Podcasts about predsedni

Predlagatelji interpelacije Poklukarju očitajo politizacijo v policiji, upadanje varnosti v državi in neukrepanje v aferi Hvala.Opolnoči podražitev bencina in rahla pocenitev dizelskega goriva.Upravičenci lahko oddajo vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe na domu.Predsedniška tekma na Poljskem je bila napeta do zadnjega, dobil jo je Karol Nawrocki, pokazala se je globoka razdeljenost naroda, je ocenil dr. Maver.V Turčiji nova pogajanja med Ukrajino in Rusijo, Moskva zavrača brezpogojno prekinitev ognja.Na Madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo, ki je bila zgrajena s finančno podporo Slovenije.Vreme: Sončno, na severu so možne posamezne nevihte.Evropski denar za podporo splavu?Teden Kemijskega inštituta letos o pomenu znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah.Šport: Britanec Simon Yates zmagovalec kolesarske dirke po Italiji.

Donald Trump je danes prisegel kot 47-i ameriški predsednik. V nagovoru ob tem je dejal, da se s tem začenja zlata doba Amerike, in napovedal, da se bo takoj lotil sprememb. Med prvimi ukrepi so razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko, razglasitev mamilarskih tolp za teroristične organizacije in pospešitev rabe fosilnih goriv.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Hrvaški volivci imajo še dobre tri ure časa, da oddajo glas svojemu favoritu za predsednika države. Presenečenj v drugem krogu volitev ni pričakovati, vodenje države naj bi tako ostalo v rokah aktualnega predsednika Zorana Milanovića. Drugi poudarki: - V izraelskem napadu na zatočišče za razseljene v Gazi ubitih več ljudi. - Požare v Los Angelesu znova razpihuje močan veter. - Za nasilje v družini bodo odslej veljale strožje kazni.

Na Hrvaškem se izteka čas za glasovanje v drugem krogu predsedniških volitev. Javnomnenjske ankete prepričljivo zmago napovedujejo aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviču, ki je sporočil, da je prepričan v svoj uspeh. Njegov protikandidat Dragan Primorac pa je poudaril, da na volitvah odločajo o prihodnosti Hrvaške. Drugi poudarki oddaje: - Kako blizu je dejansko prekinitev ognja v Gazi? - Predsednica državnega zbora: Dražgoše so simbol upora proti strahovladi. - ZRC SAZU ob evropski prestolnici kulture pripravil celoletni projekt Episkop mejnosti.

Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.

Spregovorili smo o rezultatih ameriških predsedniških volitev. Na njih smo pogledali v luči dogajanja in stanja v Združenih državah Amerike ter odnosa omenjene velesile s Kitajsko in Evropo. Gosta sta bila dr. Bogmil Ferfila in dr. Andrej Fink.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

V ZDA potekajo predsedniške volitve, na katerih se volivci odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom. Predsedniška tekma je tesna, izid pa bo odvisen od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske.

Ves svet z zanimanjem pričakuje zadnje dejanje najbolj spektakularnih predsedniških volitev na planetu. Kakšen bo izid tekme za stolček v Beli hiši med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom, si ne upa napovedati nihče, oba kandidata za ameriškega predsednika pa danes zadnjič nagovarjata volilce v ključnih zveznih državah. Druge teme: - Novosadčani po tragični nesreči zahtevajo odstop pristojnih, podrobnosti policijske preiskave niso znane. - Šolsko ministrstvo bo pripravilo analizo o tem, koliko kadrov v resnici primanjkuje v šolskem sistemu. - V Mini Teatru začetek festivala Hiša strpnosti. V osmih večerih se bo zvrstilo 14 filmov in drugih dogodkov

Svetovna javnost je usmerjena v prihajajoče ameriške predsedniške volitve. Kadidata, Kamala Harris in Donald Trump, ob izjemno izenačenih napovedih skušata s turnejami po ključnih zveznih državah pridobiti čimveč še neodločenih volivcev. Trump ob tem znova uporablja retoriko iz leta 2020 o ukradenih volitvah, češ, da lahko demokrati zmagajo le s prevaro. Druge teme: - V dveh dneh na severu Gaze ubitih 50 otrok, opozarja Unicef - Ob obisku premiera in kraljevega para na poplavno prizadetih območjih v Španiji izbruhnili nemiri - Gasilci ob pomoči helikopterja uspešno pogasili gozdni piožar v dolini Završnice

Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

Čez dobra dva tedna bodo Američani odločali o tem, kdo bo nasledil Joeja Bidna v Beli hiši in dobil neverjetno politično moč, ki je skoncentrirana v instituciji ameriškega predsednika. Tokrat se v ZDA odvija ena najbolj kontroverznih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Predvolilno dogajanje je bilo polno nepričakovanih dogodkov in zasukov. Videli smo poskus atentata na republikanskega kandidata, zamenjave demokratskega kandidata; na eni strani kandidatura obsojenca, na drugi strani temnopolte ženske. Dva tedna pred volitvami sta Kamala Harris in Donald Trump še vedno precej izenačena, odločilno vlogo bodo spet imele t. i. nihajoče države. O tem, kakšno je predvolilno razpoloženje na drugi strani luže, kaj bi pomenila izvolitev ene ali drugega za Ameriko in preostali svet ter kaj so izvori globoke polarizacije ameriške družbe v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Tomaž Deželan, profesor ameriških študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Washingtona.

S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.

Končalo se je prvo - in verjetno edino - televizijsko soočenje kandidatov za predsednika Združenih držav Amerike. Kamala Harris in Donald Trump sta svoji viziji Amerike predstavila v državnem ustavnem centru v FiladelfijI. Njuna razprava je bila ostra in kljub že pregovorni Trumpovi neustavljivosti umirjena. Trump je sicer govoril nekoliko dlje kot Harrisova, a je bila ta agresivnejša in je več časa namenila napadom na tekmeca. Druge teme: - Poljska trdi, da nemška uvedba nadzora na kopenskih mejah pomeni konec schengena. - Razdelitev resorjev nove Evropske komisije: kdo bo dobil najpomembnejše? - Slovenija želi z davčnimi olajšavami privabiti tujo in izseljeno delovno silo.

V Chicago se je mesec dni po konvenciji republikancev, kjer so potrdili Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, včeraj začela še konvencija demokratov, na kateri bodo v boj za položaj predsednika ZDA tudi uradno poslali Kamalo Harris. Komentira naš dopisnik Andrej Stopar.

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost? Gosta: Tomaž Gerden, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija  Dr. Peter J. Verovšek, politolog na Univerzi v Groningenu

Donalda Trumpa, ki se želi vrniti v Belo hišo, bo na novembrskih predsedniških volitvah v Združenih državah najverjetneje izzvala Kamala Harris. Zdajšnja podpredsednica je davi potrdila, da ima - po umiku Joe-ja Bidna iz predsedniške tekme - dovolj glasov delegatov, da bi jo imenovali za kandidatko demokratov. Kot je zatrdila zagovornica možnosti splava in strožje orožarske zakonodaje, si želi čim prej uradno potrditi kandidaturo in zmagati na volitvah - ob tem pa, ob pomoči podpornikov, tudi poenotiti demokratsko stranko in Američane. Ostali poudarki oddaje: - Sporazum doslej nasprotujočih si palestinskih gibanj; Netanjahu v Washington. - Novo letalo za gašenje ima po pristanku poškodovano podvozje. - Tadej Pogačar odpovedal olimpijski nastop v Parizu.

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da umika kandidaturo za predsednika države in za ta položaj podprl podpredsednico Kamalo Harris. Biden je bil že več tednov pod pritiskom, da se umakne iz predsedniške tekme proti Donaldu Trumpu. Druge teme: - Pogačar slavi tretjo zmago na dirki po Franciji - V Kokri sanirajo neurje, gibanje omejeno - Po novih izraelskih napadih ubitih Palestincev že skoraj 39 tisoč

Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.

Na konvenciji ameriške republikanske stranke v Milwaukeeju so Donalda Trumpa tudi uradno nominirali za predsedniškega kandidata na novembrskih volitvah. Trump, ki bo po napovedih nominacijo sprejel v četrtek, si je za podpredsedniškega kandidata izbral svojega nekdanjega ostrega kritika in nasprotnika - senatorja iz Ohia J.D. Vancea. V oddaji tudi o tem: - Roberti Metsoli se obeta nov mandat na čelu evropskega parlamenta. - Zagovorniki delavcev kritični do zakona, ki naj bi olajšal postopke pri zaposlovanju tujcev. - Pogačar v zadnji teden Toura z dobrimi tremi minutami prednosti pred Vingegaardom.

V Iranu so razglasili petdnevno žalovanje po smrti predsednika države Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hosejna Amirja Abdolahjana v nesreči helikopterja. Predsedniške dolžnosti bo začasno prevzel prvi podpredsednik Mohamed Mohber, ki mora v 50-ih dneh pripraviti vse potrebno za izvedbo predsedniških volitev. Medtem se iz sveta vrstijo izrazi sožalja. Druge teme: - Izrael napovedal okrepitev kopenske ofenzive v Rafi. - Premier Golob do konca meseca pričakuje zaključek stebrnih, do poletja pa tudi krovnih pogajanj o plačah v javnem sektorju. - Na srečanju v Murski Soboti svoje raziskovalne naloge predstavljalo 390 mladih.

V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.

Steve Wozniak posetio je Predsedništvo Srbije, OpenAI se vraća na staro, Epic je pobedio Google, a Elon Musk je - i dalje Elon Musk.

Na prvem forumu, ki ga pripravlja predsednica republike Nataša Pirc Musar, bodo danes strokovnjaki s področja zdravstva in politike ter predstavniki civilne družbe govorili o reformi zdravstva. Ministrstvo je doslej izvedlo dva pomembnejša ukrepa, a rezultati za zdaj niso spodbudni, opozarja svetovalec za zdravstvene sisteme Dorjan Marušič. V oddaji tudi: - Poslanke in poslance čaka splošna obravnava predloga novele zakona o zaščiti živali; nasprotujejo mu tako kmetje kot veterinarska stroka. - V ospredju srečanja obrambnih ministrov Evropske unije nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, predvsem povečanje sredstev zanjo. - Slovenski hokejisti nastop na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Latviji končali brez točk, Slovenija in Madžarska se vračata na nižjo kakovostno raven tekmovanja.

Turčija se je 100 let po ustanovitvi znašla na prelomnici. Kot kažejo rezultati nedeljskih volitev, je turška družba globoko razklana. Predsednik Recep Tayip Erdogan je izgubil dobršen del podpore, a tudi združeni opoziciji ni uspelo pridobiti večine v parlamentu. Za končno odločitev o predsedniku države in prihodnji usmeritvi 85-milijonske muslimanske Turčije bo tako potreben drugi krog volitev. Komu se nasmiha zmaga, kakšne bodo posledice in kaj to pomeni za razvoj Turčije s poznavalci razmer in voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: Milan Jazbec, Ministrstvo za zunanje zadeve Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Zijad Bečirović, Ifimes

Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar ni le vrhovna poveljnica obrambnih sil, ampak tudi državnica, ki z užitkom polaga ovinke. V bencin se je zaljubila na Pony Expressu, danes pa s Kawasakijem lovi idealno linijo na Grobniku. Težko se je sprijaznila z dejstvom, da mora volan zamenjati za zadnji sedež predsedniške limuzine.  . ZAPISKI: SPLETNA STRAN NATAŠE PIRC MUSAR - https://natasapircmusar.si/ NATAŠA IN KAWASAKI - https://ibb.co/0CRPVYz , https://ibb.co/Z1kLtVB DAN SLOVENSKE VOJSKE - https://www.slovenskavojska.si/poslanstvo/dan-slovenske-vojske-2023/ DOMEN ŽUGELJ INSTAGRAM #PROGRESSREPORT - https://instagram.com/domenzugelj?igshid=YmMyMTA2M2Y= ZAPOSLENI PRI TESLI SI POŠILJALI FOTOGRAFIJE UPORABNIKOV - https://www.reuters.com/technology/tesla-workers-shared-sensitive-images-recorded-by-customer-cars-2023-04-06/ . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/

V predsedniški palači sta se danes o primopredaji poslov pogovarjala odhajajoči predsednik Borut Pahor in novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Da bo prenos pooblastil potekal nemoteno, se bo nova predsednica z vsem, kar jo čaka, začela seznanjati po 5-em decembru. Vse do prevzema polnih pooblastil 23-ega decembra se bo o zadevah, predvsem o Zahodnem Balkanu, posvetovala tudi s Pahorjem. Druge teme oddaje: - Geoplin v Alžiriji podpisal pogodbo za dobavo plina, zadostoval bo za tretjino slovenskih letnih potreb - Kritike Rusije zaznamovale začetek vrha G20 na Baliju, ki ga spremljajo tudi odmevna dvostranska srečanja - Število prebivalcev sveta je danes preseglo 8 milijard; kdaj bo doseglo vrhunec?

V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Supervolilno leto novembra dosega vrhunec z drugim krogom predsedniških in prvim krogom lokalnih volitev ter tremi referendumi. Čeprav smo na zadnjih treh izrekanjih zaznali povečanje volilne udeležbe, pa bi tolikšno število volitev po mnenju političnih analitikov lahko do določene mere odvrnilo volilce. Ni pa enotnega mnenja o tem, katerim volitvam bi to najbolj škodovalo. Druge teme oddaje: - Usoda druge polovice mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena bo odvisna od izida današnjih vmesnih volitev - Celjska bolnišnica dva meseca po aferi zamenjave bolnikov z novim vodstvom; nova vodilna tudi v HSE-ju in TEŠ-u - Kateri so razlogi za današnjo podražitev bencina in pocenitev dizelskega goriva?

Pestra volilna jesen je ta teden v znamenju drugega kroga predsedniških volitev; danes so se odprla volišča za vse, ki bi radi že pred nedeljo oddali svoj glas, čas je še do četrtka. Druge teme: - Ameriške vmesne volitve bi lahko prinesle prevlado republikancev v kongresu - Golob: Podpis pogodbe za alžirski plin prihodnji teden ob obisku v Alžiriji - Zaradi varčevanja z električno energijo DARS z novembrom ugasnil velik del razsvetljave ob avtocestah

Novembra bodo skoraj vse nedelje volilne. Drugi krog predsedniških volitev, sledi prvi krog lokalnih volitev in nato še referendumsko odločanje o treh vladnih zakonih. Kaj storiti, če na dom ne boste prejeli obvestila o referendumu oziroma volitvah in kaj moramo imeti s seboj na volišču? Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kaj je potrebno storiti, če želite glasovati po pošti? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost petkovega Svetovalnega servisa je bil direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.

Predsedniška volilna tekma se nadaljuje, Nataša Pirc Musar in Anže Logar tečeta drugi krog kampanje. Analitiki pričakujejo, da bo ta bolj ostra kot v prvem krogu. Drugi poudarki oddaje: - O omejevanju cen plina še evropski energetski ministri; občutno nižje so že po razpravi o ukrepih. - Notarji danes brezplačno svetujejo o dedovanju. - S podelitvijo Badjurove nagrade Mileni Zupančič se v Portorožu začenja Festival slovenskega filma.

V drugem krogu sedmih predsedniških volitev se bosta pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Analiziramo zmagovalce in poražence prvega kroga, višine podpor in...

Volišča po državi so pravkar odprla svoja vrata. Bomo že danes izvolili petega predsednika ali prvo predsednico Slovenije ali pa bo potreben drugi krog bo znano nocoj. Volivci in volilke lahko svoj glas oddajo na več kot 3 tisoč voliščih do 19-te ure. Do takrat velja volilni molk, ki prepoveduje vsakršno nagovarjanje in napeljevanje k glasovanju. V oddaji še. - V središču prestolnice bo potekal 26-ti Ljubljanski maraton - Ši Džinping dobil tretji 5-letni mandat na vrhu Kitajske komunistične partije - Slovensko kulturno središče Planika že 25 let eden od stebrov slovenstva v Kanalski dolini

Še vedno energetske skrbi v EU Nedelja pred nami bo volilna: prvi krog izbiranja za predsedniško funkcijo. Sedmerica kandidatk in kandidatov se še zadnje dneve trudi prepričevati volivke in volivce. V Evropski uniji pa se pogovarjajo, kako bo z oskrbo s plinom to zimo. Plina je dovolj, bolj zaskrbljujoče so previsoke cene, ki so v marsičem rezultat različnih špekulacij. Kako jih omejiti? 92 milijonov članic in članov Kitajske komunistične partije je začelo svoj kongres. Časi so negotovi tudi za, navzven sicer zelo samozavestno, kitajsko vodstvo. Tudi zaradi vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je na zasedenih ukrajinskih ozemljih, priključenih Rusiji, razglasil izredne razmere. In to v vojni, ki v Rusiji uradno sploh ni vojna.

Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

O bližajočih se predsedniških volitvah v Sloveniji in nekaterih konzularnih zadevah smo se pogovarjali s pooblaščenim ministrom in namestnikom veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji Davorjem Devčičem.

Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.

Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

V predsedniški tekmi vodijo poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in kandidat Gibanja Svobode in SD-ja Milan Brglez, kaže prva raziskava naše medijske hiše, ki jo je opravila agencija Valicon. Nihče ne bi zmagal v prvem krogu. Druge teme: - Ministrstvo za infrastrukturo bo moralo kmalu sporočiti, kako bo reguliralo cene elektrike za mala in srednje velika podjetja. Vlada tudi pripravlja načrt, kako v skladu z evropskim dogovorom od decembra do marca zmanjšati porabo elektrike. - Na včerajšnjih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini je presenetil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je spremenil volilni zakon. Volitve so zaznamovali incidenti in majhna udeležba. - Ruski parlament bo danes odločal o priključitvi štirih ukrajinskih regij. Ukrajinska vojska medtem dosega uspehe na ozemljih pod ruskim nadzorom.

Zadnji dan za vložitev kandidatur za predsedniške volitve je pričakovati še eno. Za zdaj kaže, da se bo na predsedniških volitvah 23-ega oktobra pomerilo vsaj osem kandidatov. Končno število bo Državna volilna komisija sporočila v torek. V oddaji tudi o tem: - Podpis sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za črpanje več kot 3,2 milijarde evrov nepovratnih kohezijskih sredstev - Referendumi o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj Rusiji odmevali tudi v varnostnem svetu Združenih narodov - Nogometna reprezentanca z remijem na Švedskem ostala v drugi kakovostni skupini Lige narodov

En mesec pred predsedniškimi volitvami se začenja volilna kampanja. V predsedniško tekmo je doslej uradno vstopilo pet kandidatov, tako samostojnih kot s podporo strank. Nekatere med njimi še niso izbrale svojega niti se niso opredelile za podporo kateremu od zdaj znanih. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Svet pokojninskega zavoda bo danes razpravljal o morebitni izredni uskladitvi pokojnin, ki ga predlaga Zveza upokojencev. Razlog je inflacija - Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v največji meri zaznamuje vojna v Ukrajini, tudi v luči včerajšnje mobilizacije rezervistov v Rusiji. - Rokometaši Celja so v drugem krogu skupinskega dela Lige prvakov doma porazili zvezdniški Kiel, ki je lovoriko osvojil že štirikrat.

Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

Suše, toča, energetska draginja ... to je le nekaj izzivov za slovensko kmetijstvo. Kmetje od strateškega načrta prihodnje kmetijske politike, ki ga bo pristojno ministrstvo predstavilo danes, med drugim pričakujejo možnosti za stabilno delovanje in čimprejšnjo pomoč ob suši. Najbolj pa nasprotujejo zahtevam po opuščanju fitofarmacevtkih sredstev. V oddaji tudi o teh temah: - Predsedniški kandidati lahko začnejo zbirati podpise volilcev. - Južna Koreja in Združene države začele skupne vojaške vaje, ki vsakič razburijo severnokorejski režim. - Slovenski športniki na združenem evropskem prvenstvu devetih športov osvojili kar 9 kolajn

Dragan Vojvodić Sendler je gost Vladimira Stankovića u 30. epizodi podcasta Biznis Priče.