Podcasts about akademski

20. julija je umrl slovenski dirigent Marko Munih, star 88 let. Večkrat nagrajeni dirigent je vodil veliko zasedb, tudi Simfonike RTV Slovenija, komorni zbor takratne RTV Ljubljana in radijski mladinski zbor, pa tudi več drugih zasedb, med drugim orkester Slovenske filharmonije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, o vsem tem sam pripoveduje v oddaji. Pod njegovo dirigentsko palico so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih del, večino jih je posnel za naš radijski arhiv. 16 let je bil odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Posnetek pripovedovanja Marka Muniha je iz leta 1987.

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

17 godišnja Zainab Razay, porijeklom iz Afganistana, postigla je nevjerovatan uspjeh na testovima u srednjoj školi koji je čak i nju samu iznenadio. Ne samo da je prva osoba u svojoj porodici koja će pohađati fakultet - nego je osvojila 99,45 bodova na skali ATAR, Australijskoj rang-listi za prijem na fakultet. Taj uspjeh donio joj je priznanje hazarske zajednice, ali i mogućnost da upiše medicinski fakultet i ostvari svoj san da postane liječnica.

Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.

S Sašem Krajncem o dogodkih ob jubileju Akademske folklorne skupine Študent Maribor, katere umetniški vodja je, razmerah na RTV Slovenija, selitvi Večera in željah za Maribor. Večerova osebnost Štajerske po izboru bralk in bralcev Večera za leto 2022 Saša Krajnc je širši javnosti poznan kot novinar in televizijski voditelj RTV Slovenija. V Ljubljani živečega Mariborčana pa z rodnim mestom ob družini veže tudi udejstvovanje v Akademski folklorni skupini Študent. S folkloro se ukvarja od otroštva, vrsto let je bil plesalec in mentor AFS Študent, zadnja leta je njen umetniški vodja in tako odgovoren za pester program, ki so ga pripravili ob 60-letnici skupine. Srečali smo se v Grajski kavarni, ki je del Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer je Krajnc zadnje čase pogosto prisoten zaradi priprave programa AFS Študent Maribor, pa tudi sicer zelo rad obišče muzejske kavarne kjerkoli po svetu. V Mariboru se najraje zadrži v Poštni, na Grajskem trgu, vedno znova pa z veseljem odkrije kak nov mariborski lokal, ko pride iz Ljubljane, ali pa obuja spomine v lokalih, kjer se je družil s kolegi, ko je živel še v Mariboru. Naročil je dvojni espresso. Pogovor preberite na vecer.com/maribor Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: / casnikvecer Twitter: / vecer Instagram: / casnik_vecer

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.

Iz cerkve Marijinega Oznanjenja na devetindvajseto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Pavle Jakop , poje pa Akademski pevski zbor sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Mihe Zupanca Kovača. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal.

Sinoči je Slovensko mladinsko gledališče krstno uprizorilo avtorski projekt švicarskega režiserja Borisa Nikitina "Poslednji kanček fikcije". V predstavi nastopajo del Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in pianistka Polona Janežič ter igralec Primož Bezjak, ki prevzame vlogo pridigarja in občinstvu v razmislek podaja vprašanja o veri, prepričanju in resničnosti. USTVARJALCI: Zasedba: Primož Bezjak, APZ Tone Tomšič, Polona Janežič (klavir) Režija: Boris Nikitin Prevod: Jan Krmelj Dramaturgija: Goran Injac Oblikovanje prostora in izbor glasbe: Boris Nikitin Izbor kostumov: Goran Injac, Boris Nikitin Lektorica: Mateja Dermelj Glasbeni aranžmaji: Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani; dirigentka Rahela Durič Barić Oblikovanje svetlobe: Kristina Kokalj, Boris Nikitin Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic, Silvo Zupančič Vodja predstave: Urša Červ, Gašper Tesner

Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.

Akademski slikar Nikolaj Beer, ki že vrsto let živi v Izlakah, je v svoji podobi posebej zavezan rodnemu Goričkemu – rodil se je leta 1945 v Križevcih. Za njim je skoraj polstoleten opus, v katerem pa se ni oziral na trende. Ekspresivno in mistično upodablja njive, naravo in kdaj ljudi v njej. V slike kdaj vnese še rokopise citatov in aforizmov. Med njegovimi zgledi najdemo na primer Vincenta van Gogha. Beer se je v vlogi mentorja udeležil tudi številnih kolonij pri nas in čez mejo. Nagrado Prešernovega sklada je prejel za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam v Kvartirni hiši v Celju in v galeriji Insula v Izoli ter za Izbrana dela 1986–2021 v Mestni hiši v Kranju. V utemeljitvi so poudarili ponovno obujeni genius loci panonske zemlje, pa tudi, da je njegova avtentično izrazna ustvarjalnost daleč presegla lokalno raven. Z umetnikom se pogovarja Žiga Bratoš. FOTO: Lovro Rozina

Slovenski umetnik Milan Erič v tokratni oddaji govori o svojem dojemanju "hitre umetnosti". Akademski slikar na svoji novi razstavi poimenovani Svetlobe predstavlja izbrana dela iz desetletnega ustvarjalnega obdobja. Umetnost je vedno iluzija nečesa. Iluzija, ki jo jaz počnem, je zelo enostavna in zelo hitra. Pridem v atelje in pošpricam predmet - če je dobro, je že končano, če ni dobro, moram popravljati. Temu pravim, da je hitra umetnost.

Maševal je upokojeni novomeški škof Andrej Glavan, peli so nekdanji Akademski pevski zbor sv. Cecilije ter seniorji in moški zbor Glasbene matice. Orgle je igral Tone Potočnik.

Akademski kiipar Zoran Poznič, ki je magistriral s področja videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, in se intenzivno ukvarja z novomedijskimi praksami, načini sodelovanja med, kot se zdi, vse bolj poneumljenim človekom in skoraj pametnim strojem, razmišlja, kako denimo v transhumanem svetu humanizirati tehnologijo.Umetno inteligenco, ki je preplavila vse sisteme našega sveta, bi bilo namreč treba tako kot ljudi, ki smo se utaborili v coni udobja, uporabljati za namene večje empatije. Družbo namreč vse bolj vodijo principi manipulacije, konformistične formule in kalkulativni um, človek pa postaja popredmeten. Država, celo galerijske in muzejske ustanove velikokrat ne prepoznavajo vrhunskih umetnic in umetnikov ter pomena sodobne umetnosti. V njegovem kiparskem opusu, spomnimo se le na njegovega robustnega Feniksa in posvetitev rudarjem vseh generacij v obliki ogromnega Prometeja, Zoran Poznič sam prepoznava svojo vpetost v težko temno zemljo Trbovelj. Tam je preživel svoja zgodnja leta, šel čez temo in svetlobo, se našel v gojišču mladih trboveljskih kulturnic in kulturnikov … Nekdanji minister za kulturo zdaj vodi krovno zvezo slovenskih likovnih umetnikov, ki pa ji država za tako številčno članstvo, dejavnosti in prizadevanja, primakne odločno premalo sredstev, kot bi šlo za kako manjše gasilsko društvo, je kritićen Poznič. Za njim je tudi postavitev največjega Majskega salona ZDSLU do zdaj, ki je letos nastala v sodelovanju z galerijo KIBLA PORTAL v Mariboru. Del razkošnih izkustev in spoznanj je delil tudi v pogovoru z Magdo Tušar. foto:Wikipedia

Koliko akademski obrazovanih radnika treba tržište rada u Bosni i Hercegovini? Na to pitanje očito nitko u BiH ne zna odgovor jer se u protivnom već desetljećima ne bi uporno školovalo mlade kadrove koji nemaju ni najmanje izgleda da nakon visokog obrazovanja pronađu posao u struci. Zašto nema strategije obrazovanja i potreba tržišta rada? O tomu razgovaramo u najnovijem izdanju podcasta Cosmo bosanski/hrvatski/srpski između ostalog s profesorom Enesom Osmančevićem sa Sveučilišta u Tuzli. Von Nenad Kreizer.

V razstavnih prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so letošnji poletni razstavni termin namenili enemu najvidnejših likovnih ustvarjalcev v regiji Štefanu Marflaku. Akademski slikar, ki letos praznuje 70 letnico, je v svojem slikarskem opusu vsebinsko vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem ter tamkajšnjih ljudi. Njegovo razstavo z naslovom Ta pot, ta slika predstavlja kustos Marko Košan, ki jo je zasnoval. Foto: KGLU

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.

Da je mojster klasične kiparske veščine, dokazuje nenazadnje s portreti, na primer Stanovnikovim kipom v Valvasorjevem parku v Ljubljani, v katerega je subtilno ujel njegovo hudomušnost. A dela v Mestni galeriji skoraj ne bi mogla biti dlje, ob tem pa dobimo občutek, kot da Metod Frlic ni en sam, temveč več umetnikov hkrati. Bolj kot z lepoto kiparske podobe se ukvarja z duhovitim in ostrim razkrivanjem resnice. Na površino potegne zagatnost, perverznost, strašljivost in absurdnost, ki se skrivajo sicer pod spolirano podobo ljudi in pojavov. Akademski kipar in docent na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. V Mestni galeriji recimo srečamo veliko glavo Slavoja Žižka, ob njej pa stolp iz knjig in trebuh, ki ima namesto popka odtok kot v Hitchcockovem filmu Psiho. "Mislil sem, da je filozofija strnjena misel," pravi Frlic, "pa sem se očitno motil." Nadstropje nižje se moramo prebiti skozi dva okostnjaka in se ju ob tem dotakniti. Nekatere bo to spomnilo na performans iz 70-ih z naslovom Živa vrata – le da sta tam bila živa človeka. Foto: Žiga Bratoš

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.

Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.

25. aprila 2022 je umrl akademski slikar France Slana, star petindevetdeset let. Bil je eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev. Poznamo ga po značilnih motivih mest in krajin, živali – mnogim je bil znan kot slikar petelinov, mačk ali rib –, ženskih aktov, Don Kihotov, tihožitij ali čolnov in je bil izjemno priljubljen. Skupaj s slikarji kot so Vida Fakin, Milan Rijavec, Milan Bizovičar in drugi, je bil prva povojna generacija, ki je študirala na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Njegov profesor je bil, med drugimi, Gabrijel Stupica. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V svojem intimističnem, čustveno doživetem slikarstvu variira motive, ki so nemalokrat zasidrani v domači slovenski tradiciji. Čeprav preizkuša najrazličnejše tehnike, se v abstrakcijo spusti le redko. Temelj njegovega slikarstva je risba. Naslikal je številne oljne slike, velika ljubezen pa je bil predvsem akvarel. Slana je imel številne razstave doma in v tujini. Razstavljal je v Zimbabveju, Kairu, na Malti ter širom po ZDA. Bostonska Art Grallery je odkupila njegov akvarel.

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Akademski slikar Ludvik Pandur je svojo prvo samostojno razstavo pripravil leta 1971 v takratnem Salonu Rotovž v Mariboru. Tokrat, 50 let kasneje svoj obširen opus prikazuje na veliki pregledni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor z naslovom Retrospektiva. Umetnik je prepoznaven po svojih izredno senzibilnih in obenem intenzivnih izrazih skozi katere preliva občutenja okolice, narave in človeka. Avtor je razstavo zasnoval skupaj s kustosom Juretom Kirbišem, vanjo pa vključil svoja najstarejša dela kot tudi najnovejša platna nastala v času epidemije. V vseh je, kot pravi sam, prisotna neka srhljivost, ki deluje v razponu od lepote do groteske. O razstavi in delu se je z avtorjem Ludvikom Pandurjem pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Avtoportret, 2015, olje na platnu, 30 x 24 cm, avtor fotografije: Damjan Švarc, vir: UGM, izrez fotografije

Gustav Gnamuš, eden naših najizrazitejših slikarjev, se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado, pogovor z umetnikom pa je takrat posnela Aleksandra Saška Gruden.

Letošnje časopise so spet polnile novice o spopadih med Izraelci in Palestinci, ki se borijo za svojo zemljo. Zato so prav zemljo izbrali tudi za osrednjo temo letošnje Kulturne ambasade Palestine. Tridnevni niz dogodkov v Ljubljani z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori z gosti in kulinariko že desetič daje glas palestinski zgodbi. Iz puščavske pa še v našo gozdnato pokrajino: Akademski kipar Stane Jarm, ki je motorno žago vihtel, kot da bi slikal s čopičem, je v zgodnjih delih velik pomen namenjal obrazu kot izrazu notranjosti človeka. Zato tudi tak naslov razstave, ki jo bodo v Likovnem salonu Kočevje nocoj odprli ob 90. obletnici umetnikovega rojstva in 10. obletnici njegove smrti. Razstava je dopolnjena s portreti kiparja, ki jih je v fotografski objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter. Foto: razstava v galeriji Janeza Boljke, 10. Kulturna ambasada Palestine

Akademski kipar Róman Makšé sodi med vidne slovenske ustvarjalce, ki so zavezani minimalizmu, hkrati pa je za njegova kiparska dela značilna ne le povezanost s prostorom temveč tudi z arhitekturo. Izbor njegovih del smo v začetku leta imeli priložnost videti v sklopu razstave Praznine v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljane, kjer je razstavljal skupaj z Ervinom Potočnikom. Makše je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ves čas je dejaven tudi na področju pedagogike in je od leta 2001 zaposlen kot profesor za področje kiparstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. O svojem življenju in delu je govoril z Aleksandro Saško Gruden.

Koreograf in plesalec Branko Potočan je s skupino fizičnega gledališča Fourklor ustvaril predstavo Nima fantič kapice, ki bo nocoj premierno izvedena v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Zgodbo pripovedujejo plesalci, ki prek plesnih gest simulirajo barvitost in nepredvidljivost življenja samega. Ta večžanrska gibalna premetanka, kot je predstava podnaslovljena, bo gledalcu omogočila več vzporednih branj. V Mariboru pa drevi uradno odpirajo največji gledališki festival pri nas. 56. Borštnikovo srečanje bo do sklepne slovesnosti prihodnjo nedeljo ponudilo več kot 80 različnih dogodkov v živo pred občinstvom. H glasbi: po skoraj letu zatišja v mariborsko dvorano Union vabi Maša razsvetljenja. Tako je naslov novitete, ki jo bo nocoj predstavil Akademski pevski zbor Maribor z instrumentalnim ansamblom. Pred koncertom bo še pogovor s skladatelji. In še en, prav poseben dogodek: na gradu Štanjel se začenja 2. mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči – Zvok kamna 2021. Foto: Drago Videmšek, predstava Nima fantič kapice…

Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

Tokratni obraz sosednje ulice je Rok Predin, sin znanega slovenskega pevca, čigar umetniška dela niso nič manj pomembna. Akademski slikar, režiser animacij in glasbenik sodeluje s svetovnimi glasbenimi imeni kot so U2, The Rolling Stones in drugimi. Pripravil Luka Sraka.

Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz. Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 dokončal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z Bojanom Benso se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Akademski slikar Vojko Pogačar bo dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Krškem, živi in ustvarja v Mariboru. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pozneje pa se je posvetil ne le slikarstvu in grafiki, ampak tudi oblikovanju. Vojko Pogačar je imel več kot 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor in podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se je leta 2010 pogovarjala Vida Curk.

Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

Predstavil se nam bo Jiři Kočica, akademski kiparj, pedagog in pisatelj, ki je bil za svoj roman Izvirnik nominiran za nagrado kresnik 2020. Kočica je odraščal v Rogaški Slatini, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je diplomiral in pozneje opravil specializacijo na področju kiparstva. Od nekdaj ga odlikuje umetnostna angažiranost, ki presega zgolj umetniško ustvarjanje: zanimajo ga različni umetnostni vidiki, teorije in dejavnosti. Pri svojem umetniškem snovanju v kontekstu z načrtovano umetnino vedno odkriva samega sebe, ponotranji čiste misli in jih skozi ustvarjanje realizira v sporočila. Z avtorjem se o njegovem odraščanju in delu pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Akademski slikar Jože Šubic je začel aktivno razstavljati v času razcveta t.i. nove podobe, ki jo je zaznamoval povratek k figuraliki v ekspresivni stilizaciji. Prav figura oziroma ženska figura je ključen motiv njegovega opusa, ki je iz slikarstva prešel v kiparstvo, predvsem zaradi zanimanja za različne materiale. Šubic v svojem delu pogosto odpira erotične teme, pri čemer razmišlja tudi o tabujih ter te teme vpenja v družbeni kontekst. Z njim se je pogovarjala Izidora Pevec. Foto: ZDSLU

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič pripravlja v nedeljo 20. oktobra v Slovenski Folharmoniji ponovitev letnega koncerta Fauvel 86 Lojzeta Lebiča.Enajsti zborovski festival ljudske pesmi pa bo v soboto, 19. oktobra 2019 ob 19. uri v Družbenem domu na Prevaljah.

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

V današnjem intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti legendarnega režiserja, urednika, avtorja in ustvarjalca Dušana Hrena. Dušan Hren se je rodil leta 1929 v Ljubljani in čas njegove mladosti je sovpadel s časom 2. svetovne vojne, ki ga je precej zaznamovala. Že kot otrok se je učil igrati klavir in harmoniko, pozneje tudi kitaro, v času delovnih brigad je sestavil že svoj orkester Metro, ki je pozneje prerasel v Akademski plesni orkester. S tem je Dušan Hren kot dirigent doživel velike uspehe doma in v tujini. Kot gimnazijec je bil ‘satelit’ Bojana Adamiča in z njim kar hitro začel tudi sodelovati. Bil je eden prvih, ki je v času po vojni pisal in z ameriških posnetkov prepisoval jazzovske priredbe. Že leta 1956 se je zaposlil na Radiu Ljubljana, njegova velika ljubezen pa je še danes televizija. Tam je začel delati leta 1958 in bil eden njenih pionirjev. Je avtor več kot desetih formatov zabavnih in glasbenih oddaj; prav njegova oddaja TV Križanka je bila prvi format, ki ga je Televizija Ljubljana prodala v tujini, njegova oddaja Malo za šalo, malo zares pa je bila prva oddaja, ki je bila predvajana v barvah. Skrbel je tudi za številne prenose koncertov. To pa je le del tega, kar je Dušan Hren na televiziji počel. Upokojil se je leta 1991, vendar še danes prav vsak dan pride v svojo pisarno in pomaga mlajšim sodelavcem, z izjemno skrbnostjo pa se trudi urediti arhiv. Kljub letom, pred kratkim je praznoval 90. rojstni dan, je Dušan Hren izredno vitalen in poln življenjske energije.

Katoliško kulturno društvo Ivan Šopar pripravlja v Vojniku tretjo velikonočno razstavo.Med 12. in 14. aprilom bo v dvorani Union v Mariboru spet Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019.V okviru Goriških zborovskih srečanj bo v 13. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Kromberk, nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.Dežela Koroška je z najvišjim priznanjem za ljubiteljsko delo odlikovla zakonca Katz, Lenarta in Rosino.

Spring is in front of the door and in our Incubator it also gets warmer! We know who is nominated for the Porin prize, we know who got the BRIT Awards, we also know who got Oscar, and today we will go through the great career of the band Kojoti whose album of the week we are discussing in this episode! Only good things happen in the artist's world, and in this episode we will listen to good music. Enjoy the latest episode!   List of tracks: Lidija Bačić Lille – Tek je počelo (Fayo Music/Menart), Tomislav Bralić i klapa Intrade - Ne mogu jubav krit (Scardona), Marko Tolja – Sve što nisam ja (Aquarius Records), Pravila igre – Baš kad mi ne treba (Menart), Matt Shaft – Sanjam (Aquarius Records), Kojoti – Hodala je pola metra iznad zemlje (Dancing Bear), Vatra – Sve je tišina (Dallas Records), Ljubavnici – Jedna jedina (Croatia Records), Marko Škugor – Vagabundu (Scardona), Jure Brkljača – Ne postojim kad nisi tu (Hit Records), Mia Dimšić – Ovaj grad (Croatia Records), Tonči Huljić, Madre Badessa, Zagrebačka filharomija i Akademski zbor Ivan Goran Kovačić – Dva put san umra (Tonika).

Vesna Laban je doktorica komunikologije, ki je visoko cenjeno in zanesljivo delovno mesto zamenjala za fizično in prekarno delo. S fakultetnega katedra je presedlala na fitnes napravo! Ko se je odločila za korak k sebi, je preprosto začutila, da je na pravi poti. “Ko si pomirjen s tem, kar nardiš in s tem, kdo si. Ko si rečeš: če želiš biti ob meni, bodi, če ti nisem všeč, pa pojdi stran. Takrat lahko rečeš, da je to, to.”

dr. sc. Leo Mršić je legendarni hrvatski IT-evac s iskustvom u vrlo širokom broju područja, i sa većim brojem poslovnih uspjeha koje je obilježio tijekom dosadašnje karijere. Mnogima je najpoznatiji kao prodekan za istraživanje i razvoj Algebre te predavač na nekoliko kolegija, nekima je poznat kao suosnivač tvrtke IN2Data koja se bavi big data proizvodima i uslugama, nekima sa učilišta Effectus, nekima kao programski direktor velike konferencije HrOUG, a mnogima još i od brojnih startupova koje je u međuvremenu pokrenuo. Jer Leo Mršić je uistinu jedan od naših najplodnijih serijskih poduzetnika. U ovom razgovoru smo tek zagrebli površinu nekoliko trenutnih stvari kojima se bavi, a snimali smo u novo-otvorenim prostorima Algebra Laba, kombinacije startup inkubatora i istraživačko - razvojne ustanove kojoj je Leo direktor. Koncept je zanimljiv i predstavlja novost u Hrvatskoj jer mu je cilj omogućiti studentima Algebre da sudjeluju u istraživanju i izvođenju realnih projekata, te nudi svim tvrtkama koje to trebaju svojevrsnu mogućnost outsourcanog istraživanja i razvoja. Osim toga, pričali smo o: Leovoj strasti za izazovima i novim stvarima Kakav je koncept Algebra LAB-a i kakva je suradnja s Algebrom Leovim projektima u big data području Kako je cilj staviti Hrvatsku na svjetsku mapu po tehničkom studiju i kompetencijama O suradnjama sa svjetski poznatim sveučilištima kao što su MIT i Harvard Kako domaći startupovi mogu koristiti usluge Algebra LAB-a Kako odabrati odnosno odlučiti koje ideje za startup su najvrijednije O mnogim doađanjima koje se uskoro planiraju u Algebra Labu O tome kako je prošlo Europsko natjecanje u Big Data analizi na kojem je Leov tim pobijedio Leo Preporuča: MIT Technology Review Monocle Magazin Dokumentarac To Big To Fail PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player

Pogovor je nastal na podlagi članka Akademski mačisti >> http://www.mladina.si/180074/akademski-macisti/ #Mladina20

Akademski slikar iz Kopra Tomo Vran ob 70. življenjskem jubileju razstavlja svoja zgodnja in zadnja dela v Galeriji Meduza ter v palači Gravisi v Kopru. Njegovo umetniško pot so zaznamovali abstraktna slika, obilje barv, posebej modre, in vrsta uglednih funkcij v svetu umetnosti v Sloveniji ter Evropi. V goste ga je povabila Nataša Benčič.