POPULARITY
Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.
Te dni je začela veljati nova uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je skupaj z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin podlaga za določitev posplošenih vrednosti vseh nepremičnin v državi. Katere lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost in kaj naj lastnik stori, če se s posplošeno vrednostjo ne strinja? O vsem tem sta v sredinem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjala Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, ter Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin.
Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.
Se lahko v tuji državi res počutiš kot doma, če ne razumeš jezika? Program Začetna integracija priseljencev (ZIP) od leta 2011 priseljencem iz tretjih držav omogoča brezplačno učenje slovenščine in jim tako odpira vrata do zaposlitve in stalnega bivanja v Sloveniji. Po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je 180–urni program lani obiskovalo 3079 ljudi, med njimi tudi Ukrajinka Olha Loichenko.
V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo gostili več sogovornikov. Upokojeni škof Stanislav Lipovšek je delil svoje misli o Božjem služabniku Izidorju Završniku, dr. Tadej Strehovec je predstavil tečaj za spovednike, župnik iz Semiča Luka Zidanšek pa je spregovoril o ljudskem misijonu. Prav tako smo prisluhnili Neži Novak iz Urada za laike, ki je spregovorila o izobraževanju za pastoralne sodelavce.
Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.
Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju.
Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.
V Siriji, odkoder so pregnali predsednika Aasada, islamistični uporniki prevzemajo oblast. Naj spomnimo - sirska vojna je z domov pregnala več milijonov ljudi, številni so se med begunsko krizo leta 2015 zatekli tudi v Evropo, tudi v Nemčijo. Nemčija je zdaj sporočila, da začasno ustavlja obravnavo prošenj Sircev za azil. Iz nemškega Urada za migracije in begunce so sporočili, da je teh prošenj več kot 47 tisoč.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinar David Hazemali, član Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Hazemali je pred kratkim za doktorsko disertacijo z naslovom 'Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna' prejel tudi nagrado Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z gostom smo se pogovarjali o njegovih dognanjih.
Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih. Sogovorniki: dr. Ulrike Franke, Evropski svet za zunanje odnose; dr. Uroš Svete, direktor Urada vlade za informacijsko varnost; Marko Peljhan, interdisciplinarni umetnik in soustanovitelj podjetja C-Astral; Matej Meglič in Tomaž Plešec, vodilna v slovenskem proizvajalcu dronov ElevonX; Robert Verlič in Janez Nebec, poznavalca brezpilotnikov.
Graditev mariborske onkologije se še naprej zapleta, zaradi zamud naj bi se še podražila. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je od Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu zahtevala, da ji še danes predloži dokumentacijo o širitvi omenjenega oddelka in odkupa stanovanj na Masarykovi. Druge teme: - V Združenih državah Izrael pozvali k nujnim ukrepom za izboljšanje človekoljubnih razmer v Gazi. - Srbski zunanji minister Đurić: Srbija bi lahko bila pripravljena na članstvo v Uniji do leta 2027. - V okviru sejma mobilnosti v Mariboru predstavili priložnosti za mednarodne izmenjave.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Glavni most v Mariboru so ponovno odprt tudi za avtomobile. Takšna je odločitev mariborskega županstva; ali je na to vplivalo merjenje prometa ali negodovanje ljudi, sta v Radijski tribuni pojasnila podžupan Samo Peter Medved in vodja občinskega Urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker. Pod drobnogled pa smo vzeli tudi druge, ob konicah izjemno prometno preobremenjene točke v mestu.
Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.Evropska unija je sicer glede uporabe in varovanja biometričnih podatkov verjetno najbolj zadržan in previden konec sveta, pa vendar bodo na olimpijskih igrah v Parizu uporabljali tudi biometrične tehnologije za prepoznavo in sledenje oseb, da bi zagotovili boljši nadzor nad množicami športnih navdušencev, ki se bodo to poletje zgrnile v francosko prestolnico.Kaj prinaša vse bolj razširjena raba biometričnih podatkov v digitaliziranem svetu in kje so ključne pasti, so v tokratni Intelekti razmišljali ugledni kanadski sociolog prof. dr. David Lyon, dr. Jelena Burnik z Urada informacijske pooblaščenke ter prof. dr. Vitomir Štruc z Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?Sogovorniki: prof. dr. Bojan Pretnar, prvi direktor Urada za intelektualno lastnino Slovenije in predstavnik Slovenije v Svetovni trgovinski organizaciji; Matic Švab, direktor sektorja za marketing in finance, Olimpijski komite Slovenije; Miha Hočevar, režiser in scenarist; Marko Miklavič, navijač in eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Green Dragons.
V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovaški premier Robert Fico je bil ranjen v atentatu. Po zasedanju slovaške vlade je napadalec izstrelil 4 strele, eden naj bi zadel premierja in ga ranil. Druge teme: - Ob zaostrovanju stavke na upravnih enotah - na 34-ih do preklica ne bodo delali ničesar nenujnega - vlada širi nabor nujnih storitev. To je po mnenju sindikata nezakonito, zato so podali prijavo na inšpektorat za delo, saj je pravica do stavke po njihovem tudi temeljna pravica. - Bruto domači prozvod se povečuje, kar potrjuje napovedi o več kot 2-odstotni rasti. Okrepila se je zlasti potrošnja države, pravi Maja Bednaš z Urada za makroekonomske analize, gopodinjstva pa so trošila precej več za turistične storitve v tujini, pa tudi za nakupe avtomobilov in hrano. Evropska komisija je medtem zvišala napoved gospodarske rasti naše države za letos nad povprečje tako območja z evrom kot celotne Unije. - Ob 76-ti obletnici nakbe izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo. Najhuje je v Džabaliji na severu enklave in v južnem mestu Rafa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob napredovanju ruskih sil v regiji Harkov odpovedal vse obiske v tujini. - Predsednica Nataša Pirc Musar je na forumu o nenasilju poudarila medvrstniško nasilje. Kot pravi, k njegovemu naraščanju prispevajo tudi družbena omrežja, ker je nasilje postalo vsebina sprevrženega zabavljaštva in iskanja pozornosti, pogosta pa je tudi glorifikacija nasilnežev in nasilja.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere.
Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?
Pred časom je zemeljsko pot sklenila nekdanja ravnateljica Škofijske karitas Koper in ženska z velikim čutom za stisko soljudi, Jožica Ličen. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 ste slišali, s kakšnimi besedami so jo njeni najožji sodelavci pospremili na njeno zadnjo pot in kako se jo bodo spominjali. Naš sogovornik je bil tudi Luka Mavrič iz Urada za družino pri Nadškofiji Ljubljana.
Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo.
24 učiteljic in učiteljev iz slovenskih sobotnih šol iz Argentine, Avstralije, Urugvaja in Združenih arabskih emiratov se v teh dneh udeležuje posebnega seminarja, ki ga pripravlja Zavod za šolstvo ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je udeležence včeraj sprejel minister Matej Arčon in dejal: Na uradu podpiramo dejavnost vseh vas, ki delate z dušo in v ohranjanje slovenskega jezika in kulture vlagate košček sebe. Na seminar so prišli učitelji, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini. Kaj jim to pomeni, so nam povedali Gabrijela Oblák iz Buenos Airesa, Aleksander Temlin iz Urugvaja in Nevenka Golc-Clarke iz Avstralije. Seminar, ki se bo zaključil v soboto, bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj in mreženju.
Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].
Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela RazpotnikIzkušnje kažejo, da se z zmagovalci radi družijo vsi. Kaj pa s poraženci? Kako ravnamo z najbolj odrinjenimi, revnimi in ranljivimi? S podatkov razberemo, da se politika v Sloveniji noče odpovedati neoliberalnemu vzorcu, ki širokogrudno nagrajuje najbogatejši sloj. Praznični dan je prava priložnost za pogovor o državi, ki je naš skupen dom – za pogovor o Sloveniji. V Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, sodelujejo: Matjaž Hanžek, ki je med letoma 2001 in 2007 opravljal delo varuha človekovih pravic; dr. Vesna Leskošek in dr. Srečo Dragoš, oba raziskujeta in predavata na Fakulteti za socialno delo; dr. Marta Gregorčič z Urada za makroekonomske analize in razvoj; in dr. Špela Razpotnik, predavateljica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in sopobudnica projekta za brezdomce Kralji ulice. Foto: Pixabay
Hekerski napadi na kritično infrastrukturo so vse pogostejši. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Pri nas še vedno odpravljajo posledice napada na Holding Slovenskih elektrarn, v tujini odmeva napad na največje jedrsko območje v Združenem Kraljestvu. Kako varujemo kritično infrastrukturo, kako odločamo, kaj sploh sodi v to kategorijo, HSE na primer ni sodil, in kaj pomenijo kibernetski napadi za varnost nasploh? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Uroš Svete - direktor Urada za informacijsko varnost Denis Čaleta - varnostni strokovnjak in predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Tadej Hren – Sicert Gregor Spagnolo - etični heker ter strokovnjak za varnost aplikacij
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidati iz Slovenije in iz drugih držav, ki so od 1. januarja do 31. decembra lani uspešno zagovarjali svoje delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Dela so lahko napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini, ali španščini. Na natečaj lahko kandidirajo posamezniki tudi z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Urad bo dela sprejemal do vključno 28. 2. rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2023.Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, druga nagrada v višini 600 evrov in tretja nagrada v višini 400 evrov, piše na spletni strani urada.
Le še nekaj ur časa imate, da se prijavite na nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja zamejstva in izseljenstva. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ga razpisuje že enaindvajstič. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidati iz Slovenije in iz drugih držav, ki so od 1. januarja do 31. decembra lani uspešno zagovarjali svoje delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Dela so lahko napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Na natečaj lahko kandidirajo posamezniki tudi z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, druga nagrada v višini 600 evrov in tretja nagrada v višini 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja lahko najdete na naši spletni strani.
Proizvodnja električne energije in oskrba z njo po nedavnih kibernetskih napadih na skupino Holding Slovenske elektrarne ostaja nemotena in zanesljiva, je pojasnil direktor Urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Svete je ob tem dodal, da izvor napada še ni znan, prav tako nimajo informacije, da naj bi šlo za izsiljevalski napad. V oddaji tudi: - Hamas in Izrael kljub zpletu znova izmenjala talce in zapornike - Večina slovenskih smučarskih centrov bo letošnjo zimsko sezono pričakalo v prenovljeni podobi - V društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor opozorili na zagotavljanje pravice do izobraževanja in zaposlovanja
Rojaki v Argentini so pripravili že 68. Slovenski dan. Potekal je v Slomškovem domu v Buenos Airesu. Več nam je povedala Mariana Poznič. Tam je nastopil tudi Mešani zbor Motiv iz Nove Gorice - vtise nam je zaupal zborovodja Miran Rustja [20:24]. Slišali ste še o obisku državne sekretarke Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesne Humar pri rojakih v Braziliji in Argentini [33:32] ter nekaj drugih novic iz zamejstva.
Nadia Molek, [13:56] Neli Skočaj in [23:41] Alenka Tratnik so prejemnice prvih treh nagrad 21. natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja izseljenstva … V oddaji [34:21] tudi pogovor z Romanom Verdelom o slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in Mešanem pevskem zboru Sele ter novice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Proračunske škarje med prihodki in odhodki so široko razprte. Kljub temu vlada dodaja nove izdatke v obliki proračunskih varovalk, ki pa služijo kot izgovor za slabo pripravljene ukrepe. Ob tem pa na vrata trka fiskalno pravilo. Prihodnje leto bo spet treba upoštevati fiskalno disciplino, porabo bo treba znižati in se opreti na črpanje evropskih sredstev. Tudi iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer smo bolj na repu med evropskimi državami. O teh izzivih voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Josip Mihalic, direktor Urada za okrevanje in odpornost; dr. Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prejeli smo obvestilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu o imenovanju novih članov v Svetu vlade RS za Slovence po svetu, ker se trenutnim članom izteče mandat. Danes je spregovoril predsednik Kluba Triglav, Peter Krope v imenu slovenskih organizacij v NSWu.
V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači. Od Tavčarjeve 17 vas vabimo na Erjavčevo 17 v Ljubljani. Odpravljamo se med stene zgradbe, ki odpira vrata ob vsakem državnem prazniku. V skoraj desetih letih si jo je ogledalo že dobrih 27.000 domačih in tujih obiskovalcev. Predsedniško palačo je zgradila takratna Kranjska stavbna družba po načrtih inženirja Rudolfa Bauerja in arhitekta Emila von Försterja. Za sedanji namen so jo začeli uporabljati leta 1898. Velja za kulturni spomenik. To pomeni, da se njena zunanja in notranja podoba v vseh teh letih nista veliko spremenili. Sprehodili smo se po prostorih Urada predsednika Republike Slovenije.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. So se udejanjile optimistične napovedi o hitri dodelitvi pomoči in zaposlitvi ter enostavni vključitvi otrok v vrtce in šole? Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Jevgenijem Gorešnikom, Ukrajincem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: – Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov, – Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, – Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, – Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije. Koroška ponuja dobre in slabe zgledeSlovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale, voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: – Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, – Sandi Markon, lastnik IT-skupine Stroka.si, – Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji. Ukrajino je v prvih trinajstih dneh vojne zapustilo več kot dva milijona ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: – Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov, – Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve, – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?