Podcasts about praznovanje

V mesecu maju smo. Ob vaških znamenjih ali križih, v podružnicah in župnijskih cerkvah se zbiramo k šmarnicam, tej lepi slovenski majski pobožnosti. To nedeljo, 31. maja 2026, bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem tradicionalne Slovenske šmarnice. Katoliška akcija in Dušnopastirski urad celovške škofije jih pripravljata že več kot četrt stoletja. Praznovanje se začenja s sveto mašo, nadaljuje z duhovnim koncertom in zaključi s šmarnicami. Letos bo romarsko mašo daroval dekan Janko Krištof. Sodeloval bo APZ svete Cecilije iz Ljubljane, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, na orgle bo igrala Ana Kresal. Zbor bo sodeloval tudi na koncertu duhovnih pesmi, kjer se mu bo pridružila Skupina Akzent iz Ledinc, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressmann, Šmarnično pobožnost bo vodil dekan Jurij Buch. To nedeljo se bodo torej pri Mariji v najstarejši romarski cerkvi našega naroda v molitvi in pesmi združili s sončne in senčne strani Karavank.

Ste vedeli, da je številka cerkva v Sloveniji skoraj podobna številki višine Triglava? Na to je v pogovoru o prenovljenem spletnem registru cerkva spomnil Blaž Lapanja s koprske škofije. Ena od teh cerkva je tudi v župniji sv. Jurij v Slovenskih Konjicah, ki letos praznuje 880 let prve pisne omembe, pred dnevi pa so ta jubilej obeležili tudi s sveto mašo in blagoslovom obnovljene ploščadi. V oddaji smo sicer skočili še tik za mejo, v števerjansko župnijo, ki praznuje stoto obletnico posvetitve cerkve, posvečene sv. Florijanu.

Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.

Papež sprejel canterburyjsko nadškofinjo Sarah Mullaly.Praznovanje 880-letnice prve pisne omembe župnije Slovenske Konjice.Rekorden obisk na blagoslovu motoristov pri Novi Štifti.

Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.

Vstopamo v Teden družine.Praznovanje sv. Jožefa v Celju.Kardinal Mathieu zaradi varnostnih razmer zapustil Iran.Islandski katoliški duhovnik tarča kritik zaradi besed o homoseksualnih osebah.

Praznovanje današnjega kulturnega praznika, Prešernovega dne, sta v Vrbi zaznamovali prenovljena Prešernova rojstna hiša in nov informacijski center, urejen v nekdanjem skednju. Pridobitvi so si ogledali številni obiskovalci. Po državi so sicer čez ves dan potekali številni dogodki. V Kranju je obiskovalce razveselil Prešernov smenj, v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru pa so imeli točno opoldne recital Prešernove poezije. Številni govorci so poudaril pomen kulture, ki se ga zavedajo tudi državljani.

Papež v Koloseju ob obletnici Duha Assisija: »Samo mir je svet. Dovolj vojn z njihovimi kupi smrti, dovolj!„Praznovanje 60. obletnice dokumenta 2. vatikanskega koncila Nostra Aetate.Pri Založbi Dravlje je izšla knjiga p. Ivana Platovnjaka z naslovom Prezrti čas.

Papež v Koloseju ob obletnici Duha Assisija: »Samo mir je svet. Dovolj vojn z njihovimi kupi smrti, dovolj!„Praznovanje 60. obletnice dokumenta 2. vatikanskega koncila Nostra Aetate.Pri Založbi Dravlje je izšla knjiga p. Ivana Platovnjaka z naslovom Prezrti čas.

Vlada je na regijskem obisku v Pomurju med drugim sprejela predlog intervencijskega zakona, s katerim bo državnemu zboru predlagala v potrditev štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne prvega decembra. Ministrski zbor je tudi odločil, da na obalni hitri cesti uporaba vinjet za osebna vozila ne bo več potrebna. Premier Robert Golob pa je napovedal, da bo vlada jutri na redni seji razpravljala tudi o predlogu posebnega zakona o božičnici. Drugi poudarki: - Po poletnem znižanju dobav vojaške pomoči Ukrajini za skoraj polovico se na današnjem srečanju obrambnih ministrov zveze Nato vrstijo pozivi k povečanju. - Obsodbam Hamasovih pobojev domnevnih izraelskih sodelavcev v Gazi se je pridružil palestinski predsednik Mahmud Abas. - Praznovanje 80-letnice ene področno najpomembnejših slovenskih ustanov - Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Dan rožnega venca na Brezjah.Praznovanje 160-letnice posvetitve župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki.Jubilej posvečenega življenja.Evropski škofje o tem, kako biti misijonarski učenci v sekularizirani Evropi.Komisija za zaščito mladoletnih bo 16. oktobra objavila drugo letno poročilo.

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.

Jubilej pravosodnih delavcev.Obisk Patricie Sandoval. Nastopila bo tudi na Stični mladih.Praznovanje 100. obletnice blagoslova Doma duhovnih vaj.Začetek praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor.Nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.25-letnica vojaškega vikariata.Kvatrnica na Mirenskem Gradu.

Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca. Kaj pomeni biotska pestrost, zakaj so nekatere vrste v Aziji in tudi pri nas ogrožene ter kako prav živalski vrt prispeva k njihovemu varovanju, bo povedala Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v živalskem vrtu Ljubljana.

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

V Vipavskem križu je bil predpremierno prikazan celovečerni dokumentarni film OHO Damjana Kozoleta, ki se poklanja avantgardnemu umetnišekmu gibanju OHO, v Kranjski Gori pa bodo ta konec tedna s projekcijami digitalno restavriranih filmov Kekec in Srečno Kekec Jožeta Galeta obeležili 120-letnico slovenskega filma. Ocenjujemo tudi filma Na vrhu Jesseja Armstronga in Črna torba Stevena Soderbergha ter se oziramo v Karlove Vare, kjer se pričenja že 59. filmski festival v Karlovih Varih.

Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo. Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!   Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

V hudomušni pravljici se mačja kraljica neuspešno poskuša znebiti nadležne golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.

Po vsej Sloveniji ob 1. maju potekajo delavska druženja. Eno največjih v Šaleški dolini tradicionalno pripravijo na Graški gori, na stičišču treh občin; Velenja, Mislinje in Slovenj Gradca. Lepo vreme je spodbudilo številne, da so se odpravili na priljubljeno izletniško točko, poroča Metka Pirc. In kakšno je sporočilo prvomajskih shodov? Predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba pogreša delavce in ugotavlja, da je zaposlene vse pogosteje strah, da bi se zavzeli za svoje pravice. Predsednik podjetniškega sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot poudarja, da je moč sindikatov v množičnosti, saj se le tako lahko borijo proti kapitalu, in tega bi se morali zavedati tudi delavci. Velenjski župan Peter Dermol pa med drugim poziva vlado, naj izpolni dane obljube in sprejeme zakone, ki bodo zagotovili rudarjem in njihovim družinam varno prihodnost. Kakšna pa je danes vloga sindikatov? Foto (Metka Pirc): tradicionalno prvomajsko praznovanje na Graški gori

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Papežev molitveni namen za februar: Za poklice v duhovniško in redovniško življenjeNovomeški škof Andrej Saje se je srečal z mladimi v Šentrupertu.Praznovanje 18 let Škofijske Karitas Celje.

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim' in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog.

V Noči čarovnic se v ljubljanski Kinodvor vrača tradicionalni filmski maraton Noč grozljivk. Letošnji, že 16. zapored, bo hkrati tudi rojstnodnevna zabava za 16 let mestnega kina Kinodvor. Praznovanje bo uvedla še vedno najbolj srhljiva 16-letnica in ikonična kraljica maturantskega plesa Carrie. Selektor filmskega kvinteta groze je Marcel Štefančič.

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Škof Jurij Bizjak ob včerajšnjem prazniku o poveličanih telesih tistih, ki so že v večnosti.Praznovanje na Selah, v župniji sv. Roka tudi v znamenju Meškovega leta.Ob godu sv. Roka, priprošnjika zoper nalezljive bolezni, v Dravljah romarski shod.Ob praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom maša za domovino.

Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.

Hvala bogu se je končalo. Širše sorodstvo, prijatelji, sodelavci ter birmanski boter so devetim Slovencem zrihtali službe v Bruslju in zdaj bo za nekaj časa mir. Torej se lahko posvetimo bistvenim vprašanjem. Med drugimi tudi vprašanju o človeški naturi in smislu vojne.Te dni obeležujemo osem desetletij od začetka vojaške akcije, ki je pomenila začetek konca druge svetovne vojne in je v perspektivi rešila Evropo spon nacizma in fašizma. Govorimo o praznovanju osemdesete obletnice izkrcanja zavezniških armad na plažah Normandije, ki se ga je prijelo ime "dan D"! "Praznovanje je potekalo v senci trenutnih vojn, sploh tiste na evropskih tleh," so zapisali verni kronisti. Sicer so se na obali zbrali vsi politični nasledniki takrat vpletenih strani, ki so ponovili obvezni "Nikoli več", medtem ko so njihovi tajniki prek elektronske pošte oboroževali divja vzhodna plemena. Kakorkoli. Eden vrhuncev proslave je bil spominski desant britanskih padalcev na francosko ozemlje. Kot povedo vojaški zgodovinarji, se "dan D" ni začel z izkrcanjem na plažah, temveč že nekaj ur prej, ko so v zaledju pristale ameriške in britanske padalske enote ter zavarovale strateške mostove, ceste in naselja, kar je Nemcem onemogočilo pošiljanje okrepitev na napadeno obalo. In v spomin na desantni začetek operacije so britanski padalci tudi tokrat izskočili na normandijska polja. Leta 1944, sredi noči, so k njim pristopili ganjeni francoski prebivalci in jim ponudili vso pomoč, ki so jo po štirih letih okupacije lahko nudili. Tokrat pa so k padalcem pristopili francoski žandarji in od njih zahtevali potni list. Ker velika Britanija ni več v EU, so djali Francozi, in se na moč uradno držali, ko so s štampiljko odobrili spominsko in simbolno dejanje. Prav je imel bradati Karl, ko je rek o ponavljajoči se tragediji zgodovine nadgradil z ugotovitvijo, da se zgodovina drugič ponovi kot farsa.Kako drugače razumeti dejanje francoskih oblasti, ki ne da ne razumejo simbolnega dejanja, temveč ne razumejo niti biološkega dejstva, da jih brez padalcev izpred osemdesetih let sploh ne bi bilo. In da je bilo tveganje tedanjih vojakov ter tudi preštevilne žrtve med njimi z zahtevo po potnem dokumentu onečaščeno. Z zahtevo po pasošu so se Francozi ponečedili na lastno zgodovino in obstoj, na žrtve ter tudi na civilizacijske dosežke, ki so sledili v naslednjih desetletjih. Med katerimi je miroljubna skupnost evropskih narodov brez dvoma najsvetlejši. Noro naključje je omogočilo prelepo parabolo o Evropski skupnosti, ki jo je de facto začelo izkrcanje junija 1944. V času, ko so francoski policisti legitimirali britanske vojake, so se odvile evropske volitve. Vsaj za slovenske izvoljene poslance si upamo zatrditi, da absurda evropske zgodovine, ki se je demonstriral na tisti francoski njivi, niso sposobni doumeti. Malo zaradi dejstva, da ga s svojim političnim in javnim delovanjem soustvarjajo, malo pa zaradi dejstva, da gre za intelektualne mediokritete.Vsi ti strankarski vojščaki in kričeča otročad ne le, da ne doumejo evropske ideje, temveč jo celo pomagajo aktivno rušiti! Ena od novih poslank je v sramoto – ne le svojo lastno, temveč v sramoto rodu njenega in v sramoto Evrope kot take, začivkala, da se bo v Bruslju borila za "boga, družino in domovino". "WTF" vzkliknemo začudeno z besednjakom njene generacije. Končali bomo preprosto, da bodo lahko sporočilo doumeli vsi udi naroda našega …Ko so zavezniški padalci pred osemdesetimi leti izskočili nad polji Normandije in pristali v zasužnjeni Franciji, nacisti niso stopili k njim in jih povprašali po potnih listih … Streljali so nanje! Povedano še bolj neposredno in še bolj vezano na sedanji trenutek evropske povezave … kar se začne s potnimi listi, se konča s streli. Kar se konča kot farsa, se ponovno rodi kot tragedija.

Sindikati javnega sektorja so na včerajšnjih pogajanjih o prenovi plačnega sistema pričakovali vladni predlog o odpravi plačnih nesorazmerij, vlada pa začetek zapiranja odprtih zadev. A po osmih urah pogovorov so se dogovorili le, da bo novi sistem temeljil na stebrih. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Praznovanje evropskega povezovanja, ki se je rodilo na ruševinah vojne, letos tudi v znamenju krepitve proizvodnje streliva v Uniji - Po nedavnih strelskih napadih v Srbiji več 10 tisoč ljudi v Beogradu protestiralo proti nasilju - Svet mariborskega kliničnega centra potrdil začetek postopka za razrešitev direktorja Antona Crnjaca

Pater Darko Žnidaršič je voditelj Slovenskega misijona Sv.Rafaela v Sydneyu. Prihodnjo nedeljo, 5.februarja, vljudno vabijo na veliko slavje ob 50.obletnici slovenske cerkve.

On Saturday, July 23, the Slovenian Association Melbourne will celebrate the National Day of the Republic of Slovenia. We spoke with the president of the association, Paul Bevc. - V soboto, 23.julija, bodo v Slovenskem društvu Melbourne praznovali Dan državnosti Republike Slovenije. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Paulom Bevcem. 

On Saturday, July 23, the Slovenian Association Melbourne will celebrate the National Day of the Republic of Slovenia. We spoke with the president of the association, Paul Bevc. - V soboto, 23.julija, bodo v Slovenskem društvu Melbourne praznovali Dan državnosti Republike Slovenije. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Paulom Bevcem.

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

On Monday, June 20, 2022, the Slovenian Embassy in Canberra organized a celebration on the occasion of Statehood Day and the 30th anniversary of diplomatic relations between Slovenia and Australia. - V ponedeljek, 20.junija 2022, je slovensko veleposlaništvo v Canberri priredilo praznovanje ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.

Pogovarjali smo se z Valterjem Šuberjem, voditeljem odbora za prireditev v NSWu, ki je podal nekaj novih informacij v zvezi s prireditvijo.

Pogovarjali smo se z Valterjem Šuberjem, voditeljem odbora za prireditev v NSWu, ki je podal nekaj novih informacij v zvezi s prireditvijo.

Državni zbor je sinoči potrdil novo vlado s 53-imi glasovi, sledila je primopredaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom. Zdaj že nekdanji premier je nasledniku zaželel, da bi obdržal tempo, kot ga je imela odhajajoča vlada. Da nova zaradi razmer doma in v tujini tudi ne bo imela lahkega dela, pa je med drugim dejal Golob. Vlada je na prvi seji napovedala revizijo kadrovanj v minulih dveh letih in pol ter opravila več zamenjav. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje merila za prevzem evra, ter potrdila poljski načrt za okrevanje in odpornost. Praznovanje 70-letnice vladanja britanske kraljice Elizabete Druge se začenja z veliko vojaško parado v Londonu. Umrl je častni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša; v Trstu so se poslovili od pisatelja Borisa Pahorja.

Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.

Potopimo se v kraljestvo kožuhov in napovejmo vojno bolšji golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Posneto v studiih Radia Slovenija, pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice, maj 2019.