Podcasts about televizije slovenija

Tadej in Ajda s kolegi iz dnevnoinformativnega programa Televizije Slovenija klepetata o "jezikanju" novinarjev in voditeljev. Sogovorniki so novinar in voditelj Saša Krajnc ter lektorja Olga Tratar in Rok Dovjak.

Policija je kazensko ovadila premierja Roberta Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije. Kot je prva še poročala Televizija Slovenija, je specializirano državno tožilstvo potrdilo prejem ovadbe. Policija je namreč vse od odstopa nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar preverjala njene navedbe o Golobovem vmešavanju v delo policije. Po informacijah portala N1 je predsednik vlade ovaden zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja. Tožilstvo ima zdaj po navedbah Televizije Slovenija tri možnosti. Vloži lahko neposredno obtožnico; zahteva lahko sodno preiskavo, v kateri skuša zbrati dodatne dokaze; kazenski pregon pa lahko tudi zaključi in kazensko ovadbo zavrže. Premierjev odvetnik Stojan Zdolšek je v odzivu dejal, da v Golobovih izjavah ni elementov kaznivega dejanja. Predsednik vlade se bo na kazensko ovadbo odzval jutri v državnem zboru, so sporočili iz njegovega kabineta.

V kine je prišel novi film Jeffa Nocholsa, ki je zaslovel z Zakloniščem (zanj je leta 2011 prejel tudi vodomca, glavno nagrado Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe), v Motoristih pa se je poglobil v skupino ljudi, ki jih druži posebna strast do motorjev. Navdihujoč je tudi dokumentarec Joan Baez: Jaz sem hrušč, v katerem znamenita pevka in aktivistka razkrije svojo življenjsko zgodbo. Poročamo o vrhuncih festivala KRAFFT, ki se osredotoča na umetnost filmske igre, pogovarjamo se z Martinom Turkom, ki je za film Kino Volta (ta pove zgodbo prvega kina na Irskem, ki ga je ustanovil slavni pisatelj James Joyce) prejel glavno nagrado na festivalu Bloomsday v Dublinu, pa z Igorjem Palčičem, urednikom Film tedna, ki ga ob sredah gledamo na prvem programu Televizije Slovenija in praznuje že svoj 50. jubilej.

Zaključno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi volitvami, ki so ga pripravili ustvarjalci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Veliko volilno soočenje so vodili Manica Janežič Ambrožič, Aleš Kocjan in Katja Štok.

Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.

Piše Staša Grahek, bereta Jure Franko in Maja Moll. Helena Koder je svojo poklicno pot začela kot napovedovalka, voditeljica oddaj, nato se je uveljavila kot novinarka, scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Bila je scenaristka skoraj petdesetih dokumentarcev, nekaj manj kot dvajset jih je tudi režirala. Večina jih je nastala v produkciji Televizije Slovenija. Snemala je z mnogimi režiserji, nazadnje z Miranom Zupaničem, s katerim sta leta 2001 posnela film o Edvardu Kocbeku: Pesnik v pogrezu zgodovine. Kot režiserka je leta 1997 posnela Magdalenice gospe Radojke Vrančič – v središče je postavila pomembno slovensko prevajalko Marcela Prousta Radojko Vrančič, film pa je poklon pisanju, prevajanju, prevajalki in njenemu pisatelju; nekaj let pozneje je režirala tudi film Obrazi iz Marijanišča; v njem so v pomembnem formativnem življenjskem obdobju bivali nekateri pomembni slovenski literati 20. stoletja: Menart, Zlobec, Zajc, Vuga in Kovačič. Čeprav je Helena Koder vešča pisanja, je Krošnja z neznanimi sadeži njen knjižni prvenec. V knjigi so na 250 straneh zbrani eseji, ki so nastajali v zadnjem desetletju in pol in ker so revijalne objave izmuzljive, je prav, da jih lahko prebiramo v knjigi. Enajst jih je, vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, ki ni ilustracija, je vidni dražljaj, ki vabi k branju in premisleku. Vzgibi, ki so avtorico spodbudili k pisanju posameznega eseja, so zelo različni – Helena Koder svoj pisateljski postopek največkrat razkrije, opiše, reflektira in tudi komentira; bralca nepretenciozno seznanja s tem, kaj ji daje misliti, kaj ji zbuja dvome in tudi pri čem se morda čuti negotovo. Najbrž ni naključje, da se knjiga začenja z leta 2019 napisanim esejem Hvalnica pisanju. Začetek eseja je oseben, kot je osebna fotografija, ki ga napoveduje: z lično pisavo popisan zvezek. Avtorica nekje med morda pozabljenimi knjigami in papirji naleti na dnevniške zapise. Svoje lastne, ki so ji že zdavnaj ušli iz spomina. Spozna, da se ji je nekoč očitno zdelo pomembno, da jih napiše. Da piše o svojem življenju, svoji izkušnji. Kot se je to zdelo že mnogim. In že njena hvalnica pisanju postane hvalnica branju. Prav branje je za pisanje Helene Koder bistveno. Je nit, ki povezuje prav vse njene eseje. Helena Koder je neutrudna bralka, posebno mesto ima med knjigami poezija. V naslovnem eseju se ukvarja s poezijo Petra Kolška. Posebej se je je dotaknila pesem z verzom o Krošnji z neznanimi sadeži – pesnik tvega misel, kako otroci gledajo mrtve kot krošnjo z neznanimi sadeži. Avtorica se v Kolškovo poezijo poglablja, temeljito premisli posamezne verze, ki ji posebej zvenijo, toda njeno razmišljanje o pesništvu ni samo sebi namen, kot ni sama sebi namen poezija; zanima jo njena vez z življenjem, z njegovim minevanjem, tudi s smrtjo. S smrtjo pesnika, z bližino smrti nasploh. Ne beremo samo o poeziji, beremo o ljudeh, ki jo pišejo, berejo, beremo o ljudeh, ki so soočeni z življenjem in njegovim minevanjem. Ja, zelo pogosto in vedno znova z minevanjem. Tudi ko piše o umetnosti, Helena Koder piše o ljudeh. O umetnikih – tistih, ki jih pozna ali jih je poznala osebno, in tistih, ki jih pozna samo po ustvarjanju. Piše o ljudeh, ki so ji blizu, o tistih, ki so ji bili blizu, pa jih ni več. Njeni eseji so osebni, a ne za ceno intelektualne jasnosti in resnicoljubnosti. Značilen je morda esej Hoja z materinščino. Avtorica razmišlja o položaju slovenščine danes. Piše o slovenščini in kar piše, je spet nekakšna hvalnica jeziku, vendar pri tem ne pozabi povedati, da je naš odnos do tega jezika pogosto malomaren, če ne kar nemaren. Skrbi jo odnos mlajših, ki se z včasih neznosno lahkoto selijo v nekakšno angleščino. Svoje stališče podčrta z osebno izkušnjo – piše o materi, po rodu Čehinji, ki je svojo češčino sčasoma izgubila, in o očetu, koroškem Slovencu, ki je po plebiscitu Avstrijo zapustil in se preselil v Jugoslavijo. Avtorica osebne izkušnje ne vsiljuje, jo pa deli kot samoumeven del lastnega življenja; stvarno ugotovi – sami se bomo morali odločiti, kaj bomo s slovenščino, ki jo imamo in ki je zdaj in tukaj nihče ne ogroža. O avtoričini veri v smisel, pomen in moč umetnosti posebej razločno govori esej z naslovom Z nostalgijo o Nostalgiji, ki sega na področje filma, kjer je Helena Koder seveda doma. Imamo fotografijo ruskega režiserja Tarkovskega z igralcem Josephsonom, ki je nastala ob snemanju slavne Nostalgije. Takole avtorica zelo natančno opisuje svoje doživljanje umetnosti: »Sama ob nekaterih umetninah tako razpoloženje občutim čisto fizično. Visoko in globoko v prsnem košu nastane nedoločljiv pritisk, ki se čustveno izraža kot nekaj med vzhičenostjo in otožnostjo, v podstati pa je neizraženo zavedanje o vsem, kar ne bo moglo biti nikoli izpolnjeno. Zavedanje lastne nemoči. Vendar v tem ni nobene žalosti. Niti revolta. In sploh ne vdanosti.« Pisanje Helene Koder ni hladno in neprizadeto. Nikakor pa tudi ni čustveno obremenjeno in obremenjujoče. Ni je sram pisati o stvareh srca; na enem od redkih odkrito polemičnih mest v knjigi pove, da srce zanjo pač ni obče mesto. Sentiment ja, sentimentalnost ne. Njen odnos je čustven, a hkrati stvaren, kot je nekje zapisala o svojem odnosu do slovenščine. Eseji Helene Koder v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži niso zaprta, stroga forma. Avtorica se ne ogiba zastranitvam, od teme se pogosto oddalji, razmišljanje jo odpelje drugam, naprej, a potem se spet vrne in nadaljuje, kjer se je oddaljila. Esejistično pohajanje z njo je zanimivo, pogosto presenetljivo, tudi duhovito. Bralec bo znal ceniti iskrenost in nevsiljivost njenega pisanja, ki nikoli ni ne pridigarsko in ne kategorično.

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je januarja prejela 320 odzivov, kar je nad večletnim povprečjem. Največ jih je bilo na športni in informativni program Televizije Slovenija, na radijske programe je prispelo 12 odzivov. Katere so najpomembnejše pripombe varuhinje na programsko produkcijski načrt za leto 2024? Ali javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa in kaj od njega pričakuje? V petkovem svetovalnem servisu bo Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija odgovarjala na vaša vprašanja.

Dunajski filharmoniki so v samem svetovnem vrhu tovrstnih zasedb, zato se jim lahko pridružijo le tisti najboljši, skrbno izbrani glasbeniki. Med njimi sta tudi kontrabasist Iztok Hrastnik in violinistka Petra Kovačič. Pred tradicionalnim novoletnim koncertom si bomo lahko na prvem programu Televizije Slovenija o njiju ogledali dokumentarni film. Prav tam pa bo zvečer na sporedu še en dokumentarec: Uživajte, oder je vaš – portret našega najbolj uspešnega in mednarodno uveljavljenega baletnega koreografa Edwarda Cluga.

Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.

V prvi uri nočnega programa bo gost Marjan Šrimpf, upokojeni dolgoletni urednik informativnega programa Televizije Slovenija, TV studio Maribor. Več kot 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, pred kratkim pa smo si lahko ogledali njegov 58.film o Jožetu Valenčiču, ki je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu. V nadaljevanju noči bomo predstavili Aleša Budjo, pravnika, ki pripravlja preproste, domače jedi po receptu svoje babice. Iskali bomo pozabljene sorte vinske trte in prisluhnili pogovoru z Andrejem Šifrerjem.

Na RTV ta torek poteka stavka s prekinitvijo dela. V novinarskih sindikatih namreč že več kot leto dni opozarjajo na kršenje profesionalnih in programskih standardov v informativnem programu Televizije Slovenija, na sporne in protipravne prakse vodstva RTV, podali so tudi prijave na pristojne institucije in vložili kazenske ovadbe na tožilstvo. Zakaj se razmere na RTV Slovenija tudi po letu dni niso uredile, ampak se še zaostrujejo? Kako na očitke odgovarja vodstvo Radiotelevizije Slovenija? Kaj je za ureditev razmer do zdaj naredilo ministrstvo, pristojno za medije? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Goran Rovan je dolgih 38 let širni Sloveniji pošiljal novice in informacije o dogajanju v Posavju. Je namreč dolgoletni dopisnik Televizije Slovenija, ki se je lani novembra poslovil s televizijskih zaslonov in odšel v zaslužen pokoj. Tina Šoln se je takrat oglasila pri njem, da se nista pogovarjala zgolj o njegovi poklicni poti in pomenu dopisniške mreže Televizije Slovenija, pa ga je Tina prosila še za bralni namig. To so njegova knjižna priporočila: Novinarstvo in Posavje, dve stvari, brez katerih Goran Rovan enostavno ne more.

Dobrih osem ur pred začetkom volilnega molka organizatorji referendumskih kampanj izkoriščajo še zadnje trenutke za prepričevanje volivcev. 66.000 jih je sicer o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija glasovalo že predčasno. Po volilni napovedi Valicona se dvema zakonoma obeta podpora volilcev, negotova pa je podpora zakonu o vladi. Druge teme: - Kolektiv Informativnega programa Televizije Slovenija o poslabšanju posegov v program - Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel priznala, da ni bila uspešna pri spopadanju z ukrajinsko krizo in drugimi konflikti - Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami pozivi k resnemu angažmaju družbe, politike in medijev

O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec »Smisel življenje ja, da tisto, kar želiš sam zase, delaš tudi za druge,« na vprašanje o smislu življenja odgovori zdravnik Samo Zver. Doktor Zver vodi oddelek, na katerem zdravijo bolnice in bolnike z najtežjimi krvnimi boleznimi. Sam pa že več let živi s Parkinsonovo boleznijo. Novinarka Darja Korez Korenčan je dolgoletna urednica in avtorica v kulturnem uredništvu Televizije Slovenija. Zaradi težkega covida se je v intenzivni enoti kar šestnajst dni borila za življenje. »Človek se mora vsak dan veseliti nekih drobnih stvari.« »Življenje ima smisel v vsakem trenutku,« pravi teolog in logoterapevt Martin Lisec. Logoterapija je, po Freudovi in Adlerjevi, tretja dunajska šola psihoterapije, ki jo je utemeljil nevrolog in psihiater Viktor Frankl. Ta uči, da smisel življenja nosimo v sebi, njegovo odkrivanje pa je individualna naloga vsakogar. Foto: Miran Juršič in RTVSLO

V studiu bo energični Mariborčan, ki že več kot 20 let dela v Športnem uredništvu Televizije Slovenija. Poročal je s petih poletnih olimpijskih iger, dveh svetovnih nogometnih prvenstev, enega evropskega nogometnega prvenstva. Gost nočnega programa bo Saša Jerkovič. Voditelj pa Andrej Hofer.

Gasilci so popoldne znova uspeli ukrotiti požar na Krasu, ki gori od prejšnjega tedna. Burja naj bi v zadnjih urah nekoliko pojenjala, še vedno pa predstavlja največjo nevarnost za širjenje požara, je dejal vodja intervencije Simon Vendramin. Zaradi vročinskega vala pa gori tudi drugod po Evropi. Še nekatere preostale teme oddaje: - V Franciji in Španiji zaradi požarov evakuirali več 10 tisoč ljudi - Uroš Urbanija novi direktor Televizije Slovenija; sindikati in strokovna javnost ostro proti - Bencin in dizel zunaj avtocest od polnoči cenejša za več kot 10 centov na liter

Potem ko je v skupino planincev na Malem Triglavu ob napovedanem nevihtnem vremenu včeraj udarila strela, se je začelo zahtevno reševanje, ki pa še ni končano. Dva huje poškodovana so sinoči vendarle uspeli prepeljati v bolnišnico. Reševanje laže poškodovanih, ki so prenočili na Kredarici, bodo nadaljevali danes. Nekaj drugih poudarkov: Sinočnja neurja povzročila največ težav v Ljubljani. Novi direktor Televizije Slovenija bo Uroš Urbanija, sindikat napoveduje zaostrovanje stavke. 57. Festival Pivo in cvetje danes vabi v Laško na tradicionalno kmečko poroko.

Reševalci so s Kredarice v ljubljanski klinični center uspeli prepeljati dva hudo poškodovana planinca, potem ko je popoldne v skupino na Malem Triglavu večkrat udarila strela. Ostali pohodniki ostajajo na Kredarici v zdravniški oskrbi. Policija opozarja, da bodo razmere v gorah še nekaj časa nepredvidljive. Nocoj z več delov Slovenije sicer poročajo o neurjih, vročina in suša pa povzročata tudi druge težave. Na Goriškem Krasu je izbruhnil požar, Rižanski vodovod dodatno omejuje porabo vode. V oddaji tudi o tem, da vodenje Televizije Slovenija v ponedeljek prevzema Uroš Urbanija. Ekonomsko-socialni svet je pozdravil vrnitev socialnega dialoga.

Po polnoči bomo gostili Marjana Šrimpfa, upokojenega dolgoletnega urednika informativnega programa Televizije Slovenija, TV studia Maribor. Že 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, ki so pustili pečat na prav vseh kontinentih in še vedno ohranjajo stik z matično domovino. V nadaljevanju se bomo ozrli na nedavne, jubilejne 20. Slovenske dneve knjige v Mariboru, z Bernardo Biber pa nato odkrivali bisere Kavkaza. Proti jutru bomo potegnili črto pod letošnji jubilejni, 30. Festival Lent.

S podpisom koalicijske pogodbe so predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec tudi uradno oblikovali novo koalicijo. Eno izmed sporočil koalicijskega trojčka je, da vedo, kam želijo pripeljati Slovenijo do leta 2030. Prihodnji predsednik vlade Robert Golob, ki ga jutri v državnem zboru čaka izvolitev na premierski položaj, se zaveda, da bodo koaliciji tempo narekovale tudi zunanje okoliščine. Med prednostnimi nalogami nove vlade bodo zato priprava ukrepov na draginjo, spoprijemanje z morebitnim novim valom epidemije covida, pa tudi interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu. V oddaji tudi: - Prvi primer opičjih koz v Sloveniji uvožen s Kanarskih otokov, tveganje za okužbo med splošnim prebivalstvom nizko - Janez Janša zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija tik pred jutrišnjim zastaranjem obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni - Bilanca trimesečne vojne v Ukrajini: uničenje zlasti vzhodnega in južnega dela države, zločini nad civilisti in več milijonov beguncev

Na RTV Slovenija poteka stavka novinarjev. Gre za opozorilno stavko, v času katere bo delo v javni medijski hiši potekalo nemoteno, delo bo prekinjeno le za eno uro, ko bodo zaposleni svoje nestrinjanje izrazili na shodu pred stavbo Televizije Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija in predstavniki stavkovnega odbora se bodo o razreševanju stavkovnih zahtev začeli pogajati v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - Oblikovanje nove vlade. V tem tednu podpis koalicijske pogodbe in potrditev Roberta Goloba za mandatarja. - Začenja se Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema srečanja bo vojna v Ukrajini. - Mariborčani 16-ič slovenski nogometni prvaki. V ligi NBA tretji poraz Dallasa v konferenčnem finalu.

Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije."RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija"RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija, s spremembami statuta pa se obeta tudi neutemeljena delitev Informativnega programa televizije na dva dela. Mnogi odhajajo, tisti, ki opozarjamo na nepravilnosti, pa smo žrtve diskreditacij, ukinjajo se uveljavljene oddaje. Zato RTV izgublja gledalce in zaupanje javnosti. Z opozorilno stavko zahtevamo: novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač, socialni dialog in plačano stavko. Če do 30. maja stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, predsednika programskega sveta RTV-ja Petra Gregorčiča ter odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik in vršilca dolžnosti urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča. "Nismo nikogaršnji hlapci, RTV smo."

Na RTV Slovenija danes poteka stavka novinarjev. Prizadevanja za ureditev razmer v informativnem programu Televizije Slovenija in multimedijskem centru so podprli tudi zaposleni v preostalih enotah RTV ter številni sindikati. V oddaji tudi: - Kandidatka za direktorico televizije Natalija Gorščak ni dobila soglasja programskega sveta - Predsednik Borut Pahor predlaga Roberta Goloba za mandatarja; predlog je že poslal v parlament - V Davosu svarila pred poglabljanjem svetovne lakote zaradi vojne v Ukrajini

Medijska psihologinja mag. Martina Peštaj je prag Televizije Slovenija prvič prestopila pred četrt stoletja, zadnjih šest let pa je urednica Otroškega in mladinskega programa. V oddaji Razkošje v glavi razkriva, kako pridobiva odzive najmlajših gledalcev, pripoveduje, kako je slovenska medijska produkcija za otroke in mladostnike vpeta v mednarodno dogajanje, in pojasnjuje, zakaj bo ustrezna vsebina v ustreznem trenutku otroka vedno navdušila.

Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan) In še o dokumentarcu Dolina solz o življenju v zaporu Dob ter o igrano-dokumentarnem filmu Biti ženska, biti Zofka KvederMednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé.

Tokrat se bomo sprehodili po rimski razstavi del Gustava Klimta in njegovih sodobnikov ter napovedali nocojšnjo premiero glasbeno-dokumentarnega filma. Dokumentarec z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart, so kolegi na TV Slovenija posneli ob letošnji stoletnici smrti skladatelja, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, pisal pa je tudi samospeve in zborovske skladbe. Premiera filma o Josipu Ipavcu bo nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Sledi še pregled izbranih knjižnih novosti za otroke in mladostnike.

Slovenski odbojkarji, ki so sinoči v Katovicah na Poljskem tretjič osvojili srebrno odličje evropskega prvenstva, so se dopoldne vrnili v domovino, popoldne pa so jih na Kongresnem trgu v Ljubljani lahko pozdravili navijači. O vzdušju na sprejemu več v Radijskem dnevniku, v oddaji pa tudi: - Sindikat delavcev gostinstva in turizma zahteva preklic pogojev PCT za nekatere storitve - Funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija bo 6 mesecev opravljal Valentin Areh - Na kanadskih parlamentarnih volitvah oster boj med liberalno in konservativno stranko

Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.

Po petkovem incidentu, ko je skupina protestnikov, ki nasprotuje cepljenju, vdrla v prostore Televizije Slovenija in v studiu informativnega programa zahtevala programski čas, je vodstvo RTV Slovenija napovedalo zaostritev varnostnih protokolov. Upravna enota Ljubljana pa naj bi še danes z odločbo prepovedala zbiranje omenjene skupine protestnikov. V Dogodkih in odmevih tudi: - Vrhovno sodišče odločilo: Vlada mora po zakonu financirati STA, uredba ni potrebna - Informacijsko pooblaščenko močno skrbi predlagano širjenje policijskih pooblastil - Hospitalizacijo zaradi covida potrebujejo vse mlajši bolniki. Zmeda ob širjenju pogojev PCT

Vrstijo se ostri odzivi na sinočnji nasilen vdor nasprotnikov cepljenja v prostore Televizije Slovenija. Medijske hiše, novinarji in novinarske organizacije opozarjajo, da ne gre le za napad na medij in zaposlene, temveč tudi za napad na svobodo govora, neodvisno novinarstvo in demokracijo. Besedno nasilje, ki se širi predvsem po družbenih omrežjih, pa tako prerašča tudi v fizično. Drugi poudarki: - V Marezigah zaznamovali 100-to obletnico protifašističnega upora - Združene države po orkanu Ida ocenjujejo škodo - Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika dobil Robert Kuret

Evropska unija bi lahko pod določenimi pogoji sodelovala s talibanskimi oblastmi v Afganistanu. Odnos Unije je odvisen od tega, ali bodo talibani spoštovali človekove pravice, država pod Hindukušem prav tako ne sme postati zatočišče terorizma. Gre za sporočilo neformalne razprave, ki so jo na Brdu pri Kranju opravili zunanji ministri članic povezave. Ostali poudarki oddaje: - Proticepilski protestniki vdrli v prostore Televizije Slovenija. - Evropska unija in AstraZeneca dosegli poravnavo glede proticovidnih cepiv. - Dobitnik Stritarjeve nagrade na področju literarne kritike je Robert Kuret.

Pred 40 leti, neko spomladansko nedeljo leta 1981, je otroke ob 7. uri zjutraj na Prvem programu Televizije Slovenija pozdravila uvodna špica novega 50-minutnega programskega pasu risank, na ekranu pa se je izpisalo Živ žav.

V tokratni oddaji med drugim ocenjujemo dokumentarec Gera von Boehma Helmut Newton: lepe in poredne o kontroverznem fotografu. Gost v oddaji pa je Andraž Jerič, eden od ustanoviteljev filmskega društva Temporama, ki bo letos eden od 20 mladih evropskih producentov, ki so jih povabili na festival v Cannesu kot »producente na potezi«. Jerič je leta 2018 produciral Temporamin prvi celovečerec Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta – film je bil uspešen tako doma kot v tujini –, zdaj pa med drugim pripravlja film Noben glas. Poleg tega se posvečamo filmom, ki tematizirajo odvisnosti od drog – izhodišče za ta razmislek predstavlja film Lepi fant, ki bo v soboto na sporedu Televizije Slovenija v rubriki Sedmi pečat.

Zgodbo o tem, kako so nastajala in se spreminjala nekatera mesta na italijanskem in slovenskem ozemlju, ki so zrasla iz obrambnih, ekonomskih, političnih, geostrateških in drugih razlogov, pripoveduje dokumentarni film Televizije Slovenija z naslovom Idealna mesta. Ta mesta so odraz ideologije časa in različnih režimov, v katerih so nastala. Organizacija in urbanizacija prostora je bila zelo natančno načrtovana, tako da se tudi danes lahko prepričamo, kako misel, arhitektura mest in vsa zelena krajina, ustvarjajo simbolne pomene. Geometrija teh mest in družbeni odnosi v njih naj bi se namreč nekoč spojili v skladno, idealno zamišljeno skupnost.

Ko spremljamo program Televizije Slovenija, imamo napovednike kar naprej pred očmi. Vendar pa zelo redko pomislimo, da gre za zelo zanimiv miniaturni televizijski žanr s čisto svojimi zakonitostmi, za udarne pakete zgoščene komunikacije in za medijske izdelke, za katerimi je kar nekaj ustvarjalnih ljudi.

V nedeljo, desetega januarja, prihaja na spored prvega programa Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojco, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Že maja ste v radijski oddaji Lahko noč, otroci! slišali sedem na novo posnetih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, v zadnjih tednih pa ste si lahko ob ponedeljkovih večerih ob 18.10 na 1. programu Televizije Slovenija ogledali zgodbe izpod peresa slovenskih in tujih avtorjev in izpod čopičev slovenskih ilustratorjev. Na Prvem pa nocoj pospremimo otroke v svet sanj s pravljico Celie Thaxter: Dogodivščine male miške v interpretaciji igralke Nike Rozman. Pravljica je nastala v okviru cikla sedmih oddaj Lahko noč, otroci! iz tematskega sklopa Čebelice, ki je del skupne zgodbe Radia, Televizije in Mladinske Knjige. Jutri pa bo zaživela tudi kot televizijska slikanica, ko bo igralka Nika Rozman pripovedovala pravljico zvedavemu bobru Boru iz Studia Kriškraš. Pripovedovalka: Nika Rozman. Urednica oddaje: Alja Verbole. Prevajalka: Marjana Kobe. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Že maja ste v radijski oddaji Lahko noč, otroci! slišali sedem na novo posnetih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, od jutri pa vse do 2. novembra pa si boste lahko sedem zaporednih ponedeljkov ob 18.10 na 1. programu Televizije Slovenija ogledali zgodbe izpod peresa slovenskih in tujih avtorjev in izpod čopičev slovenskih ilustratorjev. Na Prvem pa nocoj pospremimo otroke v svet sanj s pravljico Jane Milčinski: Zgodba o levu v interpretaciji igralca Benjamina Krnetića. Pravljica je nastala v okviru cikla sedmih oddaj Lahko noč, otroci! iz tematskega sklopa Čebelice, ki je del skupne zgodbe Radia, Televizije in Mladinske Knjige. Jutri pa bo zaživela tudi kot televizijska slikanica. Sedem zaporednih ponedeljkov bodo igralci prebirali Čebelice zvedavemu bobru Boru iz Studia Kriškraš. Pripovedovalec: Benjamin Krnetić. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica oddaje Studio Kriškraš: Anka Bogataj. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020.

Mediji so v trenutni situaciji v svetu pogosto edini stik s športom. Ker gledalcev ni na prizoriščih, se spreminjajo odnosi med mediji, organizatorji in športnimi zvezami. V oddaji razgrinjamo, kdo je pri tem najbolj izpostavljen in na kakšen način medijske hiše pridobijo pravico do poročanja s športnih dogodkov. Kaj medijske pravice prinesejo organizatorjem tekmovanj in kako se jim morajo prilagajati športniki in športne zveze? Kako šport in mediji sobivajo v večjih, ekonomsko bogatejših državah in kako v Sloveniji? Kakšna je pri vsem tem vloga in kakšne so pravice javnih medijev? Kakšen potencial ima slovenski medijski in športni prostor? Odgovore na vsa ta vprašanja išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti: - Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije, - Gregor Peternel, odgovorni urednik športnega programa Televizije Slovenija, - Tomaž Šušteršič, generalni sekretar največjih tekmovanj v Planici, - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus.

Na Nočni obisk prihaja Igor E. Bergant, obraz in glas Televizije Slovenija. Novinarstvo in šport sta mu bila položena že v zibko. Na televiziji se je uveljavil kot športni novinar in iskriv komentator. Zadnja leta je eden od voditeljev večkrat nagrajene informativne oddaje Odmevi. Igor E. Bergant je razgledan izpraševalec in spoštljiv sogovornik. George Orwell je nekoč rekel, da je novinarstvo pisanje o tem, o čemer drugi nočejo, da bi se vedelo – vse drugo pa so odnosi z javnostjo. Kaj na to poreče Igor E. Bergant, poslušajte v noči s sobote na nedeljo. Foto: RTVSLO

V oddaji Odprto za srečanja gostimo novinarko, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije Slovenija iz zamejstva, Mirjam Muženič. Zadnjih 27 let je v slovenski prostor prinašala novice o življenju rojakov v Italiji. Od Kanalske doline preko Rezije in Benečije, do Goriške, Tržiča in Trsta. Takorekoč ni bilo kraja in skorajda ne dogodka, ki ga ne bi zabeležila z mikrofonom in kamero. Leto 2020 bo za Mirjam Muženič po 40-ih letih novinarskega dela, povsem drugačno in polno novih izzivov.

Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Na fotografiji: Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) – foto Tone Stojko/Arhiv SNG Drama Ljubljana; Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Tokrat se posvečamo 22. Festivalu Slovenskega filma. Odprl ga je film Metoda Pevca Jaz sem Frenk, sklenil pa se bo v nedeljo s sklepno slovesnostjo in podelitvijo nagrad. Ogledati si jo bo mogoče v neposrednem prenosu na 1. programu Televizije Slovenija.

V sedmo sezono Metinega čaja nas pospremi direktorica Televizije Slovenija. Pogovarjamo se o nemalo izzivih, ki jih prinaša ta položaj. Šifra: PPN. #MetinČaj   NATALIJA...

Nizu dokumentarnih oddaj od 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija bomo tokrat dodali še eno. Osvetlili bomo namreč zelo zanimivo zgodovino Oddajnega centra Krvavec, ki se je na 1740-ih metrih nadmorske višine začela pisati že pred več kot šestimi desetletji. Toda prvo oddajanje televizijskega signala z najviše ležečega oddajnega centra v Sloveniji ni potekalo s sedanje lokacije, ampak iz starega planinskega doma na Krvavcu, kamor so Siemensov oddajnik prepeljali z Ljubljanskega gradu. »In ker leta 1957 na Krvavec še ni bila speljana cesta, smo oddajnik najprej z volovsko vprego prepeljali do Kriške planine, ga tam razstavili, potem pa kar v nahrbtnikih in koših znosili do planinskega doma,« lahko med drugim preberemo v spominih enega izmed pionirjev Oddajnega centra Krvavec…