Podcasts about mladina

V epizodi 178 je bil gost dr. Žiga Turk, profesor gradbeništva in nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter pobudnik številnih reform v Sloveniji. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj komunikacijskih tehnologij Vpliv digitalne revolucije na industrije Ekonomske razlike in kapitalizem Demokracija in populizem Vloga medijev in informacij v družbi Izzivi in priložnosti za Evropo Umetna inteligenca in prihodnje perspektive Mladina, ambicije in priložnosti

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!Foto (Novice.at): zduženi zbor Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti.

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Plzeňský lidový soubor Mladina v loňském roce oslavil 70. výročí. V souboru tak hraje, zpívá a tančí už několikátá generace lidí zapálených pro folklor.Všechny díly podcastu Náš host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Najprej smo pokukali v program 19. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek (17. 2. 2025) s filmskim portretom največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. Z nami bo alpinist in direktor festivala Silvo Karo. Nadaljevali smo z reportažo iz letošnjega državnega tekmovanja Mladina in gore in slišali odzive najboljših ekip finalnega dela, tako osnovnošolske kot srednješolske (PD Litija in PD Medvode), ki sta obiskali naš studio.

In today's episode, we unpack how rigorous research translates into actionable strategies for wealth management. Ben and Mark are joined by Peter Mladina, Executive Director of Portfolio Research at Northern Trust Wealth Management and professor at UCLA. With an impressive body of published work and practical innovations like his goals-based asset allocation software, Peter offers a unique perspective on bridging the gap between theory and practice. The conversation delves into foundational topics like asset allocation and factor models, with a special focus on practical applications of research in wealth management. Peter shares insights from his research, including intriguing findings on factor investing and joint tests of market efficiency. From real estate investment trusts to the nuances of the Intertemporal Capital Asset Pricing Model (ICAPM), the discussion covers how these concepts can directly inform financial planning and portfolio construction. Tune in to explore the intersection of academic insight and everyday financial decision-making! Key Points From This Episode:   (0:00:17) Introducing Peter Mladina and his wealth management research. (0:04:00) Theoretical and practical shortcomings of Markowitz's Modern Portfolio Theory (MPT). (0:05:24) How the Capital Asset Pricing Model (CAPM) resolves MPT's shortcomings, and how the Intertemporal CAPM (ICAPM) resolves the CAPM and MPT's shortcomings. (0:10:16) Key distinctions between an optimal ICAPM portfolio and an optimal CAPM portfolio. (0:15:33) Allocating between liability hedge assets and risky assets, and when it's sensible for individual investors to try to fully hedge consumption liabilities. (0:20:14) The role of Monte Carlo simulation and human capital in building ICAPM portfolios. (0:24:15) Steps for practitioners starting with ICAPM and how to advise their clients. (0:37:18) Insights from Peter's papers on factor models: why common risk factors should explain returns across most asset classes. (0:40:11) The value of looking at asset classes through a factor lens. (0:41:54) Main factors Peter uses in his research and observations on the zoo of factors. (0:46:23) Takeaways from Peter's paper on real estate (and why he doesn't like it that much). (0:56:45) Unpacking hedge fund returns and factor models and Yale's endowment performance. (01:02:44) Peter's research on traded portfolios and jointly testing factor models and manager performance. (01:07:14) How Peter defines success, both professionally and personally.   Links From Today's Episode: Meet with PWL Capital: https://calendly.com/d/3vm-t2j-h3p Rational Reminder on iTunes — https://itunes.apple.com/ca/podcast/the-rational-reminder-podcast/id1426530582. Rational Reminder Website — https://rationalreminder.ca/  Rational Reminder on Instagram — https://www.instagram.com/rationalreminder/ Rational Reminder on X — https://x.com/RationalRemindRational Reminder on TikTok — www.tiktok.com/@rationalreminder Rational Reminder on YouTube — https://www.youtube.com/channel/ Rational Reminder Email — info@rationalreminder.caBenjamin Felix — https://pwlcapital.com/our-team/ Benjamin on X — https://x.com/benjaminwfelix Benjamin on LinkedIn — https://www.linkedin.com/in/benjaminwfelix/ Cameron Passmore — https://pwlcapital.com/our-team/ Cameron on X — https://x.com/CameronPassmore Cameron on LinkedIn — https://www.linkedin.com/in/cameronpassmore/ Mark McGrath on LinkedIn — https://www.linkedin.com/in/markmcgrathcfp/ Mark McGrath on X — https://x.com/MarkMcGrathCFP Peter Mladina on LinkedIn — https://www.linkedin.com/in/peter-mladina-177194125/ Peter Mladina on SSRN — https://papers.ssrn.com/sol3/cf_dev/AbsByAuth.cfm?per_id=890472 Northern Trust — https://www.northerntrust.com/ Episode 169: John Cochrane — https://rationalreminder.ca/podcast/169   Papers From Today's Episode:  ‘Real Estate Betas and the Implications for Asset Allocation' — https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3134732 ‘An ICAPM Framework for Asset Allocation' — https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=4319731 ‘An ICAPM for Goals-Based Investing' — https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=4943241 'Portfolios for Long-Term Investors' — https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3790823 ‘Yale's Endowment Returns: Manager Skill or Risk Exposure?' — https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2959074

Naša zgodba o pogumnih Blejkah se začenja z delom zapisa izpred 90 let. Takole so zapisali: »Bilo je sredi marca leta 1813, ko je bilo na Bledu v gostilni pri Petranu kaj veselo. Mladina je plesala ob poskočnih zvokih godbe. Oglašali so se tudi pevci, zlasti s pesmijo, ki so jo pripevali k plesu: »Godci, začnite, groše dobite. Groši so vaši, dekliči pa naši.« Toda nenadoma je vse utihnilo, kakor bi strela z jasnega udarila v veselo družbo. Plesni pari so obstali kakor pribiti na tla in godba je na mah prenehala igrati. Domači gospodar Jakob Klinar, ki se je vrnil s svojih trgovinskih poslov in potov iz Trsta, je stopil sredi sobe in sporočil novico, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane: da bodo Francozi dali ceniti cerkveni zaklad na Blejskem otoku in ga na dražbi prodali. Ko je navzočna množica slišala to poročilo, je prvi trenutek ostrmela. Nastale so skupine ljudi, prihajale in se zbirale, grozile ter glasno izražale nejevoljo.« Konec navedka. To dogajanje je na Bledu sprožilo pravcati upor, ki so ga vodile pogumne Blejke, kar bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Raziskava slovenske mladine je pokazala čedalje večjo črnogledost mladih glede prihodnosti, rastoče težave z duševnim zdravjem, zaskrbljenost zaradi stanja zdravstvenega sistema in stanovanjske problematike. Zaznaven je tudi porast zanimanja za politiko in zasuk v desno. Kaj je pokazala raziskava Mladina 2024 in kaj je v ozadju stališč in položaja slovenske mladine, razkrivamo v tokratni Radijski tribuni.

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo? Rezultati raziskave Mladina 2024 kažejo velike spremembe. Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sta letos skupaj izvedli že tretjo raziskavo o mladih v Sloveniji. Študije zajemajo vse ključne tematike, kot so politika, izobraževanje, zaposlovanje in mobilnost, družinsko življenje ter splošna stališča in percepcije. FES študije mladih vključujejo mlade stare med 14 in 29 let, pri čemer je dan poudarek na razumevanje njihovih pogledov na ključne tematike. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 600 mladih. Kakšne so ugotovitve? Med letoma 2018 in 2024 je med skoraj vsemi skupinami mladih prišlo do povečanja zanimanja za politiko in povečanja subjektivnega znanja o politiki. Pri tem je porast tako zanimanja kot znanja posebej izrazit med skrajno desno usmerjenimi mladimi. V preteklosti obstoječa asimetrična nagnjenost mladih k levi politični usmerjenosti je bila v zadnjem obdobju skoraj v celoti zamenjana z asimetrično nagnjenostjo k desni politični usmerjenosti. Mladi v Sloveniji se tako danes v povprečju nagibajo k desni sredini. V povprečju je prišlo do opaznega povečanja stopnje nacionalizma in nacionalnega ponosa. Hkrati se je povečalo nestrinjanje z nekaterimi nacionalističnimi trditvami, kar kaže na ideološko polarizacijo mladih. Pri nekaterih ključnih političnih stališčih je prišlo do opazne in v preteklosti neobstoječe vrzeli med spoloma. Fantje so, v primerjavi z dekleti, na splošno postali manj tolerantni in bolj šovinistični. Glavne politične prioritete in skrbi mladih so se premaknile od problematik zaposljivosti in podnebnih sprememb k pomenu kakovosti javnih storitev. Okrepilo se je zlasti vrednotenje pomembnosti zdravstvenega sistema in stanovanjske problematike ter zaskrbljenost glede priseljevanja. Kako so ta stališča oblikovali vplivneži in vplivnice? Kaj vse objavljajo? Le popularne in populistične vsebine, ali tudi z dokazi in podatki podkrepljena znanstvena spoznanja? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. To raziskuje mlada raziskovalka in ustvarjalka vsebin Tinca Lukan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 aplikacija za smart TV: https://www.t-2.net/aplikacija-t-2-tv-za-smart-tv ----------------------------------------------------------- SOS izdelki: AKCIJA 50% OFF (ob nakupu katerega koli izdelka/ov iz linije SOS prejmete 50% popust). KODA: FEJMICISOS50 Poor Dog Charlie izdelki: AKCIJA 1+1 GRATIS (ob nakupu 1 izdelka iz linije Poor Dog Charlie kapljic oziroma CannaPad roll-on, prejmete drug enak izdelek brezplačno). KODA: FEJMICIPDC1+1Dr Kent aktivne kreme: AKCIJA 50% OFF (ob nakupu katerega koli izdelka/ov iz linije Dr Kent prejmete 50% popust). KODA: FEJMICIKENT50Mikka obrazna nega: AKCIJA 50% OFF (ob nakupu katerega koli izdelka/ov iz linije Mikka prejmete 50% popust). KODA: FEJMICIMIKKA50Sleep kapljice & CBN kapljice: AKCIJA 1+1 GRATIS (ob nakupu Sleep kapljic oziroma CBN kapljic prejmete drug enak izdelek brezplačno). KODA: FEJMICISLEEP1+1PharmaHemp CBD kapljice in paste: AKCIJA 1+1 GRATIS (ob nakupu 1 izdelka iz linije CBD kapljic in past prejmete drug enak izdelek brezplačno). KODA: FEJMICIPH1+1Akcija velja za nakupe na spletni strani https://pharma-hemp.com/ do 31.8.2024. ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

23. maja 1894 se je v Ljubljani rodil Vladimir Šubic, arhitekt, ki je v prvi polovici 30-ih let projektiral ljubljanski nebotičnik. 130-letnica njegovega rojstva nas bo z besedilom "Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" pripravil že slabo desetletje pokojni arhitekt in predvsem teoretik arhitekture Janko Zlodre. Podpisoval se je tudi z materinim priimkom Gerdol. Zlodre je trdil, da je bil Šubic arhitekt metropolisa, torej urbanega gradbenega fenomena s katerim je glavno mesto Slovencev v obdobju med obema vojnama preseglo srednjeveško urbano zasnovo, in utiralo pot liberalni kapitalistični. Resda je mestu sodobno urbanistično strukturo po uničujočem potresu l. 1895 začrtal sloviti arhitekt Maks Fabiani, vendar pa nam Zlodre v pričujočem besedilu razkrije dve miselni struji na področju zidave na Slovenskem v medvojnem obdobju - konservativno in modernistično. Šubic niti zadnji ni pripadal absolutno, saj je arhitekturo po avtorjevem mnenju razumel kot veščino sodobnih tehnik, od zidave, organizacije dela do ekonomičnosti, skratka, načel sodobnega kapitalizma prve polovice 20. stoletja. Janko Zlodre se je rodil l.1949 in preminil aprila 2015. Publicistka Vesna Teržan je v nekrologu v reviji Mladina takrat zapisala, da "se je poslovil tam, ob modrini Jadranskega morja, v Splitu, kjer je živel zadnjih dvajset let. A za njim so ostala teoretska besedila o arhitekturi, iskriva in pronicljiva, da včasih kar zaskeli, ko se začuti rezilo njegovega ostrega uma." Vladimir Šubic je umrl v ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 1946 na trasi gradnje železniške proge Brčko - Banoviči v Bosni, kjer je delal v sklopu takratnih takoimenovanih mladinskih delovnih brigad. FOTO: Vklesani podpis arhitekta metropole na pilastru vzhodne fasade nebotičnika, na kateri počiva figura genija kiparja Lojzeta Dolinarja (1893-1970) VIR: https://outsider.si/vladimir-subic-in-arhitektura-prepiha/

Vroča tema tematskega večera je bila uporaba dopinških sredstev v profesionalnem športu in med rekreativci, nadzoru na tekmovanjih, dostopnosti poživil, vplivu na zdravje, postavljanje rekordov z nekaj zanimivih vprašanji gostov in debato. Svoje izkušnje in znanje so delili Jani Dvoršak iz SLOADO, Brigita Langerholc, nekdaj vrhunska atletinja, dr. Bojan Knap, zdravnik profesionalnih športnikov, Nataša Robnik, naša najboljša ultra takeačica, kot joker pa je uletel še Luc Zalokar, nekdanji atlet in uveljavljen pisec o dopingu.

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.

Na koncertu so nastopile Dečle Danice, ženski zbor leta 2023, dekliška vokalna skupina Jamzi iz Celovca, ki je dobila najvišjo oceno na deželnem zborovskem tekmovanju, mladinski zbor Slovenske gimnazije, skupina Sweethearts iz Dobrle vasi, Lipov cvet iz Velikovca, skupina Sanje iz Suhe ter pevke Voxon glasbene akademije iz Pliberka. Iz Slovenije je v Celovec prišel večkrat nagrajeni dekliški zbor gimnazije Celje – center, iz Gorice pa mladinski mešani zbor Emil Komel, dobitnik najvišjih priznanj v Italiji in Sloveniji. Eden od vrhuncev je bil nastop zbora Mladina poje, ki se je predstavil tudi s posodobljeno ljudsko Dekle na vrtu, in priredba pesmi skupine Bališ Živ tvoj dan, ki so jo zapeli združeni zbori in skupine. Prisluhnite kako je zvenela posebej mladostna Koroška poje!   Foto(Novice.at): Zbor Mladina poje pod vodstvom Lucije Haab na Koroška poje 2024

V nabito polnem Domu glasbe v Celovcu je včeraj potekal največji letni zborovski koncert na avstrijskem Koroškem, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Na tokratni Koroška poje je nastopilo 10 sestavov, tudi iz Slovenije in Italije, in to izključno mladi pevci in pevke, skupaj jih je bilo več kot 200. Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je izrazil veselje nad mladimi, ki gojijo tudi slovensko pesem. Vrhunec je bil nastop projektnega zbora „Mladina poje, ki združuje okoli osemdeset pevk in pevcev pod taktirko študentke glasbe na Dunaju Lucije Haab. Krištof je vesel ob zanimanju mladih za glasbeno izobraževanje, ki ga pripravljajo pri KKZ, je še dejal v izjavi, ki jo je posredoval slovenski spored ORF.

V teh trenutkih se v Galeriji Družina začenjajo letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. To nedeljo pa bo v Celovcu tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedala referentka za glasbo Kristina Kragelj. Osrednja pevska prireditev ima vsako leto svoj pečat - letos so k sodelovanju povabili samo mladinske zbore. Dodana vrednost letošnjega koncerta bo projektni zbor Mladina poje, ki bo s približno 90 mladimi koroškimi pevkami in pevci predstavil svoj širok repertoar. Vstopnice si lahko rezervirate pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu.

V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?Gostja Vročega mikrofona je ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel. Komentar razmer v zdravstvu sta prispevala tudi novinarja, ki spremljata razmere v slovenskem zdravstvu: Borut Mekina (Mladina) in Brigite Ferlič Žgajnar (Delo). Poslušajte tudi: dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema Kako bo potekala oskrba bolnikov po 1. marcu?

Piše Majda Travnik Vode, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. V uvodniku v prvo številko nekdanjega mesečnika Ampak iz julija 2000 je urednik Niko Grafenauer ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo citiral misel pesnika in esejista Paula Valéryja iz razprave Kriza duha: Vsepovsod, kjer dominira evropski duh, stopa v ospredje maksimum potreb, maksimum dela, maksimum kapitala, maksimum donosnosti, maksimum ambicij, maksimum moči, maksimum zvez in menjave. Ta združba maksimumov tvori Evropo ali sliko Evrope. Ker bomo prvega maja praznovali že dvajsetletnico članstva Slovenije v Evropski uniji, lahko vsak od nas avtonomno premišljuje o Valéryjevi tezi, pri tem pa se lahko opremo tudi na premislek, ki ga prinaša kriminalni roman Mojce Širok Praznina. Napeta zgodba se namreč odvija natanko v obnebju Valéryjevih intuicij, na križišču kapitala, ambicij, moči, zvez in menjave. To križišče ni le teorem, ampak konkreten topos, mesto z imenom in geografsko širino: Bruselj – poleg Luksemburga in Strasbourga najpomembnejše upravno središče Evropske unije, kjer domujejo Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije, na tej vroči žili utripalki pa deluje tudi nepregledna množica novinarjev, ki skušajo evropski utrip čim bolj verodostojno posredovati domači srenji. V ta profil sodi tudi Mojca Širok, ki je bila trinajst let dopisnica nacionalne televizije iz Rima in Vatikana, od leta 2019 pa je dopisnica RTV iz Bruslja. Po štirih publicističnih knjigah o vladavini Silvia Berlusconija, mafiji in papežih Benediktu XVI. In Frančišku je leta 2018 izdala še romaneskni prvenec Pogodba, prvi del trilogije Rim–Ljubljana–Bruselj. Roman Pogodba očara s svojim strastnim notranjim temperamentom, razkošno tapiserijo sodobne rimske politične, mafijske, medijske, policijske in druge mestne aristokracije ter napeto fabulo, ki v notranje zaokroženih, skrbno doziranih in na kar največji učinek preračunanih sekvencah nenehno stopnjuje dogajanje in uspešno poplesuje okrog vreliščne točke, vse do presenetljivega konca. Pogodba prepriča tudi, ker trdno drži fokus: je in hoče biti kriminalni roman in nič drugega. Kljub temu iz knjige veje avtoričino osupljivo poznavanje notranjega zgradbe italijanske družbe, ki še vedno doživlja globoke premike po atentatih na tožilca Giovannija Falconeja in pol leta zatem še na Paola Borsellinija leta 1992 na Siciliji v eksploziji 500-kilogramske bombe, ki so jo zaznali celo seizmologi ob vulkanu Etna na drugi strani otoka. Po tem dogodku so se italijanske oblasti domnevno začele tajno pogajati: mafija bo prenehala s smrtonosnimi atentati, če bo država v zameno omilila protimafijsko gonjo, razveljavila nekatere procese in zrahljala kazensko zakonodajo. Avtorica pod krinko napete kriminalne preiskave od blizu pokaže toksično zbliževanje in spreplet mafijskih in državnih struktur, ki se je najprej zgodil na jugu Italije, se nato razširil do Rima, zdaj pa hobotničine lovke segajo že do Milana in daleč prek državnih meja, tudi v Slovenijo, o čemer govori avtoričin drugi roman. Evidenca, drugi del trilogije, se tako kot Pogodba začne z mafijskim umorom, le da za njim tokrat ne stoji mafija, ampak visoki funkcionarji nekdanje jugoslovanske službe državne varnosti, ki iz ozadja še vedno nadzirajo in upravljajo slovensko državo. Mojca Širok je domnevno sodelovanje med SDV in sicilijansko mafijo v slovenskih obmejnih igralnicah v prvih poosamosvojitvenih letih raziskovala za tednik Mladina, v Evidenci pa piše o veliki denacionalizacijski goljufiji in polastitvi zlovešče in dragocene arhivske evidence službe državne varnosti. Tako kot Pogodba se tudi Evidenca konča resignirano, že skorajda stoično in v znamenju nekakšne ne povsem popolne deziluzije: nekaj negativcev je odstranjenih, a kardinalni krivci, sive udbovske eminence, ostajajo maskirane v globoki senci, vsemogočna oblast brez obraza. Prav avtoričina stoična drža, resignacija in deziluzija, v katerih izzvenijo vsa tri besedila, pa pritegnejo pozornost bralca in zgodi se nenaden obrat; vprašamo se, ali vse tri zgodbe (tudi Praznina) rastejo iz realnega družbenega tkiva, ali niso romani zgolj zrcala ali metafore resničnega stanja. Ta preklop na realno se zgodi popolnoma spontano in nevsiljivo, saj avtorica v vseh treh romanih disciplinirano ostaja v okvirih žanra in nikjer ne pretendira na izrecno družbeno kritiko. Drugače kot pri Pogodbi in Evidenci romana Praznina ne odpre najdeno truplo, temveč eksplozija. Toda ne kakršna koli, saj poči na sedežu Nata v Bruslju. Terorizem ali provokacija, se sprašujejo mediji. Z reševanjem nezaslišanega dogodka se začneta ukvarjati mlada ambiciozna slovenska novinarka Karla Pavlin in policija, kjer kot uslužbenec Europola deluje tudi ljubljanski kriminalist David Valenti, eden osrednjih likov Evidence. Prav novinarki Karla in njena nadrejena kolegica Silvana s svojo neuničljivo zagnanostjo in vratolomnim pogumom, mreženjem in povezovanjem široko razsejanih indicev postaneta gonilni sili preiskave, ki dobiva vse bolj neslutene razsežnosti. Njuna preiskava narekuje tudi dramaturgijo romana: kolikor daleč prodreta, za toliko korakov napreduje tudi fabula. V zvezi z zgradbo romanov je treba omeniti, da trilogijo poleg posamičnih likov, ki prehajajo iz prejšnjega v naslednji roman, in enotne teme – razkrivanja družbenega podzemlja – povezuje v sklenjeno celoto tudi popolnoma enovita gradnja. V vseh treh romanih je dogajanje zgoščeno v tri dni, vsak dan pa je razdeljen na 17 podpoglavij. Ta se nato porazdelijo med posamične protagoniste in njihove zgodbe, tako da zgodba vsakega protagonista predstavlja enega od poganjkov, ki nato po svoji liniji prispeva svoj logični delež v končno sestavljanko. Kljub enaki zunanji strukturi pa Praznina pusti povsem drugačen okus in vtis kot Pogodba. Prvenec je napisan strastno, gostobesedno, z zastranitvami, opisi in pojasnili, Praznina pa, kot da res udarja po nečem votlem, praznem. Ponarejeno, prazno, preračunljivo in izdajalsko odzvanjajo zlasti medosebni odnosi, kar slednjič rezultira v največjem številu trupel v vsej trilogiji. O stopnji odtujenosti morda še najbolj zgovorno priča odnos ene od protagonistk do lastnega otroka. Hladna in stroga kot vojaški škorenj je tudi skladnja: povedi so pretežno kratke, odsekani, za večjo udarnost je v eni vrstici pogosto ena sama. Uvodi v poglavja so skicirani v zgolj eni ali dveh povedih, ki najpogosteje opisujeta vreme, seveda večinoma dežuje. Dež je skoraj eden od protagonistov, kar je že stara konvencija kriminalnih romanov, dovolj je pomisliti na primer na Veliki spanec Raymonda Chandlerja. In, da: eksplozija na Natu je bila samo slepilni manever za nekaj veliko večjega in veliko bolj ciničnega: umazane mafijske posle v samem vrhu Evropske komisije, ki se neopazno procesirajo, urejajo in perejo skozi uradno dokumentacijo. Denarni zastavki so primerni vrhovom, kjer se sučejo: gre za milijarde evrov. Še en maksimum, bi najbrž rekel modri Paul Valéry. Mojca Širok v trilogiji Rim–Ljubljana–Bruselj riše srhljiv zemljevid, ki prikazuje širjenje mafije z juga Italije v Rim, Milano, Slovenijo, zdaj pa je jasno, da njene lovke segajo že na sever Evrope. O največjem belgijskem pristanišču eden od likov hladnokrvno ugotovi: Antwerpen je novi Palermo. Dovršeno organizirani kriminal pa je severna Evropa pričakala popolnoma nepripravljena, čeprav je italijanska policija ostalo Evropo dolgo svarila in predlagala preventivo. Tako ni čudno, da se Praznina konča še dosti bolj črnogledo kot Pogodba in Evidenca: prodorna novinarka sicer razkrinka krivce in ozadja, a (zaenkrat) ostaja povsem nemočna. Če bi šla na policijo, ki je obtičala nekje na pol poti, ali če bi resnico objavila v svojem časopisu, ji namreč grozi profesionalno uničenje in zelo verjetno tudi smrt. Da je grožnja še kako stvarna, dokazuje dolga vrsto trupel, ki jih je za seboj kot svoj podpis – tudi v Bruslju – pustila vsemogočna oblast brez obraza.

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek.

Ime tedna je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka, ki je za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho prejela letošnjo nagrado Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo. Vsak od 43 esejev v zbirki, ki so nastajali deset let in so bili objavljeni kot kolumne v reviji Mladina je zaključena celota, vsi skupaj pa so avtobiografska pripoved o življenju umetnice.Kandidata sta bila še: Ana Roš, kuharska mojstrica Hiše Franko, restavracije, ki je na podelitvi Michelinovih zvezdic prejela še tretjo in se zapisala v kulinarično zgodovino. Z najvišjim odlikovanjem Michelinovega vodnika in enega najvišjih priznanj v svetu kulinarike se na svetu lahko pohvali le 140 restavracij, ki inovativnost in predanost kulinaričnemu ustvarjanju postavljajo na višji nivo. Benjamin Savšek, kanuist, ki je na SP v Londonu na progi v dolini Lee zanesljivo ugnal vse tekmece in še drugič v svoji športni karieri postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah. Za aktualnega olimpijskega prvaka je to že peta posamična medalja na svetovnih prvenstvih, z zmago pa je Sloveniji priboril tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Parizu.

Piše: Miša Gams Bereta Igor Velše in Barbara Zupan Šest let po duhovitem proznem prvencu Hiša, v katerem gledališka in radijska režiserka, kolumnistka in producentka Ivana Djilas opisuje težave, s katerimi se spopada družina ob prodaji hiše, ki se je ne more privoščiti, je pred nami knjiga, ki se bere kot avtobiografski roman, v resnici pa je zbirka prirejenih besedil, objavljenih v letih 2014 do 2021 v reviji Mladina, in gledaliških listov, ki so nastala v okviru pogovorov o predstavah. V njih se avtorica prek avtobiografskih izpovedi iz vsakdanjega življenja loteva različnih aktualnih tem, kot so pridobitev državljanstva, udeležba na srbskih in slovenskih protivladnih protestih, družbeno delovanje na področju kulturne in širše politične scene ter ekonomska problematika sodobnega prekarnega delavca in staršev otroka s posebnimi potrebami in posvojitelja. Besedila so nanizana bolj ali manj kronološko – avtorica začne knjigo z opisom svojega odraščanja v Beogradu, ko je kot najstnica hodila mahat prijateljem in sošolcem, ki so dobili izseljenski vizum za Kanado, Avstralijo ali Evropsko unijo. Med njimi se nekoč znajde tudi njen oče, ki se z novo ženo odpravi v Slovenijo. Djilasova se brez dlake na jeziku loteva odraščanja v Beogradu ter pri tem opiše zgodovinske okoliščine, ki so njene prednike prisilile k pogostim selitvam po Balkanu in v Ameriko. Obregne se tudi ob nenehna vprašanja ljudi, ki jo zamenjujejo z vnukinjo Titovega sodelavca in kasnejšega disidenta Milovana Djilasa: “Včasih se sogovorniki ne dajo na hitro odpraviti: 'Ampak saj ste vsi Djilasi v sorodu? Djilasov že ni tako veliko.' Kaj naj rečem, pojma nimam. Enkrat mi je neki gospod poznavalec razlagal, da vsi Djilasi prihajamo s Kosova. Ampak če vprašaš nove ortodoksne Srbe, itak vsi tako ali drugače prihajamo s Kosova. Mogoče je res nekaj na tem, ker te moje drobne, temne mandljaste oči niso ravno tipično slovanske, prej bi rekla, da imajo kaj opraviti s petsto leti vladavine Turkov na Balkanu.” Med dogodki, ki ji ostajajo v spominu v času bivanja v Beogradu, so demonstracije, ki se jih je udeležilo 700.000 ljudi. Čeprav je večkrat želela odnehati, jo je naprej gnala želja po ureditvi političnih razmer in izboljšanju ekonomskega položaja mladih, ki so iz dneva v dan bežali iz Srbije boljšemu življenju naproti. Prijatelj iz Bostona, ki skupaj z ameriškim veleposlaništvom pobegne iz mesta, ji nekaj dni pred bombardiranjem Beograda izroči ameriški turistični vizum, vendar se odloči, da bo z očetovo pomočjo emigrirala v Slovenijo, kjer pa jo čaka dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. V osrednji del knjige A si lahko vsaj enkrat tiho je Ivana Djilas umestila svoje poskuse usvajanja slovenskega jezika, za katerega pravi, da pomeni teritorij in pravico do življenja v neki družbi. Opisuje tudi občutke nemoči, ki jih je doživljala kot novinarka Mladine, ko je spremljala beograjske proteste proti nezakonitemu rušenju zgradb v soseski Savamala, ob gradnji t.i. Beograda na vodi. Ko motri trume prebežnikov, ki se prebijajo čez bolgarsko-makedonsko mejo proti Srbiji, ne more drugače kot da sredi avtoceste ustavi avto in poda simbolično vsoto temnopoltemu beguncu, čeprav se zaveda, da si zgolj lajša slabo vest, ker se je rodila z nekoliko boljšimi predispozicijami kot migranti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda ali iz Afrike. Čeprav bralec ugiba, kakšne birokratske ovire in Sizifove muke je morala pretrpeti ob posvojitvi manj kot leto dni starega fantka iz Gane, v knjigi veliko več izvemo o težavah posinovljenca in gibalno oviranega prezgodaj rojenega sina v precej konzervativnem šolskem okolju. O posvojitvah pravi, da niso zaželena rešitev, saj nas “spominjajo na nemoč, da bi otrokom pomagali tam, kjer pomoč potrebujejo – v njihovem okolju”, na neplodnost nekaterih narodov. Na človeško pokvarjenost in na pripravljenost ljudi, da tudi največje tragedije izkoristijo za svoj blagor. Na togost birokratskega mehanizma in težave s prevzemanjem odgovornosti.” V besedilu s pomenljivim naslovom Čefurkin črnček se mudi pri asociacijah na besedo črnček in zamorec, v besedilu Kako vzgojiti feministična sinova pa pride do zaključka, da je treba otrokom ponuditi drugačne primere moškosti, kot smo jih poznali do sedaj. Dotakne se tudi gibanja Jaz tudi in pričevanj številnih študentk umetniških akademij po Balkanu o spolnih zlorabah ter opiše nekaj kočljivih situacij, ki jim je bila priča. O mukah, ki jih doživljajo starši kot zagovorniki otrok s posebnimi potrebami, priča več kot 25 objavljenih pisem specialnim pedagogom, psihologom, šolskim ravnateljem, učiteljem in direktorjem raznih rehabilitacijskih centrov, toplic in organizacij, v katerem izčrpno pojasnjuje položaj, v katerem se je znašel sin in z njim celotna družina, ter jih prosi, če bi sistem lahko prilagodili posameznikom in njihovim družinam. Da se vsak, še tako majhen trud izplača, govori tudi besedilo z naslovom Solzice od solzivca, v katerem opisuje obisk dveh policistov po podani prijavi zaradi sinovih zdravstvenih problemov zavoljo uporabe solzivca med protikoronskimi protesti. Čeprav Djilasova v knjigi priznava, da vsakdanji boj za človekove pravice in dostojanstvo ni lahek, pa je še kako pomemben v smislu vzgojnega nauka za mlade generacije, ki lahko na podlagi konkretnih primerov uvidijo, da je smiselno vztrajati pri zagovarjanju svojih stališč ne glede na ceno, ki jo pri tem plačajo. Jasen in duhovit stil pripovedi dopolnjujejo zabavne fotografije gledališkega fotografa Petra Uhana, na katerih lahko vidimo celotno družino v različnih komičnih situacijah. Res je, kar pravi Marcel Štefančič jr. v spremni refleksiji: bralec oz. bralka knjigo Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho le s težavo odloži in se z zanimanjem vrača k že prebranim odlomkom, ki mu/ji še dolgo odzvanjajo v glavi.

V Katoliški cerkvi na Slovenskem na drugo nedeljo v septembru obhajajo nedeljo mladih, tej bo sledil teden mladih. Cilj nedelje in tedna mladih je, da mladi predstavijo svoje dejavnosti v župnijah. Teden mladih v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaokrožijo s tradicionalnim festivalom katoliške mladine Stična mladih. Ta dogodek bo letos potekal že 42. pred cistercijanskim samostanom v Stični na Dolenjskem. Organizator, zavod Katoliška Mladina, pričakuje 3500 mladih.

In this episode, we discuss the major lessons from our recent interview on our separate podcast Excess Returns with Northern Trust's Peter Mladina. Peter's work on goals-based planning, aligning goals with purposes, the importance of time and in many other areas has wide reaching implications for investors. But it also can be very complex. So we wanted to break it down in simpler terms than we were able to in the initial interview and discuss the most important lessons investors can take from it. SEE LATEST EPISODES ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.validea.com/the-education-of-a-financial-planner-podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FIND OUT MORE ABOUT VALIDEA CAPITAL ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.valideacapital.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FIND OUT MORE ABOUT SUNPOINTE INVESTMENTS ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://sunpointeinvestments.com/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW JACK Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/practicalquant⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.linkedin.com/in/jack-forehand-8015094⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW JUSTIN Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/jjcarbonneau⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.linkedin.com/in/jcarbonneau⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW MATT Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/cultishcreative⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.linkedin.com/in/matt-zeigler-a58a0a60/⁠⁠

In this episode, we speak with Northern Trust's Peter Mladina. Peter has published extensive research in the areas of both financial planning and factor investing. We discuss his work in both areas and brought in our friend and co-host of our The Education of a Financial Planner podcast Matt Zeigler to help us with the questions on the planning side. We cover goals-based planning, modeling human capital, how to think about alpha in a post CAPM world, the future of the 60-40 portfolio and a lot more. We hope you enjoy the discussion. SEE LATEST EPISODES ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.validea.com/excess-returns-podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FIND OUT MORE ABOUT VALIDEA ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.validea.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW OUR BLOG ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://blog.validea.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FIND OUT MORE ABOUT VALIDEA CAPITAL ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.valideacapital.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW JACK Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/practicalquant⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.linkedin.com/in/jack-forehand-8015094⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FOLLOW JUSTIN Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/jjcarbonneau⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.linkedin.com/in/jcarbonneau⁠

Zdravo. Ta teden obdelamo še epilog 4. knjige in smo tako pri koncu “trilogije v štirih delih”. Ker pa je epilog kratek in precej nenavdušujoč, obdelamo še spremno besedo prevajalca in vsesplošnega hupi fruda prof. dr. Alojza Kodreta, kjer izvemo veliko predlogov za branje oziroma literarnih del, kjer je Douglas najverjetneje iskal in tudi našel inspiracijo za svoj opus. Ker pa smo na koncu trilogije, smo dr. Kodreta prosili, če lahko odgovori na naša vprašanja o življenju vesolju in sploh vsem (oziroma o osamljenosti, robotih in ljubezni), in z veseljem sporočamo, da se odzval in odgovoril na vprašanja: ali smo sami v vesolju

Borut Krajnc je profesionalen fotoreporter tednika Mladina, njegove fotografije pa smo si med drugim lahko ogledali tudi v knjigi Sramota, knjigi, posvečeni protestom, protestnicam in protestnikom proti ukrepom Vlade Janeza Janše. Seveda pa knjiga Sramota ni edini Krajnčev avtorski projekt v minulih letih (med drugim je pripravil tudi odlično razstavo o izbrisanih). Več o svoji fotografiji in sebi bo Borut Krajnc povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Nikar ne zamudite.

Z urednikom notranje politike na Mladini o politikih različnih barv in okusov, spremembah medijev skozi čas, tedenskem ritmu in pritiskih na delo, ukinjanju javnega...

Še preden je novi sestav Državnega zbora pred dvema dnevoma izglasoval ministrice in ministre nove slovenske vlade, je njena predsednica presenetila z neposrečenimi besedami na račun ločitve Cerkve in države. Besede, izrečene za intervju v tedniku Mladina so simptomatične iz več vidikov in iz izkušenj levih vlad v Sloveniji, ne presenečajo, kdaj in kje so bile izrečene. A te besede so tudi ironične, glede na to, da jih je izrekla pravnica, nekdanja sodnica in nenazadnje podpredsednica gibanja Svoboda. In ravno na to se nanašajo, na svobodo – v našem primeru na svobodo veroizpovedni. Ta svoboda je temeljna in univerzalna človekova pravica. A nedavno je gospa predsednica govorila še o eni osnovni in ustavni človekovi pravici, pravici do zbiranja in združevanja.Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Položaj mladih v Sloveniji kaže sladko-grenko sliko, so razkrili rezultati obsežne raziskave Mladina 2020, ki sta jo na pobudo Urada RS za mladino pripravili Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Mladi so bolj kot pred desetletjem individualisti, ki sledijo zdravemu življenjskemu slogu, a se je ocena njihovega zdravja in duševnega počutja močno poslabšala. Veliko se neformalno izobražujejo, so ustvarjalni in kulturno dejavni, želijo biti avtonomni in se hitreje kot pred leti odseljujejo od doma, jih pa še vedno skrbi prehod na trg dela in reševanje stanovanjskega vprašanja. Prav ti dve vprašanji predstavljata še vedno velik izziv na poti njihovega osamosvajanja. Več o tem, kako v naši državi živijo mladi, pa pred mednarodnim dnevom mladih v oddaji Intelekta.

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

Jurij Gustinčič je bil eden največjih slovenskih in jugoslovanskih zunanjepolitičnih dopisnikov druge polovice 20. stoletja, ki se ga verjetno večina poslušalcev spominja predvsem po zunanjepolitičnih komentarjih na Televiziji Slovenija in kolumnah v tedniku Mladina, sicer pa je bil več kot trideset let zaposlen pri beograjskem časniku Politika, za katerega je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih najprej slabo desetletje poročal iz Londona, nato prisostvoval različnim pomembnim dogodkom, od 6-dnevne arabsko-izraelske vojne do sovjetske invazije na Češkoslovaško, svojo dopisniško pot pa je končal s kar 13-letnim bivanjem v Združenih državah, kjer je med drugim od blizu spremljal padec takratnega predsednika Richarda Nixona. Toda če je za Jurijem Gustinčičem, ki je vse do konca svojega dolgega življenja ostal aktiven zunanjepolitični komentator in kolumnist, resnično neverjetna novinarska kariera, pa je prav tako fascinantna in z njegovim novinarstvom ter pogledom na svet neločljivo sprepletena tudi njegova življenjska pot. No, tako o Gustinčičevem bogatem življenju, kot o njegovem izjemnem novinarskem delu smo za tokratne Sledi časa govorili s tremi novinarji, ki so Jurija Gustinčiča poznali tudi osebno: z njegovim sinom Andrejem Gustinčičem, našo zunanjepolitično dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž, ki je o Juriju Gustinčiču posnela dokumentarni film z naslovom 20. stoletje Jurija Gustinčiča, in z novinarjem Dnevnika Ervinom Hladnikom Milharčičem, ki je življenje Jurija Gustinčiča nedavno popisal v monografiji Osebnosti slovenskega novinarstva, ki jo je za založbo ZRC Sazu uredila Mateja Ratej. V oddajo je poleg tega vključenih tudi nekaj arhivskih posnetkov Jurija Gustinčiča. Prav vsi prihajajo iz pogovorne oddaje Radijski razgledi, ki jo je za Radio Maribor leta 2006 z Jurijem Gustinčičem posnel novinar Radija Slovenija Stane Kocutar. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: BoBo

Svetovno znani tenorist Plácido Domingo je leta 2019 zaradi obtožb številnih žensk o spolnem nadlegovanju in izjavam zaposlenih, ki so bili nadlegovanju priča, odstopil kot direktor losangeleške opere. Njegov nocojšnji nastop na Festivalu Ljubljana prihaja le nekaj mesecev zatem, ko so v javnost prišle zgodbe študentk o spolnem nadlegovanju v univerzitetnem okolju, pa v letu, ko smo dobili redefinicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu »samo ja pomeni ja« - zato je odločitev festivala, da ga povabi, naletela na kritike in pozive k bojkotu nastopa pevca. Na festivalu vstopnice za njegov nastop sicer stanejo od 49 do 199 evrov. S festivala so za časnik Mladina svojo odločitev, da pevčev nastop pri nas vendarle bo, upravičili s tem, da navedbe o Domingovem neprimernem vedenju do mlajših žensk »nikoli niso bile predmet kakršnekoli kazenske obtožbe in/ali kazenske obsodbe«, in da so zato trdno prepričani, da so »zavezani slediti domnevi nedolžnosti«. Mnogi organizatorji kulturnih dogodkov v tujini so sodelovanje s pevcem sicer prekinili. Ameriška neprofitna agencija Associated Press pa je zapisala, da je bilo Domingovo osvajanje mlajših žensk v svetu opere »javna skrivnost«.

Ob 18. uri bodo zvonovi po cerkvah zvonili v čast 30. obletnici samostojne Slovenije.40. obletnica Marijinih prikazovanj v Medžugorju.V Cerkvi v Sloveniji letos 3 diakoni in 7 novomašnikov.Mladina bo ob koncu šolskega leta poromala na Brezje.Akcija Karitas: Otroci nas potrebujejo.

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.

Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razgrinja, da se vse manj mladih izreka za verujoče, vse manj jih obiskuje tudi verske obrede v zadnjem desetletju. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki se redno udeležuje verskih obredov. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Katoliški cerkvi. O vernosti mladih bosta v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.

Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na mariborski filozofski fakulteti v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in pogosteje podpisujejo različne peticije. Po drugi strani pa jih bolj skrbi stanovanjska problematika, na trgu dela se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, poslabšalo pa se je tudi njihovo duševno zdravje. Snovalci raziskave so pripravili tudi priporočila odločevalcem, a je njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje.

Recruitment Marketing – wenn Du das zum ersten Mal hörst, kannst Du Dir im ersten Moment vielleicht gar nichts darunter vorstellen. Dabei verbirgt sich dahinter etwas, das die meisten Unternehmen aktuell vor große Herausforderungen stellt. Beim Recruitment Marketing geht es um eine Strategie für die Auswahl, Ansprache und Gewinnung von Fach- und Führungskräften, noch bevor diese sich selbst aktiv auf einen Job bewerben. Die Ansätze und Tools dafür sind nicht alle neu und kommen größtenteils aus dem klassischen Marketing. Zwar gehören Marketingmaßnahmen wie etwa das Schalten von Stellenanzeigen schon lange zu einem gelungenen Recruiting-Prozess, dass Strategien, Tools und Funktionen des Marketings aber ganz bewusst für das Recruiting eingesetzt werden und Kernelement des Prozesses werden, ist eine recht neue Entwicklung. Diese Veränderung im Recruitment findet nicht ohne Grund gerade jetzt statt und hat sich in den letzten Monaten sogar deutlich beschleunigt.

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Članek o »nekem drobnem in obskurnem spominu«, ki je bil objavljen 7 dni pred volitvami leta 2004, ko je Janez Janša s svojo SDS prvič zmagal na volitvah. Bere: Pia Nikolič Tekst: Blaž Ogorevc Ilustracija: Tomaž Lavrič Celoten članek je dostopen na tej spletni povezavi >> http://www.mladina.si/203014/janez-jansa-takrat-se-zagret-komunist/ Več vsebin >> http://www.mladina.si

Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk. Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.). Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka. Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.

Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

V oddaji ste slišali odmev z državnega tekmovanja Mladina in gore, kjer so na zmagovalnem odru stale dve litijski in ena idrijska skupina, vsi osnovnošolci in srednješolci pa so pokazali veliko planinskega znanja. Ustavili smo se tudi pri naravovarstvu in najuspešnejših v alpinizmu in športnem plezanju v minuli sezoni.

O tem, kaj sploh preiskovalno novinarstvo je ali ni, prikritem oglaševanju, znanosti v medijih in medijih v znanosti ter pokrivanju tako kompleksnih tem, kot...

Novinar Mladine Borut Mekina pojasnjuje ozadje in okoliščine prizemljitve letalske družbe Adria Airways. Prisluhnite pogovoru! Več v članku >> https://www.mladina.si/193215/kdo-je-potopil-adrio-airways/ #Mladina #Mladina39 #podcast #AdriaAirways

Novinar Mladine Jure Trampuš pojasnjuje, kakšne so naloge nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in kakšna bremena s sabo prinašajo novi evropski komisarji. Prisluhnite pogovoru! Več >> http://www.mladina.si #Mladina #Mladina38 #podcast #EU

Novinar Mladine Borut Mekina je spregovoril o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bo Marjan Šarec premier za vse ali le za peščico? Prisluhnite Radiu Mladina! #podcast Več pa v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/192760/bo-sarec-premier-za-vse-ali-le-za-pescico/ #Mladina36 #zavarovanje