Podcasts about rakef

Tokratna oddaja Lahko noč, otroci bo nekaj posebnega, saj bomo v njej gostili Zverinice! To je nov podkast Radia Slovenija, v katerem boste lahko spoznavali živali. Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji Zverinice. V prvi oddaji igrata glavno vlogo radovedni deček Denis in morski konjiček, ki ima srečanje s svojo zaročenko. In če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. V podvodni svet morskega konjička nas bosta popeljala igralca Anja Novak in Blaž Šef. Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat. Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma. Režiserka: Saška Rakef. Igralca: Anja Novak in Blaž Šef. Mojster zvoka: Urban Gruden. Zverinice so izvirna oddaja Francoskega radia France Inter, ki nastaja v sodelovanju s francoskim Nacionalnim prirodoslovnim muzejem. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, januar 2025.

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?Le Moustique : l'aventurière mal-aimée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ... La marmotte : Marmotton ne veut pas dormir ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč. L'éléphant : le colosse qui jouait de la trompette Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: njeno telo oddaja svetlobo, podobno bliskom, ki naelektri njen plen in ga hipnotizira, da ne more pobegniti. Ima tudi skrivno orožje: vrečko s črnilom! Bolje, da je ne prestrašite, sicer lahko v obraz dobite črno barvilo, ki se imenuje sepija. Jesti ali se pustiti pojesti? Ji vse te super moči lahko omogočijo, da se izogne nevarnostim?La seiche : championne du cache cache sous-marin Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Noj v svojem telesu skriva več zvijač. Ima mišičasta stegna, s katerimi pobegne pred plenilci, in čudovito perje, s katerim privablja samice. Ta nenavaden ptič, največji na svetu, je visok več kot dva metra in tehta do 130 kilogramov! Živi v afriški savani, kjer se njegovo močno golčanje sliši kilometre daleč. Te nenavadne zvoke noji oddajajo z zaprtimi kljuni, njihovi dolgi vratovi pa se pri tem napihujejo kot balon. Nojeva peresa sijoče črne in brezmadežno bele barve so navduševala elegantne dame v prejšnjem stoletju. Hijene pa se ne zadovoljijo s perjem, temveč obožujejo nojevo meso. Na srečo noj zelo hitre teče in lahko doseže hitrosti do 90 kilometrov na uro, ima pa tudi močan krempelj, s katerim lahko svoje plenilce spravi v zelo neugoden položaj. Pst! Zdaj je sezona parjenja in noj bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo, vredno ogleda. L'autruche : Une redoutable charmeuse Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zrnc zemlje, ki jih je prav tako pogoltnil. Je požrešen, pa vendar daljnoviden in si mravlje pusti tudi za prihodnjič. Oh, smrdi po zažganem. Gozd gori in v amazonski džungli vlada panika. Bo naš mravljinčar rešil svojo kožo?Le Fourmilier : Sauve qui peut ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na srečo so njihove lepe modrikaste lupine zelo trde. Tesno stisnjene skupaj ščitijo školjko pred zunanjimi vplivi kot prava trdnjava!La moule : la folle journée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Morski konjiček je nenavadna riba. Pravimo mu morski konjiček, ker njegova glava spominja na glavo konja. Ima kot opica dolg rep, ki se lahko zvija in odvija kot jojo. Z njim se lahko oprime vsega. Pod kožo ima neke vrste oklep, to so kostne ploščice, ki ga ščitijo in zaradi katerih je videti kot zmaj! Pred davnimi časi so Grki odkrili to ribo, ki je bila tako neobičajna, da so mislili, da je čarobna. Poimenovali so jo hipokampos ... Hipos za konja in kampos za morsko pošast. Pravzaprav gre za pošast v velikosti špageta! A med nami povedano, morski konjiček ni v resnici prav nič strašen! Morski konjiček ima srečanje s svojo zaročenko in če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Bo po nevihti, ki je vse odnesla, prišel pravočasno na poroko? Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. L'hippocampe : le petit cheval des mers qui voulait être papaAvtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkaškega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo. A zaenkrat je Joey še na toplem v mamini vreči. Le kangourou : Joey "Grands pieds" a peur de tout Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!Radijski dokumentarec Potovanje na robu noči je na 27. mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulić na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji radijskih dokumentarcev. Radijski dokumentarec je skupni projekt Prvega, Programa Ars in Vala 202 in je bil posnet spomladi 2023 v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Idejna zasnova Mojca Delač in Luka Hvalc, scenarij Mojca Delač, Saška Rakef in Luka Hvalc v sodelovanju z ddr. Evgenom Bavčarjem, režija Saška Rakef, dramaturgija Saška Rakef, Mojca Delač in Luka Hvalc, zvočni mojster Urban Gruden. Povezava do dokumentarca

Zgodba, ki slavi prijateljstvo, se začne v veseli igri otroka in morskih bitij, ki jo prekine izginotje mogočnega, velikanskega kita. Deklica Ana se s prijatelji albatrosom, morskim vragom in starodavno morsko želvo odpravi na napeto pustolovščino v morski hrup, da bi poiskala kita, prijatelja otrok … Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe in montažerka: Alenja Pivko Kneževič Pripovedovalec – Matej Puc Besneči orjak in Kitovka – Anja Novak Ana – Ana Tereza Perko Albatros – Blaž Šef Morski vrag – Mojka Končar Starodavna želva – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Radijska igra za otroke je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.

Ime tedna je Anton Grobelnik, mlad prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v občini Žalec. Obdelujejo 34 hektarjev kmetijskih zemljišč, ukvarjajo se z živinorejo in predelavo mesa v suhomesne izdelke, v zelo kratkem času pa se mu je uspelo prebiti na trg z vrhunskimi izdelki, ki jih ponuja v lastni trgovini na kmetiji. Prejel je naziv Inovativni mladi kmet 2023.Kandidatki sta bili še: Diana Kolenc, igralka, ki je za vlogo Lare v filmu Opazovanje na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. V filmu se z izjemno interpretacijo v vlogi mlade reševalke trudi odkriti, zakaj dobiva skrivnostne posnetke brutalnega zločina, ki ga je videla v živo prek Facebooka, medtem pa ji postaja jasno, da je pri njem sodelovala tudi sama. Saška Rakef, režiserka radijskega dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju "Potovanje na robu noči" in koordinatorica mednarodnega projekta B-Air, ki raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Dokumentarec je bil predstavljen tudi na drugem Avdiofestivalu Radia Slovenija, ki je v ljubljanski Cukrarni izpostavil najboljše prakse in produkcijo s področja radia, avdia in podkastov v Sloveniji.

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.

Deček Leo je bolan in v bolnišnici. V sobi je z zgovorno deklico Lučko. In ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. A Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, svojo sobico, prijatelja Brina, najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, a je v domu starejših in ne more priti. Res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, so drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko »vse – najlepše«. Režiser: Alen JelenDramaturginja: Saška RakefStrokovna sodelavka: dr. Ivana Kreft HausmeisterTonski mojster: Nejc ZupančičAvtor izvirne glasbe: Nino de GleriaGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igrajo: Pripovedovalec: Nik ŠkrlecLeo: Tosja TomšičLučka: Marli PiletičMedicinska sestra: Tjaša ŽeleznikZdravnik: Tomo TomšičPsihologinja: Nina ValičSocialna delavka: Saša PavčekPevka songov: Urša KavčičBabica: Jerica MrzelDečki in deklice v bolnišnici: Lara Jurko, Mark Jurko, Luka Kolenc, Ana Tereza Perko, Tibor Jan Vidmar, Tisa Jan Vidmar,  Produkcija B-AIR LAB in Radio Slovenija.Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2022.Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Radijska igra za otroke vabi v družbo morskih bitij, s katerimi se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se hrup v morju pomiri in ali se ta, ki se iščeta, delfina dva, dva prijatelja, lahko spet najdeta? K odkrivanju skrivnosti, vtkane v valovanje morja, vabimo tako najmlajše kot njihove starše, babice, dedke in vse, ki ste radovedni in radi raziskujete. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Strokovna sodelavka: Katarina Kompan Erzar Pripovedovalec - Aleš Valič Iglici - Lena Hribar in Anja Novak Moreni - Jožica Avbelj in Primož Pirnat Morski konjički - Lina Akif, Zvone Hribar, Blaž Šef Rak - Jernej Gašperin Morski klobuk - Brane Grubar Hobotnica - Vesna Jevnikar Sopranistka - Rebeka Pregelj Glasovi v morju - Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Ana Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2023 Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. Radijska igra za otroke Slišati morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

»Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, izhajajoči iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem, ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slogi, organizacija zaznavanja in pozornosti, kakor tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi.« V besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je leta 2019 pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila.

Po morju plava starodavna Riba Faronika, stara kot morje, v katerem plava, stara kot svet, ki ga skrbno čuva. Svet sožitja. Nekega dne pa – nekaj se zgodi, pesem morja se razleti, riba Faronika se splaši, zbeži. Nič več prav na svetu ni. Ta, ki se iščeta, ta se več ne najdeta. A pravijo, da ta, ki se iščeta, spet se srečata, ko najdemo skrivnosti, ki šumijo v morju in jih skupaj z njim zapojemo. Najmlajše in njihove starše, dedke, babice, vse, ki radi raziskujete, vabimo, da se skupaj zatopite v morje in prisluhnete, kako šumi njegova pesem. Naj bo poslušanje – igra, pozorna in nežna, saj pesem je krhka, a silna. Šumi. Šumiš. Šumi. Pesem. Polna skrivnosti. Avtorska zasnova in režija: Saška Rakef; avtorska glasba: Bojana Šaljić Podešva; dramaturgija: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj; tonska mojstrica: Sonja Strenar. Skozi valovanje morja vodi – Vesna Jevnikar; plasti morja z glasom tketa – Zala Ana Štiglic in Asja Kahrimanović Babnik. Koprodukcija z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

Razvijanje zvočne umetnosti za dojenčke in malčke je eno od poslanstev mednarodnega projekta B-AIR, pri katerem sodeluje Radio Slovenija. S tem namenom je v zadnjem času nastalo več zvočnih iger za najmlajše, med njimi je zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem. Igro je zasnovala režiserka Saška Rakef, izvirno glasbo je napisala skladateljica Bojana Šáljić Podéšva, strokovna sodelavka pri projektu je bila psihologinja Katarina Kompan Erzár. Vse tri avtorice bodo zvočno umetnost za dojenčke predstavile v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.

Igra je namenjena malčkom in njihovim odraslim spremljevalcem z željo, da jih ti s poslušanjem spodbudijo k tvorjenju prvih zlogov. Glasbena zgodba ob možnem skupnem zvočnem ustvarjanju živali, dreves in majhnih otrok govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov ti večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Sicer pa igra predvsem spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela. Ko zapoje listje dreves in gozdna jasa postane koncertni oder, se srečamo v igri ... čebljajte z nami. Besedilo in zgodba: Irena Pivka; glasbena kompozicija: Brane Zorman; kuratorka in producentka: Saška Rakef. Povezovalni vokal – Nada Vodušek; Malček – Kiran Benjamin Rosenbluth – Orlić; Voditelja vokala malčka – Nina R. Orlić, Brandon Rosenbluth; Dojenčica in odrasla pevka: Naomi Uma Zorman. Produkcija B-AIR LAB, Radio Slovenija, september 2022.

An audio feature for the animal world By Saška Rakef, Tina Kozin, Bojana Šaljić Podešva, Matjaž Miklič and Pia Brezavšcek (2021) Plunge into the sonic landscape of the jackal, as they stalk around a human settlement. Listen as voices from the Anthropocene emerge from busted radios, talking into the night. Directed by Saška Rakef Script … Continue reading "The Voice of Jackal"

"Ko žlica postane prvi instrument. In domača kuhinja koncertni oder." Radijska igra za dojenčke. Pred govorjenim, racionalnim jezikom, nastopi jezik intonacije, ritma, različnih registrov in melodije. Prav zvočna stimulacija, ki jo tvorijo glasba, besede, fonemi in zvok predmetov iz okolja, znatno vplivajo na otrokov zgodnji čustveni, kognitivni, socialni in motorični razvoj. Glasbena kuhinja je radijska igra za dojenčke in malčke med 6. in 18. mesecem starosti, ki s tematiziranjem zgodnjih ritualov otroka ob jedilni mizi kombinira realistične zvoke iz kuhinjskega okolja in elemente elektroakustične kompozicije v stimulativno glasbeno kompozicijo, ki jo povezuje besedilo v interpretaciji igralke Maje Kunšič. Ciljno občinstvo radijske igre so dojenčki in malčki v senzorično-motorični fazi, ki jo razvojna psihologija pozna kot obdobje otrokovega spoznavanja sveta prek dejavnosti, ki aktivirajo in stimulirajo čute. Pomembno vlogo igrajo pri tem starši ali skrbniki, ki so za malčka model interakcije z zunanjim svetom. Vabimo vas, da se ob pomoči grafične partiture, ki jo je mogoče najti na spletni strani, s svojimi malčki ob poslušanju radijskih valov spustite v igro. Da s petjem, igro predmetov, verbalnimi imitacijami, improvizacijo ali drugimi oblikami spontanega vključevanja domača kuhinja postane koncertni oder. In žlica prvi inštrument. Naj bo poslušanje igrivo, kreativno, odprto in naj bo uho okno v svet. Radijska igra je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Avtorica besedila in režiserka: Tajda Lipicer Skladateljica in avtorica izvirne glasbe: Alenja Pivko Kneževič Interpretinja besedila: Maja Kunšič Strokovne sodelavke: Saška Rakef, dr. Katarina Zadnik, dr. Katarina Habe, dr. Katarina Kompan Erzar Tonski mojster: Urban Gruden Zunanji sodelavec: Žiga Hren Produkcija: B-AIR LAB, Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana marec 2022.

Richard Wagner je bil izrazit nasprotnik monarhizma, ki je verjel, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje je prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravil večino svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradil gledališče, v katerem vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja smo o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi, govorili z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in dr. Aldom Milohnićem, predavateljem zgodovine gledališča na AGRFT. Oddajo je leta 2015 pripravila Saška Rakef. V ponedeljek, 25. julija ob 15:50, bo na programu Ars neposredni prenos začetka Slavnostnih iger v Bayreuthu 2022 ter Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Vabljeni k poslušanju. V ciklu Refleksije štirih bomo v prihodnjih tednih ob sobotah ob 13:05 na programu Ars govorili še o Denisu Diderotu, Baruchu de Spinozi in Mahatmi Gandhiju. foto: Pixabay/niki_vogt

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru. Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru. Premiera: 3. junij 2022 Informativni program RA SLO V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bil včeraj premieren lutkovno – gledališki, predvsem pa interaktiven dogodek za malčke in starše z naslovom Slišati morje. Raziskovalno estetsko potovanje je režirala Saška Rakef, predstavo pa si je ogledala Magda Tušar:

Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.Na festival Prix Marulić so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel.Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.

''Ljudje smo si veliko bolj sorodni z določenimi živalmi, kot so si določene živali sorodne med sabo'' Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik. Foto: Pixabay

Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma. O umetnosti poslušanja Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo. Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. ** O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku? Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo. Od psihologije do antropologije. Od filozofije do umetnosti. Od besede. Do izkušnje. Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.

Kako si delimo prostor in čas? Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« Kako si delimo prostor in čas? »Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. FOTO: Glas šakala (Petra Veber)

“Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe. Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef.

Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer

V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL. O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Meta Hočevar Foto: BoBo

Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef

»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?« Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.

Slovenske organizacije s področja umetnosti in kulture so na evropskih razpisih izredno uspešne. Tudi na področju uprizoritvene umetnosti so evropska sredstva pomemben vir sredstev za delovanje in razvoj, povezana in pogojena pa so z mednarodnim sodelovanjem, z vpetostjo v širši evropski prostor. Gledališča in meje se odpirajo, organizacije, umetniki in odločevalci pa so postavljeni pred zares velik izziv: kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje. Naši gostji sta producentka Alma Selimović iz zavoda Bunker in Mateja Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je od leta 2014 z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture. Z njima se bom pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji: Velika pričakovanja (Beton Ltd.) Avtorica fotografije: Nada Žgank

»Država uresničuje javni interes za kulturo tudi z registracijo samozaposlenih v kulturi v razvidu ministra, pristojnega za kulturo.« (Iz 24. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.) O položaju samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti se bo z dramaturginjo in prevajalko Barbaro Skubic pogovarjala Saška Rakef.

O pretočnosti uprizoritvenih prostorov, uprizarjanju del slovenskih skladateljev, pa tudi o režiji sodobne opere, vključevanju mladih ustvarjalcev in razvijanju vsebin, ki so relativna novost v operni produkciji, se bo s Katjo Konvalinka, sopranistko in predsednico Slovenskega komornega glasbenega gledališča pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji Katja Konvalinka v operi Dnevnik Ane Frank. Avtorica fotografije: Darja Štravs Tisu.

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

»Problem je prav v ednini: kaj naj ena sama nogavica na tem svetu?« V takšno zagato pride naslovna junakinja, se pa iz nje tudi izkoplje – malo s pomočjo prijateljev, malo z lastno iznajdljivostjo in malo z ljubeznijo! Avtorici: Saška Rakef in Dragica Potočnjak Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Blaž Jurjevčič Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent: Sandi Zgonc Rdeča nogavička: Martina Lavrič Lazar Modri nogaviček: Miha Arh Nogavičke – Tačrtasta: Ana Hribar Tapikčasta: Asja Kahrimanović      Pirueta: Petra Veber Rojnik      Tarožasta: Katja Povše Stefano: Željko Hrs Taplaninski: Samo Jakoš Snežka: Ana Ruter Veter: Brane Vižintin Babica: Mojca Ribič Metka: Neža Đukić Stari mož: Iztok Jereb Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008

Težava je v ednini nogavički: kaj naj ena sama nogavica na tem svetu? V takšno zagato pride naslovna junakinja igre, se pa tudi izkoplje iz nje – malo s pomočjo prijateljev, malo z lastno iznajdljivostjo, malo z ljubeznijo. Rdeča nogavička Martina Mavrič Lazar Modri nogaviček Miha Arh Nogavičke: Tačrtasta Ana Hribar Tapikčasta Asja Kahrimanović Pirueta Petra Veber Rojnik Tarožasta Katja Povše Stefano Željko Hrs Taplaninski Samo Jakoš Snežka Ana Ruter Veter Brane Vižintin Babica Mojca Ribič Metka Neža Đukić Stari mož Iztok Jereb Avtorici Saška Rakef, Dragica Potočnjak Režiser Jože Valentič Dramaturg Goran Schmidt Tonski mojster Matjaž Miklič Izvirna glasba Blaž Jurjevčič Asistentka režije Bernarda Černe Tehnični asistent Sandi Zgonc Traja 27' 30'' Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008