ako želite saznati više o reikiju, možete pronaći sadržaj na mom YouTube kanalu, Spotify podcast kanalu ili na našoj web stranici. Tamo možete pronaći više informacija o reikiju i saznati kako možete naučiti reiki na mojim radionicama i tečajevima, bilo uživo ili na daljinu. Danas ćemo razgovarati o povezivanju s prirodom i o našem povratku u nju. Kroz našu energetsku praksu, možemo postati svjesniji povezanosti između čovjeka i prirode te tako stvoriti pozitivne promjene u našim životima, ali i značajne promjene na globalnoj razini. Bitno je ne samo biti svjesni, nego i djelovati. Ako svaka osoba poduzme korak prema povezanosti s prirodom, o svjesnosti značaja prirode u našem životu, možemo zajedno zaštititi našu planetu od sigurnog uništenja. Povezani sa prirodom svakako ostvarujemo još veći svoj životni potencijal. Kada se povežemo s prirodom, možemo osjetiti njezinu snagu i ljepotu. Svakodnevno izdvojite vrijeme za šetnju u prirodi, rad u vrtu ili jednostavno sjedite na svježem zraku. Primijetite život oko sebe. Zvukove ptica, zvuk vode, miris cvijeća. Duboko udahnite svježi zrak i osjetite kako vas priroda osnažuje i puni pozitivnom energijom. Jedan od načina da se povežemo s prirodom je kroz hranu koju jedemo. Birajte organske i lokalno uzgojene namirnice. Ako je moguće, uzgajajte vlastito povrće i voće. Budite svjesni hrane koju konzumirate i zahvalni za nju. Osjetite je svim svojim čulima. Rastom i djelovanjem u prisutnosti i zahvalnosti, otvaramo se za primanje i manifestacije željenog, a priroda svojim ljepotama i poklonima itekako pomaže u tome. Uz to, možete koristiti reiki tehniku za povezivanje sa prirodom. Reiki je energetska tehnika koja se može koristiti za iscjeljenje tijela i uma, ali i za povezivanje s prirodom. Reiki i priroda su oduvijek u posebno snažnoj simbiozi - od samog nastanka reikia u današnjem obliku na planini Kurama u okolici Kyota. Uz reiki, možete vizualizirati kako se energetske linije iz vašeg tijela povezuju s prirodnim elementima, kao što su drveće, voda ili zemlja. Možete koristiti reiki tretmane na sebi i prirodi kako biste uspostavili skladniju energiju. Uz pomoć reiki tečajeva i radionica, možete naučiti kako upotrijebiti reiki tehniku za povezivanje sa prirodom. Reiki pruža alate za ravnotežu i pomirenje vlastite energije s energijom prirode. To će vam prvo donjeti mir. Slijedi zadovoljstvo, ispunjenost, radost. Da rezimiramo, povezivanje sa prirodom važno je za naše blagostanje. Kroz provedbu jednostavnih aktivnosti kao što su šetnje u prirodi, rad u vrtu i osvještavanje hrane koju jedemo, možemo ojačati povezanost s prirodom. Dodatno, upotrebom reiki tehnike, možemo dublje uroniti u tu povezanost i uspostaviti ravnotežu energija. Naravno, neizostavni rad reiki praktičara su i tretmani za iscjeljenje planete - ovo su duboko emotivni i senzibilni tretmani i reiki praksa. Povežimo se s prirodom i zajedno izgradimo bolju budućnost za našu planetu. Podijelite ovu emisiju Reiki Dojo podcasta sa svojim prijateljima i obitelji kako bismo proširili svijest o povezivanju s prirodom. #reiki #reikidojo

Pristojni za večjo varnost v šolah napovedujejo ukrepe na področju duševnega zdravja ter administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Napovedali so tudi dejavnosti za zagotavljanje varnega okolja. V drugih temah: - Bodo dijaki in študenti lahko hkrati prejemali Zoisovo in državno štipendijo? - Ob dnevu Evrope zagotovila Ukrajini o nadaljnji podpori - Kmetijska zavarovanja: s pozebo za letos opravili, vremenske napovedi za poletje dokaj optimistične

Drugi poudarki oddje: - Borovnica zaradi administrativnih ovir ne more do državnih sredstev za ureditev knjižnice - V sklopu Maratona znanosti dijaki Šolskega centra Celje spoznavajo zanimive vsebine - V Novem mestu bi radi iz odpadinh baterij in plastike ustvarili kaj uporabnega - Na Ptuju barvajo dan - V Podčetrtku ta konec tedna na festivalu vina in čokolade 55 razstavljalcev in vinarjev

V posebni epizodi, ki je nastala ob mejniku 100.000 poslušanj podkasta Umetnost Lenarjenja, vajeti prevzema Klemen Thomas, osebnostni trener, svetovalec za odnose in moj dolgoletni, zelo dober prijatelj, ki je bil tudi gost v zelo priljubljeni deseti epizodi podkasta. Od Klemna sem prejel zelo posebno vabilo - z mano je želel opraviti intervju na temo mojega ustvarjalnega procesa, upravljanja s časom in pisanja. Dodatno sva se pogovarjala o dopaminski odvisnosti v modernem svetu, o izjemnem doprinosu radodarnega življenja in o pomenu (premišljenega) lenarjenja. Zaupal sem mu tudi svoje trenutne pisateljske ambicije in razkril nekaj podrobnosti o mojem naslednjem projektu. Epizoda #10 Lifecoach o grajenju odnosov, osebnostni rasti in sproščenem seksu: https://spotifyanchor-web.app.link/e/GHVjMmirfyb Klemna najdeš na: https://www.klementhomas.com/ in na Instagramu @klementhomas Omenjava seminar Time Of Your Life (Tony Robbins) in coaching dogodek Landmark forum. Omenjava knjige: Man's Search for Meaning (Viktor Frankl), Steal Like an Artist (Austin Kleon), The Big Leap (Katie & Gay Hendricks). Skupini za učenje poezije se lahko pridružiš na povezavi http://naucipesem.se/

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja drugi pokojninski steber, vanj se lahko vključimo individualno ali pa kolektivno. Idealno je, da začnemo za pokojnino varčevati s prvim delovnim dnem, ali je na polovici delovne dobe že prepozno za dodatno varčevanje? Koliko moramo mesečno vplačevati, kakšni so donosi in kakšni stroški varčevanja? Kako potekajo izplačila iz drugega pokojninskega stebra? Kakšno davčno olajšavo nam prinese varčevanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja? Gost petkovega svetovalnega servisa bo finančni analitik in član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar. Vaša vprašanja lahko zastavite tudi prek spletne strani prvi.rtvslo.si

Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete. Dodatno pojasnilo: Kako iz človeku dostopnih globin dobimo zlato?

V luči odhodov zdravnikov, ki zapuščajo zdravstvene domove, združenje družinskih zdravnikov opozarja, da rešitev ni v tem, da se bolj obremenijo tisti, ki vztrajajo. Kot poudarja predsednik združenja Aleksander Stepanović razumejo nezadovoljstvo ljudi, a hkrati dodaja, da ne razumejo tega, da se ves gnev zliva na zdravnike, in to na tiste, ki še ostajajo, in se trudijo ohranjat vsaj kolikor toliko delujoč zdravstveni sistem. V nadaljevanju oddaje tudi o izrednem nadzoru v ljubljanskem zdravstvenem domu in o odzivu zdravstvenega ministra na napovedano stavko zdravnikov. Druge teme: - Bešič Loredan: napoved stavke morda celo kršitev stavkovnega sporazuma - Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o Finančni upravi - Ukrajinski predsednik Zelenski prispel v Belo hišo na prvi obisk v tujini od začetka vojne

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema. Marko Pahor

VIDEO: https://youtu.be/1ofPQVDxjhI ANŽETOV ODGOVOR: https://youtu.be/PQGrbJ9FY9Y   Pridružite se naši članski skupini s podporo na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp    Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Voditelji držav skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G7 so poudarili, da bodo Ukrajino v vojni z Rusijo podpirali, dokler bo to potrebno. Podobno stališče je izrazil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki meni, da mora zavezništvo povečati zmogljivosti za proizvodnjo orožja za pomoč Ukrajini. Kijev te dni zaradi ruskih raketnih napadov zahteva predvsem protiletalsko obrambo. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka svarita pred svetovno gospodarsko recesijo - Evropska komisija prižgala zeleno luč slovenski shemi energetske pomoči za podjetja - Državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe družinskega zakonika

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.

Gasilci na goriškem Krasu nadzorujejo požar, ki je v nedeljo izbruhnil pri Renčah in zajel skoraj 400 hektarjev površin. Okoli poldneva pa je znova zagorelo ob cesti med Mirnom in Opatjim selom, kjer je gorelo že v petek. Dodatno težavo povzroča hujša okvara na vodovodnem omrežju, zato morajo gasilci vodo s cisternami voziti od drugod. Druge teme: - Iz katerega vodnega vira se bo v prihodnje oskrbovala slovenska Istra? - Evropska centralna banka zaradi inflacije v odločno zvišanje temeljne obrestne mere - Severna Makedonija in Albanija korak bližje članstvu v Evropski uniji

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo. Dodatno.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem. Dodatno.

Te so pri nas po oceni mnogih že precenjene in se kopičijo v rokah premožnejših; pot do lastne strehe nad glavo pa postaja v urbanih središčih za ljudi s povprečnimi prihodki vse težja ali nemogoča. Da bi to spremenila, je država sprejela novo stanovanjsko jamstveno shemo za mlade, Banka Slovenije je prilagodila makrobonitetno politiko, napoveduje se gradnja več javnih najemniških stanovanj.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1 Besedilo sodobnih britanskih avtoric po motivih Ovidovih Heroid je režiral Aleksandar PopovskiNa velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani

Današnjo trditev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da so Rusi dokončno osvojili Mariupolj, so lokalne oblasti zavrnile. V jeklarni Azovstal, ki naj bi bil še edini predel mesta, ki ni pod nadzorom Rusije, naj bi bilo poleg ukrajinskih vojakov še do tisoč civilistov. Novi satelitski posnetki iz bližine mesta kažejo več sto sveže izkopanih grobov. Zahodne države medtem Ukrajini še naprej pomagajo finančno in z dobavo orožja, tudi Slovenija naj bi v Ukrajino poslala tanke. Drugi poudarki oddaje: - Rekordno število glasov na predčasnih volitvah, ljubljanska Omnia prestavljena na Razstavišče. - V Srpenici onesnaženje reke Soče, odgovornost prevzelo podjetje TKK. - Kamniške odbojkarice osvojile tretji zaporedni naslov državnih prvakinj.

Postopek je enak, kot pri vampih v omaki. Dodatno narežemo slanino. Ko se čebula začne pražiti, dodamo to sesekljano slanino. Ko začne čebula rumeneti, dodamo vampe in malo česna.

HGK, ICT udruga pri Hrvatskoj udruzi poslodavaca, CISEx i CroAI rade na izradi prijedloga novog tematskog prioritetnog područja "Digitalno i kreativno društvo" za potrebe revizije Strategije pametne specijalizacije (S3) Republike Hrvatske od 2021. do 2029., u sklopu čega su objavili i detaljnu anketu namijenjenu direktorima, vlasnicima tvrtki, business developerima i svima koji su odfgovorni za softverski razvoj u svojim tvrtkama. Kako bi otkrili zašto je taj dokument ključan za razvoj hrvatske tehnološke industrije u sljedećih deset godina, u Netokracija Podcastu se Ivanu pridružio Hrvoje Balen, suosnivač Algebre i dopredsjednik HUP-ove ICT udruge. Dodatno, greškom se u širi prijedlog S3 uključila definicija da će se za EU sredstva moći prijaviti tvrtke iz područja Hrvatske ispod razvijenosti EU. Prije je i Zagreb bio među njima, ali više nije. Znači li to da se zagrebačke tvrtke neće moći prijaviti za EU fondove? Poslušajte i pogledajte Netokracija Podcast za odgovor na to, ali i brojna druga pitanja: ► Koji je drugi izvor EU fondova za tvrtke - po regijama? ► Kako ispunjavanje ankete pomaže strategiji? ► Hoće li se velike tvrtke poput Infobipa ili Nanobita moći prijaviti za EU sredstva? ► Ima li šanse da se i Web3 i kripto startupi prijave? _______________

Ob sredah običajno poročamo o najvišjem številu novih primerov okužbe s koronavirusom. Kot že nekaj dni opozarja stroka, tokrat lahko pričakujemo rekord. Omikron se hitro širi tudi med zdravstvenimi delavci. Poleg tega so ti vse bolj tarče groženj. Ostale teme: - Pristojni odbor o izredni uskladitvi pokojnin; bodo do najvišje uskladitve upravičeni vsi ali le prikrajšani v finančni krizi? - Teniški igralec Novak Đoković za zaplete ob vstopu v Avstralijo krivi svojo ekipo - Zadnji slalom pred olimpijskimi igrami dobila Američanka Schiffrinova, Slovakinja Vlhova pa mali kristalni globus

Bojan Leković je gost Vladimira Stankovića u 35. epizodi podcasta Biznis Priče.

Erik Oblak je lastnik največje zbirke starinskih likalnikov v Sloveniji. V zbirki jih ima kar 367, muzejsko popisanih in razporejenih po policah v domači kuhinji. Skupaj tehtajo več kot eno tono!

Dodatno popuštanje epidemioloških mjera u Crnoj Gori. Članovi Predsjedništva BiH Komšić i Džaferović u Crnoj Gori, sastali se sa premijerom Krivokapićem i predsjednikom Đukanovićem. Potpredsjednik Vlade Dritan Abazović apelovao na parlamentarnu većinu da u se u Skupštini usvoji budžet

Ponedeljek prinaša nove sprostitve omejitvenih ukrepov na področju gostinstva in turizma. V vseh regijah se bodo lahko odprle terase in notranji prostori gostinskih lokalov, a le za prebolele, testirane in cepljene. Lastniki prenočitvenih zmogljivosti z največ 60 sobami jih bodo lahko odprli 30, večji obrati polovico. V Zrcalu dneva tudi: - Prek portala zVem na cepljenje prijavljenih že 31 tisoč ljudi - Tisti, ki želijo razrešiti Zorčiča, o tem še ne bi odločali prihodnji teden - Novi direktor mariborskega UKC je Anton Crnjac

Stanje na področju visokega šolstva se spreminja praktično iz dneva v dan. Vlada je včeraj odločila, da bodo na višjih in visokih šolah ter na fakultetah s ponedeljkom znova dovoljeni izpiti in seminarji do 10 udeležencev, kar Univerze pozdravljajo, hkrati pa poudarjajo, da se s tem sprošča le majhen del študijskih aktivnosti. Tudi študentje na vlado že dlje časa naslavljajo pozive k čimprejšnji normalizaciji študijskega življenja, vključno z bivanjem v študentskih domovih. Dodatno nezadovoljstvo je v preteklih tednih povzročil zamik vladnega soglasja k razpisu za prihodnje študijsko leto in načrt prilagajanja vpisnih mest potrebam na trgu dela. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem, profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete in predstavnikom Študentske organizacije Slovenije Andrejem Pirjevcem. Novi državni sekretar Mitja Slavinec je bil na voljo pred dodajo za kratek pogovor.

Če niste med izjemami, se raje obrnite sami - to je poziv policistov, ki ob današnjih prizorih množice izletnikov na Gorenjskem v omenjeni statistični regiji opravljajo poostren nadzor prehajanja meja med regijami. Na kup avtomobilov so naleteli pod Veliko Planino, ki je bila zgodaj popoldne celo nedostopna. V začetku te oddaje o razmerah na terenu in koronskih smernicah: - Na poti v Slovenijo 26 tisoč odmerkov cepiva Moderne - Belgijski raziskovalci: Šole niso motor širjenja virusa - Trump ni razdelil le Američanov, ampak tudi republikance - Današnja smučarska junaka: Pinterault na veleslalomu, Goggia na smuku

Spoštovani poslušalke in poslušalci, danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Edison Denisov: Sonata za solo klarinet Alban Berg: Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5 Niels Gade: Fantazijske skladbe op. 43 Claude Debussy: Rapsodija za klarinet in klavir. Urška Zupan je na svojo glasbeno pot stopila pri devetih letih pod vodstvom Jožeta Kregarja na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter potem na Konservatoriju za glasbo in balet nadaljevala šolanje v razredu Dušana Sodje. Leta 2016 se je vpisala na dodiplomski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razred Wenzla Fuchsa, solo klarinetista priznanega Orkestra Berlinske filharmonije. Uspešno se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je na državnem tekmovanju Temsig kar trikrat prejela zlato plaketo, dve tretji nagradi in leta 2019 prvo. Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, leta 2016 je bila sprejeta na ugledno mojstrsko delavnico v Apeldoornu na Nizozemskem. Je članica Pihalne filharmonije Salzburg, s katero je v letih 2018 in 2019 nastopila na več koncertih, med drugimi tudi na priznanem novoletnem koncertu pod taktirko Hansjörga Angererja. Redno sodeluje s številnimi simfoničnimi in komornimi orkestri, leta 2018 pa je bila mentorica slovenskega glasbenega projekta Orkesterkamp. Aleksej Grotz se je rodil v Moskvi, svoje glasbeno izobraževanje pa je začel na Moskovskem državnem konservatoriju. Potem je študiral na Inštitutu za historično izvajalsko prakso in sodobno interpretacijo, in sicer klavir, historične instrumente ter kompozicijo, leta 2012 pa je začel študirati v razredu profesorja Jacquesa Rouvierja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno sodeluje na mednarodno priznanih festivalih, kot sta Piano Festival Ruhr in Festival sodobne glasbe v Bakuju. Udeležuje se najrazličnejših mojstrskih tečajev, med drugim v centru Arnolda Schönberga na Dunaju, kjer je dosegel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za klavir Rubinstein 2010. Njegov repertoar vključuje dela priznanih skladateljev 17. in 18. stoletja in tudi sodobno glasbo, omenimo še to, da je v preteklosti sodeloval tudi z ruskim pianistom Aleksejem Lubimovom.

Drugi val pandemije koronavirusne bolezni se po svetu še naprej krepi. Vrha ni dosegel niti pri nas, kjer je skupno število smrtnih žrtev danes preseglo 500 in glede na projekcije se bo ta žalostna statistika začela umirjati šele decembra. Ker je povečanje števila brisov po navedbah pristojnih zelo pomembno za obvladovanje epidemije, se testiranje po novem spet izvaja pri vseh s sumom na okužbo. V oddaji tudi: - Vlada bo pretresla najnovejši osnutek šestega protikoronskega svežnja - Dodatno pomoč prizadetim zaradi epidemije sprejeli v Italiji in Avstriji - Biden še povečuje prednost pred Trumpom, ta prosi za denar za pravdanje - Roglič si je na Vuelti že zagotovil zeleno majico, kmalu bo jasno, ali je ubranil rdečo

Pandemija korona-virusa dovela je do povećanja nezaposlenosti jer su mnogi ostali bez posla. U saopštenju Republičkog zavoda za statistiku koji je za drugi kvartal 2020. godine uradio Anketu o radnoj snazi navodi se da je došlo do smanjenja zaposlenosti i nezaposlenosti na račun povećanja neaktivnosti. Dok je smanjenje nezaposlenosti ravnomerno raspoređeno kod oba pola, do pada zaposlenosti je došlo isključivo kod žena. STATISTIKA: ŽENE DISKRIMINISANIJE Prema poslednjem statističkom biltenu Nacionalne službe za zapošljavanje, objavljenom u septembru, u Srbiji je trenutno prijavljeno 508 hiljada nezaposlenih, od čega više od polovine - 282 hiljade čine žene. Žene su najčešće diskriminisane, prema ličnom iskustvu, po osnovu pola, starosti, bračnog i porodičnog statusa, izgleda i zdravstvenog statusa. DISKRIMINACIJA - NEOGRANIČEN SKUP NEMOGUĆNOSTI Smiljana Milinkov, docentkinja na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu navodi da prema istraživanjima dolazi do veće diskriminacije žena na radnom mestu. Upozoravajuće je što su u tom istraživanju pitani i muškarci koji su diskriminaciju nad ženama videli čak u pet kategorija. „Diskriminacija prilikom zapošljavanje ali i kasnije vrlo je prisutna. Što pokazuju različita istražvanje ali i neposredno iskustvo. IPSOS je objavio istraživajne u kome se i muškarci i žene slažu da su žene u nepovoljnom položaju. Nekako su i jedna i druga grupa izdvojle nekih pet segmenata. Jedno je da su žene diskriminisane u situacijama, odnosno gde se najviše plaše da će da ostanu bez posla ako odu na porodiljsko. Zatim, druga stvar je nerazumevanje poslodavca za bolovanje zbog dece. Treća stvar je seksualno uznemiravanje. Četvrta, jeste i dalje prisutne predrasude da žene mogu jedako dobro da rade kao muškarci i peta je upravo ta nemogućnost napredovanja“ Diskriminacije ima od najnižih pozicija, radnih zadataka, preko diskriminacije kada je u pitanju porodiljsko, do mnogo viših pozicija, do kojih i kada žene dođu ponovo nemaju isti status kao i muškarci. To se najlakše može videte i po razlike u platama. Međutim, Lupšor objašnjava da ne moramo da upoređujemo visoke pozicije kod muškaraca i žena, jer je ta razlika vidljiva u svim segmentima. „Svuda gde muškarac i žena rade na istoj poziciji žena uglavnom ima manju platu od muškarca. Ne mogu da sa sigurnošću da tvrdim, ali recimo negde bar 75 -80% žena na istim pozicijama ima manju platu od tvojih kolega muškaraca. Pritom kada je firma u problemima prvo se otpušta žena, muškarac se ostavlja jer je to on je taj koji navodno hrani porodicu, a žena može da bude kod kuće izradi kućne poslove i da time zadovolji svoje učešće u domaćinstvu. Ima previše slučajeva žena koje su nam se javljale sa tim problemom da su i diskriminisane u samim poslovima - recimo jedna žena nam je rekla “kada treba da se nosi teško ja sam muško, a kada treba da se riba pod ja sam žensko”. Znači postoji ta podela koje poslove muškarci ne mogu da rade ali za žene to ne važi“ KAKO DO RAVNOPRAVNOSTI NA POSLU? Međutim, Irena Pejić, sociološkinja i novinarka portala Mašina, ističe da mora doći do promena koje su sistematske. „Čini mi se da promene moraju biti sveobuhvatne u smislu sistemske, ne mogu se zadržavati na kozmetičkim nivoima jer nije dovoljno da se mi nominalno zalažemo protiv diskriminacije ili da je zakonom zabranjujemo ako postoji uvreženi stav da žene manje znaju, manje vrede, da su manje stručne od muškaraca koje su njihove kolege. Dodatno komplikuje stvar stav da treba da ostanu kući, da se brinu o porodici i da karijera nije njihovo polje. U tom smislu pored edukacije koja je neophodna, treba ojačati i sistem podrške u smislu otvaranje većeg broja vrtića koji će biti javno finansirani, pa čak i siromašnim ženama, naročito siromašnim ženama, otvaranje škola, javno finansiranje prevoza kako bi ceo taj sistem mogao da funkcioniše i gde bi se otvarao prostor da žene zaista i mogu da više participiraju i na tržištu rada i u politici, ali i dalje.“ Saradnici emisije: Irena Čučković, Iva Gajić, Nemanja Stevanović, Sanja Đorđević, Aleksandra Bučko Pratite nas i na mrežama Facebook, Twitter, Instagram i platformi podcast.rs.

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA!PREDAVAČ:Prof.dr.sc. GORAN HAUSERspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvoditelj Odjela intenzivne gastroenterološke skrbiZavod za gastroenterologijuKBC Rijeka, Rijeka, HrvatskaLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Gastrointestinalna krvarenja povezana sa primjenom antikoagulantnih lijekova su priličan problem i u primarnoj i sekundarnoj praksi. Poseban problem predstavljaju krvarenja koja se javljaju u pacijenata treće životne dobi gdje masivni gubici krvi mogu dovesti do potencijalno letalnih komplikacija kao što su srčani infarkt ili moždani udar.Dodatno, dolaskom na tržište novih antikoagulantnih lijekova postavljaju se bitna klinička pitanja kao što su da li postoji razlika u morbididtetu i mortalitetu između “starih” i “novih” lijekova, odnosno kako djelovati u situacijama kada ne postoji specifični antidot za nove antikagulantne lijekove. Specifični antidoti za neke od novih antikoagulantnih lijekova već postoje, a drugi su pak, u razvoju.U ovom izvrsnom revijalnom prikazu, autor se osvrće i daje odgovore na gore pomenuta pitanja, dominantno sa aspekta gastroenterologa, uz prikaz relevantnih studija vezanih za rizike, kao i prevenciju gastrointestinalnih krvarenja u pacijenata na antikoagulantnim lijekovima.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

Turizem ni na kolenih, ampak na tleh; je stanje v dejavnosti, ki je doživela hud udarec zaradi epidemije, ponazoril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Izdatnejšo pomoč si lahko turistični ponudniki, predvsem manjši, obetajo v tretjem protikoronskem svežnju. Ob tem je vprašanje tudi, ali so napovedi o dopustovanju Slovencev na hrvaški obali že prihodnji mesec uresničljive. V oddaji še: - Prihodnji teden znova na vlak in avtobus - kaj bo drugače? - Tuji delavci pri nas: odpuščanja na daljavo, zlorabe subvencij - Ob južni meji pozivi k dodatnemu nadzoru, na hrvaški strani kritični - Orban znova objavil zemljevid velike Madžarske

Jan Pušnik se je na glasbenem področju začel izobraževati pri šestih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje – oddelek Šoštanj. Njegov prvi učitelj klavirja je bil prof. Matjaž Železnik, ki ga je navdušil nad igranjem. V osmem razredu pa ga je začela poučevati prof. Sanja Mlinar Marin, ki ga je pripravila na sprejemni preizkus za Umetniško gimnazijo Velenje – smer glasba. V drugem letniku ga je eno leto poučevala prof. Jelka Hrovat. Svoj študij klavirja je nadaljeval pri red. prof. Hinku Haasu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letošnjem študijskem leto pa se izobražuje kot študent ERASMUS+ izmenjave v Krakovu na Poljskem pri prof. Marianu Sobuli. V sklopu srednješolskega izobraževanja je sodeloval pri mnogih orkestrih. Igral je tudi v različnih komornih zasedbah. Kot solist je nastopil s Pihalnim orkestrom GŠ Velenje, Pihalnim orkestrom Zarja Šoštanj in Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje. Lani junija je kot solist izvedel delo Tomaža Habeta v Avstriji s Pihalnim orkestrom iz Arnoldsteina. Udeležil se je tudi več mednarodnih tekmovanj v Italiji, Avstriji in na Poljskem, 2. Mednarodnega klavirskega tekmovanja »Aci Bertoncelj«, ter državnega tekmovanja TEMSIG 2016. Na Mednarodnem tekmovanju »Tomaž Holmar« 2017 je bil prvi v svoji kategoriji in osvojil 2. nagrado. Je član komorne skupine Quartet Four Characters s katero je osvojil zlato plaketo in 1. nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG 2018. Letos marca je kot solist izvedel Griegov klavirski koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji. Za to izvedbo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Dodatno se je izobraževal na mojstrskih tečajih pri profesorjih Lászlu Baranyayu, Aleksandru Serdarju in Olegu Marshevu, Rubenu Dalibaltayanu, Julii Gubajdillini, Đuru Tikvici. glasba: Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, odlomek Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent - Simon Krečič, klavir - Jan Pušnik Črt Sojar Voglar: Štirje karakterji, odlomek Kvartet Four Characters

Giovanni Bottesini: Elegija št. 1 v D-duru za kontrabas in klavir Lucijan Marija Škerjanc, prir. Zoran Marković: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Giovanni Bottesini: Fantazija na temo iz Bellinijeve opere Mesečnica Grega Rus je začel igrati kontrabas pri petnajstih letih na nižji glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer ga je poučeval prof. Blaž Zupan. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorjih Iztoku Hrastniku in Janezu Avšiču. Julija letos je končal študij kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri red. prof. Zoranu Markoviću. Dodatno se je izpopolnjeval pri profesorjih, kot so: Sławomir Grenda, Martin Heinze, Dorin Marc, Wies de Boeve. Med študijem se je udeležil več državnih (TEMSIG 2012, 2015) in mednarodnih (Svirel, Niš) tekmovanj ter vsakokrat dobil prvo nagrado. Je prejemnik Škerjančeve in študentske Prešernove nagrade. Med študijem je kot solist nastopil z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Igra v duu s sestro, pianistko Nadjo Rus. Skupaj sta nastopala na koncertih Festivala Ljubljana, Festivala Lent, v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Grega je član kvinteta kontrabasov Bass chorus in kvarteta kontrabasov Scaramelli bass quartet, s katerima nastopa doma in v tujini. Udeležil se je treh turnej z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, ki je eden najbolj eminentnih mladinskih orkestrov, imel pa je čast igrati pod vodstvom znanih dirigentov klasične glasbe (Danielom Hardingom, Philippejem Jordanom, Christophom Eschenbachom, Davidom Afkhamom, Lorenzom Viottijem) v najprestižnejših dvoranah v Evropi. Z mladinskim orkestrom EUYO je nastopal na svetovni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parizu, kjer so izvedli Ravelov Bolero pod vodstvom Vasilija Petrenka. Septembra lani je uspešno opravil avdicijo za namestnika vodje kontrabasov v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije.

U četvrtoj epizodi podkasta "Astrokafa sa Jovanom", astrolog Jovana Vilimonović će nam govoriti o astrologiji i aspektima koji nas očekuju u toku nedelje. Saznaćete sa kim se Blizanci slažu, a sa kim ne. Pošto je mlad Mesec u znaku Blizanaca 3. juna, moći ćete da iskoristite dobre aspekte za nove početke u nekoj oblasti. Na nekog će ova mena uticati manje, an nekog više, ali o tome više informacija možete dobiti u emisiji. Dodatno, informacije o tome kako planete koje menjaju znak utiču na nas i šta nam donose planete u toku naredne nedelje. Merkur prelazi u Raka, a Venera u nedelju ulazi u znak Blizanaca, pa ćete moći da saznate kako će to uticati na sve nas. #astrokafa #astrokafasajovanom #mondopodcast #mondoportal

U trećoj epizodi podkasta "Astrokafa sa Jovanom", astrolog Jovana Vilimonović će nam govoriti o astrologiji i aspektima koji nas očekuju u toku nedelje, ali i u toku meseca juna. Saznaćete kako se radi horoskop Blizancima i koliko je bitno vreme rođenja. Saznaćete koje su poznate ličnosti rođene u nedelji koja sledi, a ako slavite rođendan možete videti da li je neko rođen baš istog dana kad i vi. Dodatno, informacije o tome kako planete koje menjaju znak utiču na nas i šta nam donose planete u toku celog juna. Merkur će menjati znak dva puta, a Venera jednom, pa ćete moći da saznate kako će to uticati na globalnom nivou.

U prvoj epizodi podkasta "Astrokafa", astrolog Jovana VIlimonović će nam govoriti o astrologiji i aspektima koji nas očekuju u toku nedelje. Godišnji horoskop očekuje Bikove, a nedeljni očekuje i sve ostale znakove. Saznaćete koje su poznate ličnosti rođene u nedelji koja sledi i kakav je horoskop kraljevske bebe. Dodatno, informacije o tome kako planete koje menjaju znak utiču na nas i šta nam donosi pun Mesec u Škorpiji. Odgovori na pitanja gledalaca su na samom kraju ove epizode, a to je za većinu najzanimljiviji deo.

Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?

Jeste li se ikada pitali kako je to pokrenuti posao gotovo bez vlastitog kapitala? Mario Martinek iz tvrtke Bijeli Svijet servira jedno interesantno rješenje. Mario Martinek karijeru je započeo u globalnim kompanijama T-Mobile i Whirlpool, a to iskustvo mu je puno pomoglo u prelasku u privatno poduzetništvo. Dodatno obrazovanje je stjecao kroz Executive MBA program vodeće poslovne škole u regiji, Cotrugli Business School, te je odmah po završetku školovanja pokrenuo tvrtku Bijeli svijet. U samo par godina poslovanja već su stekli brojne reference jer su njihova rješenja i oprema ugrađeni u više od 100 restorana i hotela u Hrvatskoj. Danas posluje s više stotina korisnika raznih profila, od velikih tvrtki do malih poduzetnika. S Mariom smo razgovarali o: Poslovnim početcima i spoznaji da ga korporacije sputavaju Važnosti specijalizacije businessa Poslovnim izazovima i traženju novih ideja JumpStart projektu i pomaganju novim poduzetnicima (80 pokrenutih firmi i 200+ zaposlenih) Kako država može doprinijeti otvaranju franšize Što je to točno franšiza i što točno znači uzeti franšizu za franšizoprimca/poduzetnika Postocima uspješnosti „preživljavanja“ franšize u odnosu na samostalno pokretanje poslovanja Što po Mariu znači biti leader Mariovim poslovnim postulatima o poduzetništvu Mario preporuča: Malcom Gladwell „Outliers“  o ljudima koji su inspiraciju za svoj biznis našli na neočekivane načine

I danas, dva stoljeća nakon njegovog rođenja, stajališta su oprečna kada je riječ o idejnom ocu komunizma Karlu Marxu. I to čak i u njegovom rodnom Trieru gdje su načelno ponosni na slavnog sina ovoga grada. Dodatno ulje na vatru dolio je jedan velikodušni poklon iz Kine.

I danas, dva stoljeća nakon njegovog rođenja, duhovi su, kada je riječ o idejnom ocu komunizma Karlu Marxu, podijeljeni. I to čak i u njegovom rodnom Trieru gdje su načelno ponosni na slavnog sina ovoga grada. Dodatno ulje na vatru dolio je jedan velikodušni poklon iz Kine.