Podcasts about iranom

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Dogajanje na Bližnjem in Srednjem vzhodu se zdi neobvladljivo in nepredvidljivo; v le nekaj urah so se razmere od napetosti ob iranskih povračilnih napadih na ameriški oporišči v Katarju in Iraku obrnile k skorajšnjemu premirju med Izraelom in Iranom, ki ga je davi napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Iran je njegove navedbe sprva zanikal; zdaj - po več nizih raketiranj izraelskega ozemlja, ki naj bi zahtevala tudi smrtne žrtve - pa trdi, da se prekinitev ognja lahko začne. Druge teme: - Opoldne bodo za eno uro zaprli Petrolove servise, razen tistih ob avtocestah - Končuje se šolsko leto, ki je prineslo veliko sprememb - Kresnik Ani Schnabl za September, roman o moči odpuščanja

Premirje med Izraelom in Iranom, ki sta ga državi sprejeli na predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je, kot kaže, zelo krhko. Tel Aviv Teheranu že očita kršitve, ta navedbe zanika. Mednarodna skupnost soglasno strani poziva k spoštovanju dogovora. Druge teme: - Rutte pred začetkom vrha zveze Nato: ZDA ostajajo zavezane organizaciji. - Slovenija v Bruselj poslala četrti zahtevek za izplačilo sredstev iz načrta za okrevanje. - Učenci s prejemom spričeval končali šolsko leto in začeli počitnice.

Potem ko so izraelske oborožene sile v minulih desetih dneh oslabile iransko zračno obrambo, usmrtile del vojaškega poveljstva in znanstvenikov ter napadle več jedrskih objektov, so konec tedna v oborožen konflikt z islamsko republiko vstopile še Združene države Amerike. Siloviti napad je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrisal objekte z jedrskimi zmogljivostmi, v zraku pa je obviselo kar nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17.00. Kaj zdaj? Kaj je ameriškega predsednika prepričalo, da se pridruži Izraelu v napadih na Iran? Lahko islamska republika vrne udarec in kaj bi izbrala za tarčo? V kolikšni meri to ni le bližnjevzhodni spopad, temveč konflikt, v katerega se ne bi vpletle le države tega območja, ampak tudi od drugod? Voditelj Blaž Ermenc se bo o tem pogovarjal s Klemnom Polakom, ki je v okviru Evropske službe za zunanje zadeve sodeloval pri pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju, z obramboslovcem dr. Klemnom Grošljem ter mednarodnima politologoma dr. Farisom Kočanom in dr. Matjažem Nahtigalom.

Izmenjevanje medsebojnih napadov med Izraelom in Iranom se nadaljuje. Izraelska vojska naj bi med drugim napadla cesto, ki vodi do podzemnega objekta za plemenitenje urana Fordov, ki so ga že včeraj ponoči bombardirale ameriške sile. Druge teme: - Ministrica Fajon: jedrski objekti ne smejo biti tarča napadov. - Evropski poslanec Prebilič se podaja na državnozborske volitve. - V Novi Gorici so se zbrali člani slovenskih kulturnih društev z vsega sveta.

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da so bili v napadu poškodovani vhodi v podzemne predore jedrskega objekta v Isfahanu, a kot so sporočili pred tem, škode, ki so jo povzročili napadi, še ni mogoče oceniti. Ameriška administracija pa poudarja, da ni v vojni z Iranom, temveč z njegovimi jedrskimi prizadevanji. Teheran je napovedal oster odziv na napad, med povračilnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedel, je tudi zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero pretovorijo skoraj petino svetovne nafte in prav toliko zemeljskega plina.

Obveščali bomo o razmerah v vojni med Izraelom in Iranom, pa tudi o tem, kaj se v senci te vojne dogaja v Gazi. Najnovejša vojna obenem prikriva dejanja nasilnih izraelskih priseljencev na palestinskem Zahodnem bregu reke Jordan. Naša bližnjevzhodna dopisnica bo iz Kaira poročala še o neuspelem pohodu za Gazo, kjer mirovnim aktivistom ni preostalo drugega kot protesti znotraj egiptovske prestolnice, saj obmejne Rafe niso videli niti od daleč.

Papež Leon XIV. za novega murskosoboškega škofa imenoval dr. Janeza Kozinca.Zaradi trajajočih spopadov med Izraelom in Iranom se nadaljujejo evakuacije tujcev.Dijana Možina Zupanc v DZ brez zadostne podpore, da bi zasedla položaj varuhinje.Prvak SDS Janez Janša vidi problem novih obrazov v pomanjkanju izkušenj.Vreme: Ponoči in jutri bo jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami do 33 stopinj C

Zaostrovanje vojne med Iranom in Izraelom visi na nitki, saj se ameriški predsednik Donald Trump še ni odločil, ali bodo Združene države odločneje posegle v spopad na strani Izraela. Iransko vodstvo je medtem sporočilo, da se država ne bo vdala ali privolila v diktat.

Obstreljevanja med Izraelom in Iranom se nadaljujejo peti dan, potem ko je v petek Izrael preventivno napadel Iran zaradi njegovega jedrskega programa. Po navedbah iranskih človekoljubnih organizacij je bilo v izraelskih napadih od petka skupno ubitih najmanj 452 ljudi. Iransko obstreljevanje Izraela je zahtevalo več kot 20 smrtnih žrtev. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da Združene države vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, a da ga za zdaj še ne nameravajo ubiti.

Kam vodi zaostrovanje napetosti med Izraelom in Iranom, se sprašuje mednarodna javnost. Državi si tudi to popoldne izmenjujeta zračne napade. Iz Teherana ob odmevanju eksplozij beži množica ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je petkov napad na Iran označil za zgodovinskega. Kot je dejal, so hobotnici najprej odrezali lovke, ko so se spopadli s Hamasom in Hezbolahom, zdaj pa se ukvarjajo z njeno glavo, ki predstavlja tudi jedrsko grožnjo. Na bruseljski mizi zakonodaja za popolno prepoved uvoza ruskega plina Slovenija zaradi zahtev Nata povečuje načrtovan obseg izdatkov Poslance vnovič razdvojila novela zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

Četrti dan raketnega obstreljevanja med Izraelom in Iranom, ki ga je v petek začela judovska država, prinaša vse več žrtev, pa tudi groženj z obeh strani. Iranski viri navajajo, da je bilo v izraelskih napadih doslej ubitih najmanj 220 Irancev, med njimi 70 žensk in otrok. Izraelska stran pa poroča o 24-ih smrtnih žrtvah iranskih napadov. - Združeni narodi opozarjajo, da so finančni rezi v programe za zagotavljanje človekovih pravic veter v jadra diktatur. - V ospredju poslanskih vprašanj premierju Golobu incidenti v povezavi z Romi na jugovzhodu države. - Bencin in dizelsko gorivo se bosta opolnoči podražila za slab cent na liter; dražje bo tudi kurilno olje.

Tudi danes se nadaljujejo medsebojni napadi med Izraelom in Iranom, ki so v minulih dneh na obeh straneh zahtevali več deset življenj. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Tuerk je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval k zaščiti civilistov. Kot je dejal, se pridružuje vsem, ki pozivajo k umiritvi napetosti in nujnim diplomatskim pogajanjem, da bi končali te napade in našli pot naprej. Drugi poudarki: - Tudi Simon Savšek brez potrebne podpore koalicije za guvernersko funkcijo. - Vzrok zastrupitev psov in mačk ob Bohinjskem jezeru še ni znan. - Štrekljeva nagrada za ohranjanje ljudskega blaga v pesmi in besedi Moniki Kropej Telban.

Tudi minula noč ni minila brez obsežnih napadov med Iranom in Izraelom. Slednji se je osredotočil predvsem na energetske objekte in med drugim zadel pomembno teheransko skladišče nafte Šaran, islamska republika pa je v Izraelu z raketami dosegla največja mesta. Poročajo o sedmih ubitih ljudeh in več kot 100 ranjenih. Obe strani napovedujeta stopnjevanje silovitosti. Teheran sporoča, da je pripravljen na dolgotrajne boje, Izrael pa, da pred napadi ne bo varen niti iranski vrhovni voditelj ajatola Hamenej. Drugi poudarki oddaje: V Minessoti atentat na demokratsko predstavnico in njenega moža. Ukrajina poroča o napredovanju svojih sil v regiji Sumi. Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi izpostavljeno nasilje nad starejšimi moškimi.

Papež Leon XIV. ob jubileju športa: Šport je šola sodelovanja, konkretnosti in tudi izgubljanja.Kolesarji upanja navdušeni, da so z več tisoč športniki lahko delili trenutke v Rimu in v Vatikanu.Drugi »Forum za mir« predlagal medversko zavezništvo za zaščito življenja in družine.Oranžno opozorilo za Primorsko zaradi možnih neviht v ponedeljek.Komentar Nejca Krevsa na spopade med Izraelom in Iranom.Ekonomist Ivanc pojasnjuje, da se je rast cen upočasnjevala precej bolj kot je bilo pričakovano.Komisija za preprečevanje korupcije: Prebivalci Slovenije si zaslužijo oblast, ki ji lahko zaupajo.Šport: Dofineja pa okusu kolesarskega asa Tadeja Pogačarja, ki ima pred zadnjo etapo minuto prednosti

Iran se je z vrsto raketnih napadov na Izrael odzval na včerajšnji izraelski napad. Več raket je zadelo osrednji del države, z največjim mestom Tel Avivom vred. Po najnovejših podatkih so bili ubiti trije ljudje, 60 je ranjenih. Žrtve preštevajo tudi v Iranu, kjer so bili tarče napadov vojaški poveljniki, jedrski znanstveniki, pa tudi civilisti. Umrlo naj bi do sto ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval Irance, naj se uprejo režimu. V oddaji tudi: - Spopadi med Iranom in Izraelom precej podražili nafto in plin. - Schengenski sporazum po 40-ih letih v krizi srednjih let, več nadzora nad notranjimi mejami. - Pred Parado ponosa v Ljubljani številne grožnje skupnosti LGBTIQ+.

Koper gosti drugi Forum za dialog in mir na Balkanu. Predsednica države: Verski voditelji kot nosilci sprave in upanja.Koprski škof Štumpf o miru, kot sadu spoštovanja življenja in dialoga, predsednik Slovenske škofovske konference škof Saje pa: Vera je most do sožitja in pravičnosti.Novi napadi med Izraelom in Iranom. Papež Leon XIV po eskalaciji dogodkov: Nihče ne sme ogrožati obstoja drugega – skupaj za svet brez jedrske grožnje.Gasilci se bodo v Gorišnici pomerili na državnem tekmovanju.Arso: V zadnjih letih vse več in vse daljši vročinski valovi. Tudi danes in jutri: Vroče!Šport: Kolesarski as Tadej Pogačar lovi zmago na Dofineji.Opozorilo Kluba slovenskih podjetnikov: Višje plače javnemu sektorju, višji davki podjetjem – nevaren trend za slovensko gospodarstvo.Glavna težava pri reševanju romskega vprašanja je politične narave, treba bo presekati gordijski vozel, je poudaril varnostni strokovnjak Boštjan Perne.Na slovenskih tleh začetek obsežne vojaške vaje Jadranski udar 2025. Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki danes dan odprtih vrat.Šport – Liga narodov: Slovenski odbojkarji tesno boljši še od Irana.

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.

Na prvo obletnico Hamasovega napada, ki je v Izraelu zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi smo se v Klicni kodi pogovarjali z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl, ki se je oglasila iz Bejruta. Leto pozneje se vojaški konflikt širi v Libanon, mnogi se bojijo, da je to uvod v vojno z Iranom.

V Libanonu je še naprej nemirno. Po silovitih izraelskih napadih civilisti množično zapuščajo jug države. V dveh dneh spopadov je bilo ubitih skoraj 600 ljudi, več kot dva tisoč je ranjenih. Izraelske sile so ponoči večkrat napadle tudi Bejrut, kamor so se umaknili ključni pripadniki skrajnega gibanja Hezbolah. To je potrdilo, da je bil v včerajšnjem napadu ubit poveljnik raketnih sil. Medtem so se sirene prvič po zaostritvi na severni meji oglasile tudi v Tel Avivu in v celotnem osrednjem Izraelu. Protiletalska obramba je nad Golansko planoto sestrelila brezpilotni letalnik, za napad je odgovorna iraška šiitska milica, povezana z Iranom. V oddaji tudi: - Premier Golob v varnostnem svetu Združenih narodov opozoril, da bi ruska zmaga v Ukrajini ogrozila ves svet. - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne podpisujejo izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega plačnega zakona. - Najboljšo kratko zgodbo natečaja našega tretjega programa za nagrado lastovka spisal Aleš Berger.

Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Oči mednarodne javnosti so uprte na Bližnji vzhod, kjer poleg vojne v Gazi med drugim povzročajo zaskrbljenost vse bolj napeti odnosi med Izraelom in Iranom. Ameriški predsednik Joe Biden je v prepričanju, da bo Iran prej ali slej napadel Izrael, posvaril uradni Teheran, naj tega ne stori. Kot je dejal, bodo Združene države branile Izrael ob morebitnem napadu, ki ga je Iran napovedal kot povračilni ukrep po nedavnem izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku. V oddaji tudi: - Iz haitijske prestolnice od začetka marca zbežalo 95 tisoč ljudi - Socialni demokrati bodo na kongresu izbirali novo vodstvo stranke - Policisti pozivajo motoriste k obnovitvi znanja pred začetkom sezone

Dogajanje na Bližnjem vzhodu bi se lahko v prihodnjih dneh dodatno zapletlo, saj Iran že od izraelskega napada na veleposlaništvo v Damasku grozi s povračilnimi ukrepi. Ameriška stran poskuša miriti z zatrjevanjem, da ni bila vpletena v napad, vseeno pa pričakuje iranski odgovor. Vrh izraelske vojske in politike sporoča, da je povsem pripravljen na napad . Drugi poudarki oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle poudarja, da bo morebitna omilitev restriktivne denarne politike odvisna tudi od gibanja plač. - 350 zaposlenih Mariborske livarne v pričakovanju današnje skupščine, ki bo prinesla odločitev o njihovi prihodnosti. - Slovenske rokometašice v uvodu olimpijskih kvalifikacij izgubile proti Nemčiji, vstopnica v Pariz je še vedno dosegljiva.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je sklenil, da bodo tisti zdravniki, ki to želijo, jutri uveljavil preklic soglasij za opravljanje nadurnega dela. Sindikat še naprej vztraja pri pogajanju o njihovih stavkovnih zahtevah, šele po tem so pripravljeni nadaljevati pogajanja o zdravstvenem plačnem stebru. Druge teme: - Bo moral premier Golob kmalu iskati novega ministra oziroma ministrico za pravosodje? Z Dominiko Švarc Pipan, ki je ostala brez podpore stranke, za skupno mizo danes zvečer. - Povečanje napetosti med Iranom in Združenimi državami: Pentagon si ne želi vojne, a bodo odgovorili na napad proiranske skupine. - Predstave na letošnjem Borštnikovem prodirajo v družbena, družinska in partnerska razmerja.

Izrael krepi napade na Gazo, zlasti v Han Junisu na jugu enklave. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 300 Palestincev, skupno število smrtnih žrtev med Palestinci pa je preseglo 18 tisoč. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pripadnike Hamasa danes pozval, naj odložijo orožje. Prav tako je svetovnim voditeljem, ki pozivajo k premirju, očital nedoslednost, kritičen je bil tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi sodelovanja z Iranom. Drugi poudarki oddaje: - V Oslu podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir iranski aktivistki za pravice žensk Narges Mohamadi. - Dva dni pred iztekom podnebne konference vse glasnejši pozivi k ukrepanju, naftne države na drugem bregu. - Rokometašice za slovo od svetovnega prvenstva premagale Avstrijo in dobile vozovnico za olimpijske kvalifikacije.

Druga utakmica, druga pobeda! To je ritam koji želim da vidimo od „plavih“, i za sada, svi smo na istoj talasnoj dužini. Srbija Svetislava Pešića je odigrala korektnu, u navratima briljantnu utakmicu i na kraju ubedljivo slavila protiv Portorika, iako je imala određene padove u igri koji su neke i zabrinuli. Na kraju, ipak rutina, ali neke druge stvari su zabrinule! Pre svega, ovde mislimo na Aleksu Avramovića. „Šesti čovek“ Srbije je nakon jednog faula tražio izmenu, nezvanično, radi se o lakšoj povredi zgloba, ali za zvanično ćemo sačekati. Ne bi bilo lepo da nas i ovde, kao i pre godinu dana u Pragu, potera maler sa rezervnim bekovima...od onog lepo, izdvajamo „oba Jovića“, i naravno, pobedu! Šta više treba u ovoj fazi takmičenja? Od ostalih rezultata, da izdvojimo dve istorijske pobede afričkih selekcija. Južni Sudan pobedio je Kinu Aleksandra Đorđevića, i sada „juri“ svoje mesto u potencijalnom trouglu koji bi mogao da ih pošalje u ukrštanje, ali mora se još i tu svašta pogoditi. Pobedili su i momci sa Zelenortskih Ostva, i to, zamislite, zahvaljujući učinku svojih igrača koji se ne zovu „Edi Tavareš“! Zaoštrava se i oko te afričke vize, možda i bude zanimljivo u tom razigravanju sa Francuzima... Videli smo u ponedeljak ponovo dominantnog Luku Dončića, razigrane Amerikance, i još razigranije Špance. Videli smo i jako napet dvoboj Novog Zelanda i Jordana, a het-trik za Afrikance kompletirala je Obala Slonovače pobedom nad Iranom. Ukratko, turnir ide svojim putim, a mi ga pratimo! Vidimo se opet u četvrtak!

Na Svjetskom nogometnom prvenstvu u Katru odigrane su po dvije utakmice iz skupina A i B. Sve su utakmice završile pobjedama favorita, jedino su Sjedinjene Američke Države i Wales odigrali bez pobjednika. Slijedi i prva utakmica Australije.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo zadnji pripravljalni tekmi slovenske odbojkarske reprezentance pred domačim svetovnim prvenstvom. V Stožicah so se pomerili z Iranom.

Začenjamo z odzivi na odkritje močno mutirane različice koronavirusa omikron. Vse več držav uvaja nove ukrepe za njeno zajezitev, med drugim prepoved letov iz južnoafriških držav, pa tudi prepoved vstopa potnikom z območij z največjim tveganjem. A znanstveniki bodo potrebovali več tednov, da bodo vedeli več o lastnostih nove različice. Mutacije koronavirusa in njegovo hitro širjenje pa opominjata, da pandemija še zdaleč ni končana. Druge teme oddaje: - Odbor Evropskega parlamenta danes o poročilu glede pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji v Sloveniji - Pred preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder - Velesile obnovile pogajanja o vnovični vzpostavitvi jedrskega sporazuma z Iranom, Izrael svari pred iranskim jedrskim izsiljevanjem

Pandemija kot generator politične nestabilnostiSpregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.

Odbojkarji v ligi narodov zaokrožujejo tretji sklop tekem. Tekma z Iranom lahko Slovenijo utrdi na mestih, ki vodijo v polfinale. Košarkarice so tik pred začetkom evropskega prvenstva v Franciji, kjer bo tudi uvodno tekmo s Turčijo spremljal Dare Rupar. Dodamo še utrinke in zanimivosti z evropskega nogometnega prvenstva.

Čeprav so bile sredine seje vlade do zdaj zaznamovane predvsem z odločitvami glede epidemije, je tokrat vidnejša le sobotna ukinitev nadzora tudi na meji z Madžarsko. V oddaji bomo tako večjo pozornost namenili nocojšnjim kadrovskim odločitvam. Vodenje finančne uprave bo namreč z junijem začasno prevzel Ivan Simič, javne agencije za knjigo pa Dimitrij Rupel. Preostale teme oddaje: - Referendum o zakonu o vodah najverjetneje v začetku julija. - Nasilje med Iranom in palestinskim gibanjem Hamas zajelo tudi Libanon. - Teniški igralec Aljaž Bedene v Lyonu izločil Belgijca Davida Goffina.

V 18. vzporedniku se premikamo na Bližnji vzhod, kjer novega ameriškega predsednika Joeja Bidna čaka eden največjih zunanjepolitičnih izzivov – urediti odnose med Združenimi državami in Iranom. Pred letom dni sta bili državi na robu vojne, zdaj voditelji na obeh straneh govorijo bolj spravljivo. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če je še možno oživiti iranski jedrski sporazum, kako se na Bližnjem vzhodu odzivajo prve poteze novega ameriškega predsednika in kakšne so posledice arabske pomladi, ki se je začela pred desetimi leti.

Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.

Klizavi Opsajd. U čitavoj BiH prošlog je vikenda pljuštala kiša, pa su se okliznuli i Zrinjski i Tuzla i Željezničar i Velež. Ustvari, samo se Sarajevo nije okliznulo i ono sigurnim korakom grabi prema tituli prvaka. Međutim, da li je vrijeme za slavlje? Najviše pričamo o derbiju Veleža i Želje i šta to nedostaje Osimu, a šta Dudiću, pričali smo naravno i posrtanju Zrinjskog i koliko su promjene donijele promjene u Tuzli. Za šta će nam poslužiti utakmica s Iranom, a za šta utakmice Lige nacija? I koliko uopće ima smisla o njima pričati u kontekstu budućnosti reprezentacije BiH? See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Po spopadu med ZDA in Iranom se situacija na Bližnjem vzhodu znova zapleta. Kaj se zares dogaja na terenu, kdo je zaveznik s kom...

Na dan, ko je Iran na uboj poveljnika Sulejmanija odgovoril z napadom na ameriški oporišči, se Delova komentatorja pogovarjata o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom. »Smo v vojni?« uvodoma vpraša Delov komentator Ali Žerdin. »Ja,« kratko odgovori Janez Markeš ter doda, da je vojno stanje vselej prisotno. Kje smo v tem trenutku, kaj sledi in kako interpretirati dogajanje na Bližnjem Vzhodu?

Po razburljivem zasedanju je dobro leto dni stara manjšinska vlada ta teden pripravila predloga proračunov za prihodnji dve leti. Sta najbolj zajetna doslej, a kljub temu z vrsto neznank glede zdravstva in davkov. Dodatna pojasnila bomo v oddaji terjali od finančnega ministra Bertonclja. Spremljali bomo dramo glede Adrie Airways, ki je na robu prepada, in se ob koncu tedna mobilnosti posvetili trajnostnim oblikam prometa. Analizirali bomo napetosti med Združenimi državami in Iranom na Bližnjem vzhodu ter komentirali izide volitev v Izraelu. Teden so sicer zaznamovali tudi filmski uspehi slovenskega športa in pravi filmi na festivalu slovenskega filma.

An emergency meeting with parties to the 2015 Iran nuclear deal with major powers has been deemed "constructive".It comes as the United Kingdom says it is planning a European-led naval force to escort tankers through the world's busiest oil shipping lane. - Hitan sastanak predstavnika zemalja potpisnica međunarodnog sporazuma o iranskom nuklearnom programu iz 2015. ocijenjen je "konstruktivnim". Istodobno, Velika Britanija kaže kako planira angažirati europske pomorske vojne jedinice za pratnju tankera kroz najprometniji svjetski brodski prolaz za prijevoz nafte.

V Evropi smo imeli praznik demokracije, izvolitev prve ženske na čelu evropske komisije. Slišali smo veliko želja, obljub, lepih misli. A po prazniku sledi streznitev. Izvedeli smo koliko jedrskih konic imamo na stari celini, vsaj v njenem zahodnem delu. Kaj se dogaja z zvezo Nato? Jo Turčija res zapušča? Bomo kmalu priča nastanku novih vojaških zvez? So iskrice upanja za mirno rešitev napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike zgolj privid? O tem in še čem bomo spregovorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj:

Po evropskih volitvah je tudi na predčasnih domačih parlamentarnih volitvah grška Syriza doživela poraz. Zmagala je stranka, ki je med najbolj odgovornimi, da je Grčijo zajela finančna in gospodarska kriza. Odnosi med Iranom in Zahodom se znova zaostrujejo. Iskrilo se je tudi med Londonom in Washingtonom, kjer pričakovana izvolitev Borisa Johnsona za novega britanskega premiera napoveduje nove čase. V senci vsakodnevne politike pa potekajo dejavnosti, ki imajo bistveno bolj daljnosežne vplive, kot je pospešeno izsekavanje amazonskega pragozda. Skrbeti mora tudi nas - med mesti na severni polobli, v katerih se bo temperatura v prihodnjih 30 letih najbolj zvišala, je na prvem mestu Ljubljana. Špela Novak

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Na Otoku se je začel boj za stolček Therese May. V ta boj so se kandidati za predsednika vlade spustili z obljubami o breksitu, ki so jih sicer v Bruslju že davno zavrnili. Vse več je možnosti, da bodo zaostrene razmere med Iranom in ZDA prinesle nova opuščanja dogovora o jedrskem programu. Nepredvidljivo rožljanje ameriškega predsednika Trumpa s carinami in sankcijami sproža številna vprašanja in ponuja vrsto tveganj za mednarodno trgovino. Pred poletjem znova veliko govora o odnosih s Hrvaško. Ljubljana in Zagreb na sodiščih.

Om hur idrotten skapat fred mellan Israel och IranOm hur det är att va idrottare med pmsOm hur vidriga radiosporten ärOm vad som hände med hästenSponsor: DU! Hjälp oss finnas via www.patreon.com/dellasport Snälla söta!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).