Podcasts about praznovanje

Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

V hudomušni pravljici se mačja kraljica neuspešno poskuša znebiti nadležne golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.

Po vsej Sloveniji ob 1. maju potekajo delavska druženja. Eno največjih v Šaleški dolini tradicionalno pripravijo na Graški gori, na stičišču treh občin; Velenja, Mislinje in Slovenj Gradca. Lepo vreme je spodbudilo številne, da so se odpravili na priljubljeno izletniško točko, poroča Metka Pirc. In kakšno je sporočilo prvomajskih shodov? Predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba pogreša delavce in ugotavlja, da je zaposlene vse pogosteje strah, da bi se zavzeli za svoje pravice. Predsednik podjetniškega sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot poudarja, da je moč sindikatov v množičnosti, saj se le tako lahko borijo proti kapitalu, in tega bi se morali zavedati tudi delavci. Velenjski župan Peter Dermol pa med drugim poziva vlado, naj izpolni dane obljube in sprejeme zakone, ki bodo zagotovili rudarjem in njihovim družinam varno prihodnost. Kakšna pa je danes vloga sindikatov? Foto (Metka Pirc): tradicionalno prvomajsko praznovanje na Graški gori

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenjeNovomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim' in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog.

V Noči čarovnic se v ljubljanski Kinodvor vrača tradicionalni filmski maraton Noč grozljivk. Letošnji, že 16. zapored, bo hkrati tudi rojstnodnevna zabava za 16 let mestnega kina Kinodvor. Praznovanje bo uvedla še vedno najbolj srhljiva 16-letnica in ikonična kraljica maturantskega plesa Carrie. Selektor filmskega kvinteta groze je Marcel Štefančič.

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Škof Jurij Bizjak ob včerajšnjem prazniku o poveličanih telesih tistih, ki so že v večnosti.Praznovanje na Selah, v župniji sv. Roka tudi v znamenju Meškovega leta.Ob godu sv. Roka, priprošnjika zoper nalezljive bolezni, v Dravljah romarski shod.Ob praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom maša za domovino.

Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.

Kardinal Parolin poklical iranskega predsednika.Kardinal Pizzaballa ob prazniku Marijinega vnebovzetja vabi k posebni molitvi za mir.V Nikaragvi aretirana še dva duhovnika.Praznovanje godu sv. Klare v Turnišču.

Škof Jamnik daroval sveto mašo za slovenske romarje v lurški votlini.Slovesnost na Anino nedeljo na Sv. Planini nad Trbovljami.Praznovanje godu sv. Ane v Frančiškanskem samostanu sv. Ane v Kopru.V Nikaragvi se nadaljuje preganjanje Katoliške cerkve.

Hvala bogu se je končalo. Širše sorodstvo, prijatelji, sodelavci ter birmanski boter so devetim Slovencem zrihtali službe v Bruslju in zdaj bo za nekaj časa mir. Torej se lahko posvetimo bistvenim vprašanjem. Med drugimi tudi vprašanju o človeški naturi in smislu vojne.Te dni obeležujemo osem desetletij od začetka vojaške akcije, ki je pomenila začetek konca druge svetovne vojne in je v perspektivi rešila Evropo spon nacizma in fašizma. Govorimo o praznovanju osemdesete obletnice izkrcanja zavezniških armad na plažah Normandije, ki se ga je prijelo ime "dan D"! "Praznovanje je potekalo v senci trenutnih vojn, sploh tiste na evropskih tleh," so zapisali verni kronisti. Sicer so se na obali zbrali vsi politični nasledniki takrat vpletenih strani, ki so ponovili obvezni "Nikoli več", medtem ko so njihovi tajniki prek elektronske pošte oboroževali divja vzhodna plemena. Kakorkoli. Eden vrhuncev proslave je bil spominski desant britanskih padalcev na francosko ozemlje. Kot povedo vojaški zgodovinarji, se "dan D" ni začel z izkrcanjem na plažah, temveč že nekaj ur prej, ko so v zaledju pristale ameriške in britanske padalske enote ter zavarovale strateške mostove, ceste in naselja, kar je Nemcem onemogočilo pošiljanje okrepitev na napadeno obalo. In v spomin na desantni začetek operacije so britanski padalci tudi tokrat izskočili na normandijska polja. Leta 1944, sredi noči, so k njim pristopili ganjeni francoski prebivalci in jim ponudili vso pomoč, ki so jo po štirih letih okupacije lahko nudili. Tokrat pa so k padalcem pristopili francoski žandarji in od njih zahtevali potni list. Ker velika Britanija ni več v EU, so djali Francozi, in se na moč uradno držali, ko so s štampiljko odobrili spominsko in simbolno dejanje. Prav je imel bradati Karl, ko je rek o ponavljajoči se tragediji zgodovine nadgradil z ugotovitvijo, da se zgodovina drugič ponovi kot farsa.Kako drugače razumeti dejanje francoskih oblasti, ki ne da ne razumejo simbolnega dejanja, temveč ne razumejo niti biološkega dejstva, da jih brez padalcev izpred osemdesetih let sploh ne bi bilo. In da je bilo tveganje tedanjih vojakov ter tudi preštevilne žrtve med njimi z zahtevo po potnem dokumentu onečaščeno. Z zahtevo po pasošu so se Francozi ponečedili na lastno zgodovino in obstoj, na žrtve ter tudi na civilizacijske dosežke, ki so sledili v naslednjih desetletjih. Med katerimi je miroljubna skupnost evropskih narodov brez dvoma najsvetlejši. Noro naključje je omogočilo prelepo parabolo o Evropski skupnosti, ki jo je de facto začelo izkrcanje junija 1944. V času, ko so francoski policisti legitimirali britanske vojake, so se odvile evropske volitve. Vsaj za slovenske izvoljene poslance si upamo zatrditi, da absurda evropske zgodovine, ki se je demonstriral na tisti francoski njivi, niso sposobni doumeti. Malo zaradi dejstva, da ga s svojim političnim in javnim delovanjem soustvarjajo, malo pa zaradi dejstva, da gre za intelektualne mediokritete.Vsi ti strankarski vojščaki in kričeča otročad ne le, da ne doumejo evropske ideje, temveč jo celo pomagajo aktivno rušiti! Ena od novih poslank je v sramoto – ne le svojo lastno, temveč v sramoto rodu njenega in v sramoto Evrope kot take, začivkala, da se bo v Bruslju borila za "boga, družino in domovino". "WTF" vzkliknemo začudeno z besednjakom njene generacije. Končali bomo preprosto, da bodo lahko sporočilo doumeli vsi udi naroda našega …Ko so zavezniški padalci pred osemdesetimi leti izskočili nad polji Normandije in pristali v zasužnjeni Franciji, nacisti niso stopili k njim in jih povprašali po potnih listih … Streljali so nanje! Povedano še bolj neposredno in še bolj vezano na sedanji trenutek evropske povezave … kar se začne s potnimi listi, se konča s streli. Kar se konča kot farsa, se ponovno rodi kot tragedija.

Človek se po navadi razveseli, da bo praznoval. Taka je vsaj njegova prva misel. V njem se vzbudi pričakovanje, ki se opira na izkušnje s prejšnjih praznovanj, dogodkov, ki so se mu zapisali v srce. Tako je med nami, ki smo prijatelji. Imamo dragocene odnose in želimo doživljati stvari skupaj. Lahko bi se samo zahvalili za vse, kar nam je dano, za odnos, ki ga imamo. Vemo, da je nekaj prelepega, ko začutimo drug drugega, lahko se nasmejemo, iskrimo ob naših večnih primerjavah, se razumemo v težavah, se dobrohotno veselimo tudi majhnih uspehov vsakega izmed nas. Vsak praznik, ki živi v naših dušah kot del omike, sproži poseben občutek, zagon za to, da se premaknemo v neko smer, morda po utečeni navadi ali pa v kaj novega. Začnemo pripravo na dogodek. Vsak izmed nas na svoj način prispeva k temu, da je ozračje sproščeno, toplo, igrivo, a hkrati poskrbi za vse, kar nam lahko polepša praznovanje. Z leti je priprav vedno manj. Nihče ne pozabi poskrbeti tudi zase, za to, da se praznovanje ne bo po nepotrebnem spremenilo v problem. Pa vendar, tudi problem, ki ga nismo predvideli, lahko okrepi prijateljstvo. Kot tisto noč. Bila je ledeno mrzla noč s kristalno čistim snegom. Pešačili smo čez polja in gozdove po škripajočem snegu. Zvezdnato nebo. Svetilo nam je na milijone zvezd. Samota. Imeli pa smo tudi svoje svetilke. Sprva smo živahno klepetali med seboj, potem pa smo utihnili in začutili globino tišine. Nikjer nobenega prometa. Tišina je bila tako močna, da je delovala kot en sam velik, topel objem. Mraz se je zarezal v obraz, v pljuča. Zazdelo se mi je, da bom kmalu potrebovala zdravilo za lažje dihanje. Bolje, da to takoj storim, sem se odločila. Pobrskala sem po nahrbtniku, a zdravila ni bilo. Nedaleč stran se je iz nekega naselja v nebo pognala raketa. Odločila sem se, da prijateljem povem, kaj se mi dogaja. Pozabila sem nujni pripomoček za pohod. Neprijetno sem se počutila. Potem sem začutila roko. Skrb in razumevanje. Vsi so bili eno z menoj. Nič mi niso očitali. Vodja je povedal, da je v resnici naš cilj tisto naselje. Raketa. To je bilo znamenje zame, da je tam zatočišče, da je rešitev blizu. Hvala za vse, mi je pelo srce, ko smo na toplem, v prijaznem gostišču pili čaj. Hvala za prijatelje, za vse ljudi, za to, da lahko doživljam dobroto, prijazno pomoč. Topel napitek mi je pomagal, nekdo je prinesel še zdravilo, ki sem ga potrebovala. Kot majhen čudež. Ali pa velik. In igra luči, ki je sijala z neba, se je prepletala z našim praznovanjem, objela nas je Luč, ki je bila z nami in smo jo čutili skupaj, v dobrem in slabem povezani prijatelji.

Poslušalko je zanimalo, koliko drobnega peciva za domače praznovanje potrebuje. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pripravi 3-5 kosov po osebi. Če ga bo več, ga lahko gostom razdeli za domov ali pa za popotnico. Pecivo je lahko na mizi že od začetka srečanja. Dobrodošlo je suho pecivo npr. linške oči, rogljički (z orehi ali brez), medenjaki, španski vetrci (da porabimo beljake), lahko je tudi biskvitno pecivo: limonine rezine, šahovnica, rumove kroglice ...

Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec. Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec. O zgodovini in pomenu SNG Nova Gorica pa tudi o praznovanju se z direktorico gledališča Mirjam Drnovšček pogovarja Tadeja Krečič.

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Praznovanje materinskega dne v marsikaterem ženskem srcu prebudi bolečino in grenkobo, ker ji ni bilo dano, da bi postala mama. Zato smo odprli odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in kako pomembno je, da proces posvojitve in otrokovo nadaljnjo pot spremlja resnica. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica smo gostili dr. Viktorijo Bevc in Marijo Podbevšek Kališnik.

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji. Nova Gorica in Gorica bosta čez leto dni postali evropska prestolnica kulture, ki naj bi mesti še tesneje povezala. Koliko bo priložnosti za predstavitev pestre kulturne ustvarjalnosti Slovencev iz Furlanije – Julijske krajine in kako potekajo priprave? Odgovarja Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član sveta javnega zavoda GO!2025. Negujemo tudi pustno tradicijo. V Špetru se tako pridružimo blumarjem, pustičem, škaplačem in drugim likom na zdaj že tradicionalni (pred) pustni povorki, ki poveže vse generacije in oživi gorate Benečije.   Foto (Silva Eöry): Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Monoštru

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!   Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)

Na današnji 23-i december, smo zaznamovali dan ustavnosti - v spomin na sprejetje ustave samostojne Slovenije pred 32-imi leti. Kot poudarja predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ustava naslavlja oblastnike, pa tudi vse druge ljudi. Kot poudarja, je današnji dan tako priložnost za praznovanje kot za premislek. V oddaji tudi: - Novi dokazi o grozodejstvih v Gazi - Češka žaluje po strelskem napadu - V jami pri Sežani rešili italijanska najstnika

Kako se pripraviti na praznovanje, da bomo resnično doživeli mir in radost? V oddaji Za življenje smo se to spraševali skupaj z našim gostom dr. Janezom Sečnikom, specialistom zakonske in družinske terapije, ki je trenutno zaposlen kot svetovalec znotraj projekta Gradimo mostove v Družinskem in mladinskem centru Cerklje. Dovolite si praznovati tako, kot čutite, da je prav. Ko boste v stiku s seboj, potem bodo tudi odnosi z drugimi pristni in iskreni.

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo.

Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre (Psalm 137, 1-2).

Današnji godovnjak, sv. Valentin, je zavetnik v Štmavru, majhni vasici onstran Soče, na pobočju Sabotina. Praznovanje so pripravili že konec tedna. Začelo se je s petkovim turnirjem v briškoli, v soboto je bil kulturni večer. Poslušalci so prisluhnili domačemu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nadje Kovic in učenkam goriškega oddelka Glasbene matice iz razreda modernega petja Martine Feri. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev knjige očeta in sina Franca in Zorana Jerončiča z naslovom Mejna reka Idrija. V nedeljo je bila slovesna sveta maša, po njej pa veselo druženje ob tradicionalnih štmavrskih štrukljih sv. Valentina. Župnije na avstrijskem Koroškem tudi obeležujejo god sv. Valentina, in sicer z liturgičnimi praznovanji in blagoslovi parov, referat za družine je pripravil posebno dvojezično zgibanko s spodbudami in nasveti. V njej med drugim naglašajo, da je odnos kakor roža - če želimo, da raste in cveti, ga je treba stalno negovati.

Slovenska skupnost v ameriškem Clevelandu je praznovanje Prešernovega dne pripravila že v nedeljo v cerkvi sv. Marije Vnebovzete. Slovesnost je odprla generalna konzulka Alenka Jerak. Sledil je glasbeni nastop Martina Marsica, Tonyja Hocevarja in Johna Nemca, Gaja Višnar je v slovenščini in angleščini recitirala Prešernovo pesem Povodni mož, nadaljevalo se je s Trič-Trač polko Johanna Straussa v izvedbi Eda Ferrazzolija in Martina Marsica. Profesor Timothy Pogacar je bral odlomke iz Tavčarjeve Visoške kronike, šolarji slovenske šole pri sv. Mariji Vnebovzeti so zapeli slovenske narodne pesmi, Isabelle Kralj in Mark Anderson iz Theatre Gigante pa sta recitirala pesmi Srečka Kosovela v obeh jezikih. Prireditev se je je udeležilo približno 130 ljudi. Praznovanje je bilo obenem uvod v Kurentovanje, ki se sicer začne 11. februarja in sklene 18. februarja z veliko parado.

Praznovanje božiča pri rojakih v Lemontu pri Chicagu v ZDA je bilo slovesno, priprava v adventnem času pa pestra, nam je povedal tamkajšnji p. Metod Ogorevc. V cerkvi so imeli adventni drevesci z obeski, na katerih so bile napisane potrebe ljudi v stiski. Zbirali so tudi hrano za luteransko karitas in darovali za misijone namesto za božične voščilnice. P. Metod je vesel, da je v skupnosti zavest, da je potrebno biti odprt za druge in jim po najboljših močeh pomagati.

Plenarna seja Slovenske škofovske konference.Nikodemovi večeri v Mariboru.Maribor: praznovanje obletnic Don Boskove župnije, cerkve in centra.Praznovanje 70-letnice župnije Kapela pri Novi Gorici.

- Med zdravniki ni zanimanja za gorenjske razvojne ambulante, čakalne dobe so dolge - Avgustovske poplave prizadele tudi koroški turizem - V Semiču se začenja Praznovanje jeseni

V Mestnem gledališču Ptuj sezono odpira premiera predstave Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija, ki se sprašuje kakšna je resnična izkušnja vojne in je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. V sklopu praznovanja 30 let Maske na več lokacijah po Ljubljani in v kraju Mohorje poteka serija umetniških in diskurzivnih dogodkov pod naslovom Zdaj je tukaj! Poročamo tudi o radijski komediji Ujeti trenutek, ki jo je napisala Nika Švab, režiral pa jo je Klemen Markovčič in je nastala v produkciji Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.

Sindikati javnega sektorja so na včerajšnjih pogajanjih o prenovi plačnega sistema pričakovali vladni predlog o odpravi plačnih nesorazmerij, vlada pa začetek zapiranja odprtih zadev. A po osmih urah pogovorov so se dogovorili le, da bo novi sistem temeljil na stebrih. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Praznovanje evropskega povezovanja, ki se je rodilo na ruševinah vojne, letos tudi v znamenju krepitve proizvodnje streliva v Uniji - Po nedavnih strelskih napadih v Srbiji več 10 tisoč ljudi v Beogradu protestiralo proti nasilju - Svet mariborskega kliničnega centra potrdil začetek postopka za razrešitev direktorja Antona Crnjaca

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. »Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. Meščanska etnologija»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. »Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo »Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.Družina»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«Potovanja»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. »Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. Meščanska etnologija»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. »Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo »Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.Družina»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«Potovanja»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Pater Darko Žnidaršič je voditelj Slovenskega misijona Sv.Rafaela v Sydneyu. Prihodnjo nedeljo, 5.februarja, vljudno vabijo na veliko slavje ob 50.obletnici slovenske cerkve.

Tokrat smo gostili duhovnika Martina Goloba, ki nam je spregovoril o praznovanju, praznovanju božiča ter pristop do osamljenih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

Tokrat smo gostili duhovnika Martina Goloba, ki nam je spregovoril o praznovanju, praznovanju božiča ter pristop do osamljenih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.

V tokratni oddaji smo poleg nekaterih utrinkov, povezanih s papežem Frančiškom, spregovorili še o praznovanju 50. obletnice škofovske sinode krške škofije, ki je postavila temelje sobivanju dveh narodov v Cerkvi na Koroškem ter 21. kongresu svetovne zveze katoliških šol in 99. kongresu evropske zveze katoliških šol.

V tokratni oddaji smo poleg nekaterih utrinkov, povezanih s papežem Frančiškom, spregovorili še o praznovanju 50. obletnice škofovske sinode krške škofije, ki je postavila temelje sobivanju dveh narodov v Cerkvi na Koroškem ter 21. kongresu svetovne zveze katoliških šol in 99. kongresu evropske zveze katoliških šol.

Na današnji Ta veseli dan kulture so številne kulturne ustanove odprle svoja vrata in obiskovalcem ponudile brezplačne kulturno-umetniške dogodke. Na dan, ko se spominjamo rojstnega dneva Franceta Prešerna, tako skušajo svoje vsebine približati širokemu krogu ljudi. V Radijskem dnevniku tudi o tem: - Predsednik Pahor pri zamejcih v Trstu poudaril sodelovanje in skrb za jezik - Moskva proti cenovni kapici, ki jo Zahod napoveduje za rusko nafto - Nizozemci kot prvi v četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva

Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.

Vlada je pričakovano sprejela rebalans proračuna za letos, ki izdatke zvišuje za 600 milijonov evrov na rekordnih 14,6 milijarde. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča gre za odziv na nepredvidljive razmere zaradi posledic vojne v Ukrajini. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa je po današnji seji ministrskega zbora dejala, da podlage za odpravo nezakonito zaračunanih glob zaradi kršenja covidnih pravil pričakuje do konca januarja. Druge teme oddaje: - Podlage za odpravo nezakonito zaračunanih glob zaradi kršenja covidnih pravil je pričakovati do konca januarja - Predsednik republike Borut Pahor v sklopu obiskov pred prihajajočim vrhom Brdo-Brioni danes obiskal Prištino - Praznovanje brazilske 200-letnice neodvisnosti mineva v senci predsedniške predvolilne kampanje

On Saturday, July 23, the Slovenian Association Melbourne will celebrate the National Day of the Republic of Slovenia. We spoke with the president of the association, Paul Bevc. - V soboto, 23.julija, bodo v Slovenskem društvu Melbourne praznovali Dan državnosti Republike Slovenije. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Paulom Bevcem.

On Saturday, July 23, the Slovenian Association Melbourne will celebrate the National Day of the Republic of Slovenia. We spoke with the president of the association, Paul Bevc. - V soboto, 23.julija, bodo v Slovenskem društvu Melbourne praznovali Dan državnosti Republike Slovenije. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Paulom Bevcem. 

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralka: Eva Longyka Marušič

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

Pogovarjali smo se z Valterjem Šuberjem, voditeljem odbora za prireditev v NSWu, ki je podal nekaj novih informacij v zvezi s prireditvijo.

Pogovarjali smo se z Valterjem Šuberjem, voditeljem odbora za prireditev v NSWu, ki je podal nekaj novih informacij v zvezi s prireditvijo.

Državni zbor je sinoči potrdil novo vlado s 53-imi glasovi, sledila je primopredaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom. Zdaj že nekdanji premier je nasledniku zaželel, da bi obdržal tempo, kot ga je imela odhajajoča vlada. Da nova zaradi razmer doma in v tujini tudi ne bo imela lahkega dela, pa je med drugim dejal Golob. Vlada je na prvi seji napovedala revizijo kadrovanj v minulih dveh letih in pol ter opravila več zamenjav. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje merila za prevzem evra, ter potrdila poljski načrt za okrevanje in odpornost. Praznovanje 70-letnice vladanja britanske kraljice Elizabete Druge se začenja z veliko vojaško parado v Londonu. Umrl je častni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša; v Trstu so se poslovili od pisatelja Borisa Pahorja.

Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.

Potopimo se v kraljestvo kožuhov in napovejmo vojno bolšji golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Posneto v studiih Radia Slovenija, pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice, maj 2019.

Praznovanje božiča je zaradi pandemije tudi letos nekoliko okrnjeno. Papež Frančišek je v poslanici opomnil, da so omejitveni ukrepi dodatno oddaljili ljudi. Ob tem je opozoril na vse več nasilja nad ženskami in otroki ter na osamljenost starejših. Spregovoril je tudi o stopnjevanju konfliktov po svetu ter pozval k pomoči migrantom in beguncem. Druge teme: - Omikron bi lahko do novega leta tudi pri nas postal prevladujoča različica koronavirusa - Krvavi spopadi v Etiopiji po več kot letu dni vsaj začasno ustavljeni - Starostnike na Goriškem razveselili s prazničnimi piškoti

Praznovanje božiča tudi letos zaznamuje epidemija, a pod milejšimi ukrepi.Kako so se na božič pripravljali v OŠ Alojzija Šuštarja?Latinski patriarh v Jeruzalemu upa, da bodo k polnočnici v Betlehem prišli vsaj kristjani iz drugih delov Izraela in Palestine.

Praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča je bilo vse prej kot predvidljiva interna proslava. Slavnosti govornik Tine Hribar je v okviru svojega razmišljanjaz naslovom: Kaj pomeni ustavna prisega, da bom ravnal po svoji vesti, veliko govoril o vesti predsednika Republike Slovenije in podpisovanju zakonov, ki jih sprejme parlament...

Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana bo v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije to soboto v SiTi Teatru priredilo slavnostno akademijo ob letošnjem mednarodnem tednu in dnevu gluhih z geslom »Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih« in 90. obletnici ustanovitve društva gluhonemih Dravske banovine – prvega društva gluhih pri nas. Letos izpostavljajo dve temi, in sicer skrb za starejše gluhe in izobraževanje gluhih. S predsednikom Društva Gorazdom Orešnikom, njegov govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak, se je pogovarjala Petra Medved.

Vrhunski dosežki naših športnikov in športnic so med drugim razlog, da se Slovenija lahko kot edina evropska država ponaša z državnim praznikom športa. "Zdrav duh v zdravem telesu" pa je motiv številnih, ki pomembnost športa praznujejo vsak dan. V Dogodkih in odmevih tudi: - Slovenija edina na evropskem epidemičnem zemljevidu obarvana temno rdeče - Začetek srečanja vodij ameriške in evropske diplomacije nakazal zadrego Washingtona in zamero Bruslja - Predlogu preprostejših in hitrejših postopkov graditve in umeščanja objektov v prostor se obeta podpora v državnem zboru

Število bolnikov s covidom, ki polnijo bolnišnice, se še vedno povečuje. V njih se zdaj zdravi 378 bolnikov, 103-je potrebujejo intenzivno nego. Vrhunec četrtega vala epidemije je po podatkih Inštituta Jožef Štefan pričakovati konec oktobra. Ker cepljenje ostaja edina zaščita pred hujšim potekom bolezni, pristojni spet pozivajo k cepljenju, predvsem najbolj ranljivih, to pa so starejši in kronični bolniki. Medtem so pravniki danes iskali odgovor na dilemo o obveznosti cepljenja ali pravici do necepljenja in med drugim poudarili, da bi morala biti odločitev o obveznem cepljenju najprej strokovna in šele nato politična. Ostali poudarki oddaje: - Na svetovne voditelje so na srečanju v New Yorku letele tudi kritike zaradi delitev in nesolidarnosti. - Dan vijoličaste pentlje: Alzheimerjeva bolezen pri številnih bolnikih ostaja prikrita. - Praznovanje na mariborski univerzi: častni doktorat je prejel pisatelj Drago Jančar.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

Poročali smo o praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta in ob 15. obletnici škofije Novo mesto, naš sogovornik je bil Janez Gril. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave sta pripravila žalno slovesnost ob 79. letnici umora Lamberta Ehrlicha. Po 10 letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor je pred medije stopil nekdanji ekonom nadškofije Mirko Krašovec. Slišali ste tudi, kaj prinaša nova številka revije Communio, ki je osredotočena na naše stolnice.

Kako praznovati in osmisliti praznik ter kaj čas pandemije pomeni za cerkveno občestvo? Po mnenju sogovornika je to čas milosti in očiščenja. Z nami je bil br. Štefan Kožuh.

Slovenia will celebrate 30 years of National Day and its independence in June. For this important occasion, the community in Sydney is preparing a special celebration on Sunday, 27 June at Mounties club. The Annual Slovenian of the Year NSW awards are also being incorporated into the day. We spoke with the Chairman of the overall event and Chairman of the Slovenian of the Year awards committee, Walter Šuber and Branko Fabjančič about new information and how you can book your seat to this important occassion. - 25. junija bo Slovenija praznovala 30. obletnico državnosti. Za ta pomemben dan bo celotna slovenska skupnost v NSWu pripravila posebno prireditev v Sydneyu, ki bo v nedeljo, 27. junija, v Klubu Mounties. Takrat bo tudi podelitev priznanj najbolj zaslužnim Slovencem v NSWu. O novih informacijah smo se ponovno pogovarjali z voditeljema prireditve, Valterjem Šuberjem in Brankom Fabjančičem.

Končuje se praznični konec tedna, na delo se jutri številni vračajo po dopustu oziroma vsaj krajšem oddihu ob sproščanju omejitev po državi. V šole se bodo po počitnicah vrnili učenci in dijaki - tudi maturanti ob začetku zrelostnega izpita. V tednu, ki je pred nami, pristojni pričakujejo obsežnejše dobave različnih cepiv proti koronavirusni bolezni. V cepilnih centrih bodo tako pospešili delo, ob morebitni pomoči pripadnikov civilne zaščite in vojske. Zdravstveni minister Janez Poklukar je ocenil, da bi lahko v dveh mesecih precepili prebivalce Slovenije. Prvomajski shodi so se v več mestih sprevrgli v nemire, med drugim v Parizu, Bruslju in Berlinu. Mladi v Nemčiji so po sodni poti prisilili državo k odločnejšim ukrepom za zaščito okolja. Praznovanje pravoslavne velike noči med epidemijo poteka s pozivi k molitvi za bolne.

Na prvi dan tišrija, sedmega meseca v judovskem koledarju, Judje začenjajo s praznovanjem Roš Hašane ali novega leta. Roš hašana v hebrejščini pomeni glava leta. Praznično vzdušje, pa je še najmočneje občutiti v Sveti deželi, še posebej v Davidovem mestu Jeruzalemu. Veselijo se vsi, zahodni in vzhodni, ortodoksni in sekularni Judje. O zgodovinskem in kulturnem pomenu praznika se bo Nejc Krevs pogovarjal z dr. Samom Skralovnikom s katedre za sveto pismo in judovstvo, teološke fakultete.

Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.

Melbourne's Slovenian community celebrated the golden jubilee anniversary of the blessing of the Saints Cyril and Methodius Slovenian Catholic church in Kew, Victoria. This event, which attracted a large number of visitors was held on Sunday, October 21st 2018. A special Mass was celebrated with the Archbishop Metropolitan of Ljubljana, The Most Reverend Stanislav Zore, Fr Marijan Čuden, Franciscan Provincial from Slovenia, Fr David Šrumpf from the Holy Family Slovenian Mission in Adelaide, Fr Ciril Božič from the Slovenian Mission in Melbourne, Fr Paul Smith, former Franciscan Provincial in Australia and other franciscan friars from their monastery in Box Hill. After Mass, a special lunch was prepared in the church hall. At the conclusion of the celebrations, we were joined by the Archbishop Metropolitan of Ljubljana, Stanislav Zore, Slovenian Franciscan Provincial, Fr Marijan Čuden and Fr Ciril Božič, who shared their thoughts about celebrating this special milestone: 50 years since the blessing of the oldest Slovenian church in Australia. - V nedeljo, 21. oktobra, je bilo v slovenskem verskem in kulturnem središču v Kewju zelo slovesno. Slovenska skupnost je praznovala zlati jubilej blagoslovitve slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Prvo slovensko cerkev v Avstraliji je 20. oktobra 1968 blagoslovil tedanji koprski škof dr. Janez Jenko. Ob tej priložnosti se je zbrala velika množica ljudi, med njimi tudi mnogi, ki se dobro spominjajo zgodovinskega dogodka izpred pol stoletja. Somaševali so ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, pater Marijan Čuden, povincial slovenske frančiškanske province, pater David Šrumpf, voditelj slovenskega misjona Svete Družine v Adelaidi, pater Ciril Božič, voditelj slovenskega misjona svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu, Fr Paul Smith, nekdanji avstralski frančiškanski provincial ter drugi patri iz frančiškanskega samostana v Box Hillu. Po obhajilu sta Lojze Markič in Rudi Koloini, graditelja in voditelja gradnje slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, v imenu celotnega občestva prejela papežev blagoslov, ki ga jima je izročil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislava Zoreta. Prejela sta tudi priznanje slovenske frančiškanske province, ki ga jima je izročil provincial pater Marijan Čuden. Po maši se je slavje nadaljevalo v nabito polni dvorani pod cerkvijo z okusnim kosilom, ki so ga pripravile članice društva Sv. Eme. Po končanem praznovanju so za SBS spregovorili ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, frančiškanski provincial pater Marijan Čuden in pater Ciril Božič.