Podcasts about finskem

Začalo astronomické jaro a ve stejný den jsme mohli slavit Mezinárodní den štěstí. Podle čerstvého žebříčku World Happiness Report patří Češi na 20. místo mezi nejšťastnějšími národy na světě, nejšťastnější jsou lidé ve Skandinávii v čele s Finskem, zima a polární noc tedy štěstí nebrání, naopak za námi jsou třeba Němci, Američané, a s velkým odstupem na 50. místě Slováci.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Smučarska skakalka Nika Prevc je v Lahtiju na Finskem na zadnji tekmi sezone z zmago potrdila svoj drugi veliki kristalni globus, ki si ga je zagotovila že pred nekaj tedni. Na tekmi, kjer je tretje mesto zasedla Ema Klinec, Taja Bodlaj pa 25-o, je Prevčeva svoje zasledovalke premagala za kar 51,4 točke, kar s tako veliko razliko ni uspelo še nobeni skakalki doslej. Prav tako rekorden je bil njen skupni zbir točk sezone - zbrala jih je tisoč 933. Pa vendar to niso bili vsi rekordi, ki jih je 20-letnica podrla ali izenačila to sezono.

V Lahtiju na Finskem se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalke. Ta je bila sanjska za Niko Prevc, ki je drugič zapored osvojila veliki kristalni globus. 20-letnica je tekmice v seštevku sezone ugnala za več kot 500 točk. Rokometašice Krima pa so v pričakovanju začetka izločilnih bojev lige prvakinj. V osmini finala bodo njihove nasprotnice rokometašice nemškega Ludwigsburga, ki bodo v nedeljo gostile prvo tekmo.

Nekdanji tekač, zdaj pa atletski trener Jan Petrač se je leta 2019 preselil na Finsko k svoji partnerki, prav tako atletinji, zdaj pa že nekaj časa tudi svoji varovanki Eveliini Määttänen, s katero sta dotlej dve leti vztrajala v zvezi na daljavo. V intervjuju pripoveduje o svojem (sicer prav nič težavnem) privajanju na novo okolje, o negotovem obdobju po koncu njegove tekmovalne kariere, ki mu je sledilo iskanje službe "praktično kjer koli", ter o pomirjenosti z dejstvom, da tudi danes nima izdelanih načrtov za prihodnost.

Proč se v části Moravskoslezského kraje zhoršila kvalita ovzduší v době svátků, kdy není doprava ani výroba tak intenzivní? Co čeká zadrženou posádku tankeru, která je podezřelá, že poškodila energetický kabel mezi Finskem a Estonskem? A co zjistila sonda NASA, která se dostala rekordně blízko ke slunci? Poslechněte si celou odpolední publicistiku s Věrou Štechrovou.

Proč se v části Moravskoslezského kraje zhoršila kvalita ovzduší v době svátků, kdy není doprava ani výroba tak intenzivní? Co čeká zadrženou posádku tankeru, která je podezřelá, že poškodila energetický kabel mezi Finskem a Estonskem? A co zjistila sonda NASA, která se dostala rekordně blízko ke slunci? Poslechněte si celou odpolední publicistiku s Věrou Štechrovou.

Proč se v části Moravskoslezského kraje zhoršila kvalita ovzduší v době svátků, kdy není doprava ani výroba tak intenzivní? Co čeká zadrženou posádku tankeru, která je podezřelá, že poškodila energetický kabel mezi Finskem a Estonskem? A co zjistila sonda NASA, která se dostala rekordně blízko ke slunci? Poslechněte si celou odpolední publicistiku s Věrou Štechrovou.Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Biatlonke in biatlonci bodo nastope v Kontiolahtiju, kjer se je začela letošnja sezona svetovnega pokala, končali s tekmama s skupinskim startom. Smučarski skakalci pa se bodo še drugič pomerili na velikanki v Wisłi, kjer v slovenskem taboru pričakujejo boljše rezultate kot na uvodnih tekmah na severu Evrope.

Košarkarji Olimpije stopajo v drugo polovico ligaškega dela evropskega pokala. V 10. kolu tekmovanja bodo zvečer gostili ekipo Cluj Napoca iz Romunije. Tekmovalni spored biatloncev na uvodni postaji sezone v Kontiolahtiju na Finskem pa se nadaljuje s prvo posamično preizkušnjo.

Po tekmovalno pestrem koncu tedna se v dopoldanskih športnih minutah posvetimo vrhuncem nogometnega prvenstva in smučarskih skokov. V 17. krogu prvenstva je bil najzanimivejši dvoboj Kopra in Maribora, vodilna na lestvici še naprej ostaja Olimpija. Smučarski skakalci pa so se dvakrat pomerili na veliki skakalnici v Ruki na Finskem, kjer so vnovič prevladovali avstrijski tekmovalci.

Po tekmovalno pestrem koncu tedna se v dopoldanskih športnih minutah posvetimo vrhuncem nogometnega prvenstva in smučarskih skokov. V 17. krogu prvenstva je bil najzanimivejši dvoboj Kopra in Maribora, vodilna na lestvici še naprej ostaja Olimpija. Smučarski skakalci pa so se dvakrat pomerili na veliki skakalnici v Ruki na Finskem, kjer so vnovič prevladovali avstrijski tekmovalci.

Češi, kteří letos přijeli k polskému Baltu, tam zjistili věc, kterou si při pohledu tady z české kotliny uvědomí jen málokdo. Polsko, které na jihu sousedí s námi a Slovenskem, sousedí na severu vedle ruského Kaliningradu a Litvy i se Švédskem a Dánskem a vzdáleněji dokonce s Finskem, Estonskem a Lotyšskem.

Češi, kteří letos přijeli k polskému Baltu, tam zjistili věc, kterou si při pohledu tady z české kotliny uvědomí jen málokdo. Polsko, které na jihu sousedí s námi a Slovenskem, sousedí na severu vedle ruského Kaliningradu a Litvy i se Švédskem a Dánskem a vzdáleněji dokonce s Finskem, Estonskem a Lotyšskem.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Evropsko prvenstvo rokometašic, ki ga gostijo Avstrija, Švica in Madžarska, je v polnem razmahu. Po včerajšnji tekmi proti Slovaški so Slovenke misli že usmerile proti pomembnemu obračunu z gostiteljico Avstrijo. Alpske smučarke so se v Killingtonu pomerile v veleslalomu, noocj se bodo še v slalomu, na katerem bo pred domačim občinstvom osrednja favoritinja za zmago Mikaela Shiffrin. Smučarski skakalci pa svetovni pokal nadaljujejo v Ruki na Finskem, kjer se bodo vnovič pomerili na veliki skakalnici.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca je nastope na evropskem prvenstvu začela proti branilki naslova Norveški. V skupinskem delu tekmovanja jo v nadaljevanju čakata še tekmi proti Slovaški in Avstriji. Konec tedna prinaša tudi prve tekme 10. kola jadranske lige v košarki. Krka v Novem mestu, v eni od najpomembnejših tekem v boju za obstanek med regionalno elito, gosti zadnjeuvrščeni Mornar, črnogorsko ekipo iz Bara. V Ruki na Finskem pa se je začela sezona svetovnega pokala še za smučarske tekače in nordijske kombinatorce.

Konec tedna se bo začela sezona svetovnega pokala v smučarskem teku. Prve tekme bodo v Ruki na Finskem, kjer bodo tekači obogatili pester tekmovalni spored. Na Finskem bodo sezono nadaljevali tudi smučarski skakalci. Na Japonskem pa so tekmovalno sezono sklenili najboljši vozniki relija na svetu. Prvič je svetovni prvak postal Belgijec Thierry Neuville, dirkač Hyundaia.

Logar izvoljen za predsednika stranke Demokrati, na kongresu v Mariboru dejal, da je čas za sodelovanje in programsko koalicijo.Delovna sobota za odbor za finance, ki hiti s potrjevanjem proračuna za prihodnje leto.Učenci nazadovali pri računalniški in informacijski pismenosti.Volitve v ZDA so pokazale izjemno polarizacijo tamkajšnje družbe, je ugotavljal doktor Aleš Maver.Vreme- danes večinoma jasno, jutri ponekod nizka oblačnost.Ruska energetska družba Gazprom zjutraj uresničila napoved in ustavila dobavo plina Avstriji, kaj to pomeni za Slovenijo?Zelenski zaradi Trumpa bolj optimističen glede konca vojne.Šport- V Leviju na Finskem premierni slalom sezone.

Sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem. V Leviju bodo prvič v letošnji sezoni nastopile najboljše slalomistke sveta, v konkurenci bo tudi pet Slovenk z Lilo Lapanja vred, ki je v slovensko prestopila iz ameriške reprezentance. V Velenju pa se bo popoldne končal ženski teniški dvoboj Slovenije in Nizozemske, ki lovita uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King.

Svetovni pokal v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem. V Leviju so danes prvič v sezoni nastopile slalomistke, med katerimi je bilo kar pet Slovenk. Izide slovenskih tekmovalk prepletemo z razpletom ženskega teniškega dvoboja pokala Billie Jean King med Slovenijo in Nizozemsko, ki se je končal v Velenju. Posvetimo se še slovenski nogometni reprezentanci, ki se je na Dunaj odpravila na zadnjo tekmo letošnje lige narodov.

Slovenska hokejska reprezentanca pred odhodom na turnir evropskega izziva na Madžarskem opravlja zadnje treninge na Bledu, slovenske košarkarice pa so pred drugim ciklom kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V četrtek jih čaka gostovanje na Finskem, konec tedna bodo na Kodeljevem v Ljubljani gostile Madžarsko.

Slovenska hokejska reprezentanca pred odhodom na turnir evropskega izziva na Madžarskem opravlja zadnje treninge na Bledu, slovenske košarkarice pa so pred drugim ciklom kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V četrtek jih čaka gostovanje na Finskem, konec tedna bodo na Kodeljevem v Ljubljani gostile Madžarsko.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Nova epizoda rubrike POLČAS je tu!V tokratni epizodi sva Tilc in Bwaž gostila Danijela Radosavljevića - trenerja Triglava in selektorja naše U18 reprezentance, ki je letos poleti na evropskem prvenstvu na Finskem osvojila bronasto medaljo.Izvedeli boste vse o njegovi karieri, trenerskih začetkih v KK Grosuplje, njegovi avanturi v Ilirski Bistrici in trenutnega dela v Kranju. Seveda ne manjka govora tudi o mladi reprezentanci in prihodnosti slovenske košarke.Vabljeni k poslušanju!TIMESTAMPS:[00:00:00 - 00:04:25] Intro, Loo-Blah-Nah, Pokica[00:04:25 - 00:13:46] Začetki košarke in članska košarka[00:13:46 - 00:28:48] Trenerski začetki[00:28:48 - 01:07:38] KK Triglav[01:07:38 - 01:36:55] Reprezentanca[01:36:55 - 01:39:34] Outro

Slovenijo je v začetku aprila, dan po streljanju v eni izmed šol na Finskem, vznemirila objava na enem izmed spletnih portalov, da se bo nekaj podobnega pri nas ponovilo 10-ega aprila. Javnost pa je še bolj vznemirilo ravnanje policije, ki je osmega aprila obveščala šole in tudi s tem izzvala precejšnjo paniko med starši. Notranji nadzor, ki ga je opravil direktorat za policijo in druge varnostne naloge, je pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije, zaradi suma kaznivega dejanja nekaj policistov so poročilo predali tožilstvu. Druge teme: - Na pobočju Nanosa zagorelo; več primorskih občin podaljšalo požarno ogroženost. - V Piranu z akcijo Ljubim Piran nagovarjajo k spoštljivemu doživljanju kraja. - Rokometašice v Parizu doživele visok poraz; judoistka Leški v četrtfinalu.

Švédský filmový a divadelní režisér Ingmar Bergman se na Fårö, malý ostrůvek ležící v Baltském moři, napůl cesty mezi Švédskem a Finskem, poprvé dostal roku 1960, když hledal exteriéry pro svůj nový film Jako v zrcadle. Vlastně tam jet vůbec nechtěl, chtěl točit na Orknejích, ale to filmové společnosti připadalo příliš drahé, a tak se ho snažila dotlačit k tomu, aby se spokojil nějakou bližší lokalitou.

Švédský filmový a divadelní režisér Ingmar Bergman se na Fårö, malý ostrůvek ležící v Baltském moři, napůl cesty mezi Švédskem a Finskem, poprvé dostal roku 1960, když hledal exteriéry pro svůj nový film Jako v zrcadle. Vlastně tam jet vůbec nechtěl, chtěl točit na Orknejích, ale to filmové společnosti připadalo příliš drahé, a tak se ho snažila dotlačit k tomu, aby se spokojil nějakou bližší lokalitou.Všechny díly podcastu Ranní úvaha můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Studovala a pracovala ve Finsku, před nedávnem tuto zemi opět navštívila. Učitelka ZŠ Řenče na jižním Plzeňsku Silvie Kosnarová má s Finskem řadu zkušeností a zážitků, pracovala i jako turistická průvodkyně.

Studovala a pracovala ve Finsku, před nedávnem tuto zemi opět navštívila. Učitelka ZŠ Řenče na jižním Plzeňsku Silvie Kosnarová má s Finskem řadu zkušeností a zážitků, pracovala i jako turistická průvodkyně.

Studovala a pracovala ve Finsku, před nedávnem tuto zemi opět navštívila. Učitelka ZŠ Řenče na jižním Plzeňsku Silvie Kosnarová má s Finskem řadu zkušeností a zážitků, pracovala i jako turistická průvodkyně.Všechny díly podcastu Náš host můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.

Varnostni svet Združenih narodov bo prošnjo Palestine za polnopravno članstvo v Svetovni organizaciji znova pretehtal še ta mesec. Medtem je Hamas zavrnil najnovejši predlog premirja v Gazi, Izrael pa je določil datum začetka ofenzive na Rafo na jugu enklave, a ga ne razkriva. Drugi poudarki oddaje: - Srbski predsednik Vučić na srečanju s francoskim kolegom Macronom v Parizu izrazil prepričanje, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji. - Novoimenovana generalna državna tožilka Katarina Bergant bo z današnjo prisego v državnem zboru uradno začela šestletni mandat. - Podoben strelski napad na šoli, kot je bil prejšnji teden na Finskem, pri nas malo verjeten, a policija vseeno poziva k samozaščitnemu ravnanju.

O svojih pogledih na geoinženiring in možnih strategijah, so v Intelekti razmišljali meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani; podnebni znanstvenik dr. Blaž Gasparini z Dunajske univerze, ki raziskuje vpliv oblakov na podnebje in solarni geoinženiring; John Moore, profesor podnebnih sprememb in glaciologije na Laponski univerzi na Finskem, vodja projekta The Seabed Curtain; dr. Bojana Bajželj iz podjetja Supercritical, ki se ukvarja s podporo projektom za razogljičenje in zajem CO2; dr. Nataša Zabukovec Logar s Kemijskega inštituta, ki zavija sodobne materiale za zajem CO2 ter sociolog kulture dr. Primož Krašovec.

Državni zbor bi moral na današnji seji odločati tudi o noveli zakona o zdravniški službi, s katero bi razširili nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, a so glasovanje na predlog koalicije preložili na eno od prihodnjih sej. Kot je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, želijo dodatno proučiti možnosti za vlaganje amandmajev. Poslanci pa so opravili prvo branje predloga zakona o ureditvi sodnega varstva za bančne razlaščence. Drugi poudarki: - Iz sveta obsodbe izraelskega napada na humanitarne delavce v Gazi, Izrael napovedal preiskavo. - 12-letnik streljal na osnovni šoli na Finskem, enega učenca ubil, dva huje ranil. - Letos manj državnega denarja obmejnim občinam za uporabo cest pri varovanju meje.

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki. Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost? Sogovornika: upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.

Z Česka stále mizí léky. Kde selhává kontrola a může se nelegální vývoz projevit na nedostatku některých léčiv? Proč se nedaří omezovat segregaci Romů ve školách? Rusko oznámilo rozmístění vojáků a zbraní na hranici s Finskem. Jak důležitá oblast to je?

Z Česka stále mizí léky. Kde selhává kontrola a může se nelegální vývoz projevit na nedostatku některých léčiv? Proč se nedaří omezovat segregaci Romů ve školách? Rusko oznámilo rozmístění vojáků a zbraní na hranici s Finskem. Jak důležitá oblast to je? Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoj obsežni opus na področju opere in baleta prejel že več nagrad in priznanj, letos tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.Balet ga je ponesel povsod po svetu. Predaval je na različnih univerzah v ZDA, na Finskem, v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, v Belgiji, Franciji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji. Med drugim je bil tudi predsednik koordinacijskega odbora nekdanjih Jugoslovanskih koncertnih agencij ter predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij. Po vzoru moskovskega komornega gledališča je pri nas ustanovil Slovensko komorno gledališče, ki deluje še danes.

V zadnji letošnji oddaji predstavljamo zgodbi podoktorske raziskovalke gozdarstva Ane Stritih iz Nemčije in nevrokirurginje dr. Martine Šebök, ki deluje v Švici, ustavljamo se v Porurju, kjer deluje pevski zbor Slovenski Cvet, podajamo pa se tudi na sever Evrope , kjer že diši po slaščicah, ki nastajajo pod rokami Saše Arhar, ki že deset let živi na Finskem.

Z nami so svoje izkušnje z mednarodne mobilnosti (v Srbiji, na Irskem, Finskem, Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem) in izdelavi projektnih nalog delili mladi z Biotehniškega izobraževalnega centru Ljubljana. V okviru Erasmus+ programa na BIC Ljubljana sodelujejo s 30 različnimi organizacijami v 22 državah in tako svoje dijake usmerjajo k strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini in hkrati spodbujajo njihovo samostojnost in odgovornost. Projektno delo pa je posebnost maturitetnega predmeta biotehnologija na omenjeni šoli – najboljši dijaki tehniške gimnazije pa so bili za svoje naloge tudi nagrajeni. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pozemní, 800 kilometrů dlouhá hranice mezi Finskem a Ruskem je uzavřená. Důvodem je vlna uprchlíků z Blízkého východu a Afriky, kteří se do Finska snaží dostat z ruské strany. Podle finské vlády jde o cílenou hybridní operaci Moskvy. Jak to na finsko-ruské hranici vypadá? Jaké důkazy svědčí pro to, že migrační vlnu organizuje Rusko jako odplatu za vstup Finska do NATO? A jak se Finům daří migrační nápor zvládat?Host: Jussi Niemeläinen - komentátor finského deníku Helsingin Sanomat, bývalý zpravodaj v Moskvě a Rize Článek a další informace najdete na webu Seznam ZprávySledujte nás na sociálních sítích X (Twitter) a Instagram. Náměty a připomínky nám můžete psát na e-mail zaminutusest@sz.cz

Pretekli konec tedna so zaznamovala tekmovanja na snegu. Alpske smučarke so se prvič v sezoni pomerile na severnoameriškem snegu, na Finskem pa so se začela tekmovanja v nordijskih smučarskih disciplinah.

Alpski smučarji in smučarke nadaljujejo tekme v Švici in na Finskem, slovenska ženska košarkarska reprezentanca bo doma odigrala prvo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Slovenske teniške igralke so se uvrstile v polfinale pokala reprezentanc. Z uvrstitvijo med štiri najboljše so poskrbele za največji uspeh slovenskega tenisa, ki ga bodo skušale danes nadgraditi z uvrstitvijo v jutrišnji finale. Alpski smučarji bodo v Zermattu prvič tekmovali na novi smukaški progi, smučarke pa so na Finskem pred prvim slalomom sezone.

Slovenske teniške igralke so odigrale polfinalni dvoboj pokala Billie Jean King proti Italijanski reprezentanci. Odzive ujamete v popoldanskih športnih minutah, ko se posvetimo tudi zanimivostim z zimskih tekmovanj za svetovni pokal. Slalomistke so na Finskem, smukači na novi progi v Švici.

Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.

Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.

Ena od posledic lanskega ruskega napada na Ukrajino je širitev zveze NATO. Še pred nekaj leti na Finskem ali Švedskem niti razmišljali niso o vstopu v to povezavo, sredi tedna so Finci že izglasovali vstop v zavezništvo. Ker se morajo o širitvi Nata strinjati vse članice, so oči zdaj odprte na Madžarsko in v Turčijo. Ob bobnenju ruskih raket v sosednji Ukrajini se tudi v Moldaviji bojijo, da bodo postali novo bojišče. Enega redkih korakov v drugo smer, se pravi stran od spora, sta morda v začetku tedna storila srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti. Strinjala sta se s sporazumom o poti k normalizaciji odnosov, a se predvsem Vučić doma sooča s številnimi kritikami, celo s pozivi k odstopu.

Marsikdo pozna heavy metal bend Children of Bodom, vsi pa najbrž ne vedo, da so svoje ime dobili po treh mladih, ki so pred več kot 60 leti izgubili svoje življenje v okrutnem zločinu ob Finskem jezeru Bodom. To je do danes najbolj znan in zloglasen nerazrešen zločin. Pa res ne vemo, kdo je morilec?

Zahraniční zpravodajka Respektu, Hospodářských novin a portálu Aktuálně.cz hodnotí na Dvojce české předsednictví Evropské unii a odhaduje příští měsíce. Čím podle ní Petr Fiala překvapil sám sebe? Co byl největší doják? Proč máme víc společného s Finskem než s Polskem? Jak naši roli vnímá dlouholetý europoslanec, šéf sudetoněmeckého krajanského sdružení Bernd Posselt. A čemu bude muset teď EU čelit? Poslechněte si celý rozhovor Zity Senkové s Kateřinou Šafaříkovou.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nespokojení Rusové prchají od počátku okupace Ukrajiny přes hranice. Někteří našli útočiště v Pobaltí, tamní státy ale spolu s Finskem a Polskem ovšem přestaly uznávat turistická víza a omezily vstup Rusů na své území. „Dnes sem míří především Ukrajinci, jsou to lidé různých přesvědčení a původem z různých oblastí,“ popisuje bývalá zpravodajka Českého rozhlasu v Moskvě Ivana Milenkovičová po návratu z Pobaltí.Všechny díly podcastu Interview Plus můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Na ruských hranicích s Finskem, Gruzií, ba i s Mongolskem se tvoří kilometry dlouhé fronty, jednosměrné letenky z Moskvy prakticky kamkoli rychle mizí. Ruští muži prchají před mobilizací nařízenou totalitním režimem Vladimira Putina. A nastává otázka: Co s touto migrační vlnou? Přijímat, nebo nepřijímat? Česká vláda a značná část jejich příznivců má, zdá se, jasno: Ne, nemají nárok.

Na ruských hranicích s Finskem, Gruzií, ba i s Mongolskem se tvoří kilometry dlouhé fronty, jednosměrné letenky z Moskvy prakticky kamkoli rychle mizí. Ruští muži prchají před mobilizací nařízenou totalitním režimem Vladimira Putina. A nastává otázka: Co s touto migrační vlnou? Přijímat, nebo nepřijímat? Česká vláda a značná část jejich příznivců má, zdá se, jasno: Ne, nemají nárok.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.

Turecko vzbudilo velký rozruch, když řeklo, že bude vetovat vstup Finska a Švédska do NATO. Nakonec to sice neudělalo, ale určitě to vyvolalo řadu otázek. Co tím Erdogan sledoval? A je Turecko spolehlivý spojenec? Na tyhle otázky jsem se ptal Lucie Tungul, politoložky z Univerzity Palackého v Olomouci, která v Turecku navíc dlouhodobě žila. Mluvili jsme o tom, v jaké pozici je současný prezident Erdogan, proč se zasekl vstup Turecka do Evropské unie nebo proč (a jestli vůbec) vadí Švédsko s Finskem. Určitě si tenhle díl poslechněte a napište, jestli se váš pohled na Turecko změnil. Pro mě osobně tenhle rozhovor byl další důkaz toho, jak složitý tento region je. Bonusovou část toho dílu, kde se věnujeme vztahu Turecka s Ukrajinou a Ruskem, najdete na platformě Hero hero. A určitě stojí za to. Ostatně jako vždy. www.herohero.co/politickejpodcast www.instagram.com/politickejpodcast www.twitter.com/adamblistan

V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič

Se bo zveza Nato kmalu razširila? Na Švedskem in Finskem so vse bliže dokončni odločitvi o tem, ali naj država zaprosi za članstvo. O tem so sinoči razpravljali zunanji ministri držav članic zveze Nato. Skoraj vsi so morebitnemu vstopu obeh držav naklonjeni, zadržke imajo le v Turčiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Združenih državah na tisoče ljudi izrazilo podporo pravici do splava - Razdeljeni Libanon voli nov parlament - Zmagovalka Evrovizije - zlasti zaradi glasovanja gledalcev - skupina iz Ukrajine

V popoldanskem navalu na šport ponudimo utrinke z namizniteniškega turnirja športnikov in invalidov v Laškem, ki bo največji v letošnji sezoni. Ponudimo tudi uvod v hokejsko svetovno prvenstvo elite na Finskem.

Gost oddaje je atletski veteran Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. Pogovarjali smo se o njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti.

Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.

Kako je medved izgubil dolgo dlako je finska ljudska pravljica. Dvojezična pravljica je nastala v okviru mednarodnega projekta NAPLE. Pravljico sta povedala Tanja Erlah, v finščini pa Heikki Lahnaoja iz splošne knjižnice Pyhäjoen kirjasto na Finskem.

Z glasbo se je začela ukvarjati zelo zgodaj, pri sedmih letih je pela pesem »Oj, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram….«. V času študija je spoznala Branka Jovanoviča Brendija, ki je zanjo napisal prvo veliko uspešnico Pošlji mu veter pozdrav. Z njegovo zasedbo Don Juan je nastopala po vsej Sloveniji. Nekaj let je pela v Italiji, Avstriji, na Finskem, Švedskem. »Tisto je bilo garanje« se spominja. »V Stockholmu sem morala k specialistu za glasilke, ki me je soočil z dejstvom, da so moje glasilke zelo uničene in da moram prekiniti s petjem, ali pa ne bom nikoli več pela. « Nekaj njenih projektov je izdala tudi Založba ZKP RTV Slovenija. Je avtorica skladbe Vzemi me veter, za katero je na Slovenski popevki leta 1999 prejela nagrado za najboljšo pesem v celoti. Danes izdeluje lectova srca in ljubezen je zanjo najpomembnejša v življenju. Majda Arh Sevšek. V noči na 14. Februar se bo z njo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.

Ranní brífink Jany Klímové: Politici Fialovy vlády si pochvalovali nový návrh Bruselu zařadit jádro a plyn mezi bezemisní nebo-li čisté zdroje. Takový krok by totiž znamenal, že jejich výstavba bude mít nárok na podporu ze společných fondů a levnější bude i jejich financování a provoz. Jenže radost byla jen krátká.

Ranní brífink Jany Klímové: Politici Fialovy vlády si pochvalovali nový návrh Bruselu zařadit jádro a plyn mezi bezemisní nebo-li čisté zdroje. Takový krok by totiž znamenal, že jejich výstavba bude mít nárok na podporu ze společných fondů a levnější bude i jejich financování a provoz. Jenže radost byla jen krátká.

Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.

Zadnji novembrski konec tedna mineva v znamenju skrbi, ki jih povzroča širjenje nove različice koronavirusa omicron. V slovenskih laboratorijih je sicer še niso zaznali, poročajo pa o posameznih primerih iz več evropskih držav. Za zdaj še ni znano, kako nevarna je ta različica in ali so cepiva proti njej učinkovita, odgovore je pričakovati v kratkem. Druge teme: - Pahor v Beogradu: vključevanje držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo teče prepočasi - Nad Rokavskim prelivom od srede tudi letalo Frontexa - Anže Lanišek na Finskem skočil do svoje prve zmage v svetovnem pokalu

Koronavirusna različica omikron se širi tudi po Evropi, doslej so okužbo potrdili v Belgiji in Veliki Britaniji, nanjo sumijo tudi pri primerih v Nemčiji in na Češkem. Stroka je ob tem v skrbeh zaradi velikega števila mutacij, pravi Janez Tomažič z infekcijske klinike v Ljubljani. Svetovna zdravstvena organizacija je različico zelo hitro dala na seznam skrb vzbujajočih, kar po Tomažičevih besedah pomeni, da ima različica pandemične lastnosti. Takšni sta tudi različici alfa in delta, s katerima že imamo izkušnje, a smo se predvsem pri delti odzivali prepočasi. Drugi poudarki oddaje: - LMŠ in NSi na kongresih začrtali volilni program - Srbska mesta popoldne ohromili protivladni protesti - Zmagoslavje smučarskih skakalk z drugim mestom na Finskem dopolnil Anže Lanišek

Sezono svetovnega pokala so začeli smučarske skakalke in tekači. Po tekmah skakalk v Rusiji in tekačev na Finskem v popoldanskih športnih minutah zaokrožimo odzive slovenskih športnikov.

Evropska komisija v danes objavljenem letnem poročilu o vladavini prava v državah članicah Unije ugotavlja napredek v članicah, a hkrati opozarja na zaskrbljujoča dejanja, tudi v Sloveniji. Evropska komisija je v poročilu o vladavini prava v Sloveniji jasna: Neodvisnost tožilstva ter spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Jasna je bila glede Slovenske tiskovne agencije znova tudi podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova. Kot je dejala, pričakujejo, da bo vlada znova omogočila stabilno financiranje agencije, da bodo lahko novinarji opravljali svoje delo. STA je sicer danes dobila končno različico pogodbe, kot jo je sam označil Urad vlade za komuniciranje. A tu zgodbe zagotovo ni konec. Preostali poudarki oddaje: - Prvi pogovori evropskih okoljskih ministrov o ambicioznem podnebnem svežnju potrdili razhajanja. - Hitri testi na koronavirus bodo stali največ 12 evrov. - Domžalski nogometaši v kvalifikacijah konferenčne lige na Finskem neodločeno.

Máme za sebou první víkend na mistrovství Evropy, ale už druhý den šampionátu se odehrál moment, během kterého Christian Eriksen bojoval oživot. Dánský záložník během utkání s Finskem zkolaboval a po infarktu přímo na hřišti ho oživovali spoluhráči i zdravotníci. Probudil tento moment celý fotbal a musí si odvětví uvědomit, zdali dostatečně vyšetřuje hráče, anebo fotbalisty příliš nepřetěžuje? Jaký dojem zanechali na turnaji soupeři českého národního týmu Anglie a Chorvatsko? O tom všem a mmnohém dalším ve Studiu iSport k EURO diskutovali fotbalový trenér Josef Csaplár a redaktor deníku Sport Jan Podroužek. Moderuje Adam Nenadál.

Naše poslední společná epizoda na finském území, protože Alice se s Finskem loučí. Shrneme si, co jí Finsko dalo a naopak vzalo, přidáme zajímavost z norských velikonočních tradic a popovídáme si o tom co plánuje dál... ale nebojte, naše podcasty tímto nekončí (v záloze máme pár epizod) a pokračovat budeme v Česku!

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tema Antikviza je finščinaNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tema Antikviza je finščinaNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tema Antikviza je finščina. Izmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Slovencem je znan srbski koncept jezika »piši, kot govoriš«. Finski koncept pa pravi, da izgovarjaj tako, kot piše, črko po črko. Tuje besede tako izgovarjajo po finsko. Trditev je resnična 2. Abecednik in Katekizem sta bili prvi knjigi v moderni finščini, napisal ju je luteranski duhovnik, ki mu pravijo tudi oče moderne finščine - Mikael Agricola. Trditev je resnična 3. Finščina je znana po svojih zelo dolgih, tvorjenih besedah. Morda ima prav zato tudi najdaljši enobesedni palindrom na svetu – saippuakivikauppias (prodajalec milnice). Trditev je resnična 4. Petnajst sklonov pri sklanjanju samostalnika ima finščina in je – za sorodno madžarščino, ki jih ima osemnajst – po številu sklonov drugi jezik na svetu. Trditev je izmišljena 5. Božiček je doma na Finskem, to vemo. Finska beseda zanj je Joulopukki, dobesedno to pomeni božična koza. Trditev je resnična

V popoldanskih športnih minutah odpiramo vrata zimi. Tekmovanja za svetovni pokal se začenjajo, in sicer s smučarji skakalci v Wisli in slalomistkami na Finskem v Leviju. Zanimivosti ponudimo v Navalu na šport.

Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Na obisk se odpravljamo v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se ponovno podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, kreativnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato prisluhnite malo po polnoči. Voditelj to noč bo Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.

Svet kapitala je poslovni tednik, ki je vsak petek priložen časniku Delo. Ključne vsebine Sveta Kapitala so povezane z gospodarstvom, financami, upravljanjem podjetij, tehnološkimi trendi in prebojnimi inovacijami.

Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.

Svet kapitala je poslovni tednik, ki je vsak petek priložen časniku Delo. Ključne vsebine Sveta Kapitala so povezane z gospodarstvom, financami, upravljanjem podjetij, tehnološkimi trendi in prebojnimi inovacijami.

Marko Tuomas Kolsi je svojo nogometno pot začel v domačem kraju Vantaa na Finskem. Nogometno pot je naprej nadaljeval pri Jokerutu in Jokeritu preden se je prvič podal čez finskih meja. Pri osemnajstih se je podal na Nizozemsko in prestal preizkušnjo pri Willem II iz Tilburga. Na Nizozemskem je ostal tri sezone preden se je njegova nogometna pot nadaljevala v Sloveniji. Leta 2007 je kot prvi finec zaigral v slovenskem državnem prvenstvu. V Ljudskem vrtu ni zdržal dolgo, saj je moral zapustiti klub po jesenskem delu prvenstva. A njegova pot v Sloveniji se ni končala tukaj, ampak jo je nadaljeval najprej pri velenjskem Rudarju, Šmartnem in Celju. Med Šmartnim in Celjem se je za polleta ponovno vrnil v Tilburg. Z Arene Petrol se je vrnil domov v domovino in zagiral za Käpo in PK – 35. Trenutno dela pri enem izmed največjih finskih klubov Vantaan Jalkapalloseura, kjer opravlja funkcijo sovodje mladinske šole in je član strokovnega štaba članskega moštva. Gre za klub, ki ima najboljše mladinske ekipe v državi kar se pozna tudi pri članih. V dveh sezonah se je prebil iz pete v tretjo ligo. Tesno sodeluje tudi z največjim finskim klubom HJK iz Helsinkov. Opozoriti vas moram, da je pogovor potekal v angleščini, čeprav Marko še vedno govori dokaj tekoče slovensko. Želim vam prijetno poslušanje in kot ste že navajeni sledi najprej osebna izkaznica.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Po očetovi zaslugi se je že v otroštvu navdušila nad vlečnimi psi. Kmalu po diplomi je dobila ponudbo za delo vodnice na Finskem in, po dveh mesecih že naveličana pisarniškega dela, brez pretiranega oklevanja odšla na sever Evrope. Letošnjo zimsko sezono bo tako preživela na Švedskem v bližini Kirune, rudniškega mesta z nekaj več kot 18.000 prebivalci, kjer je največji podzemni rudnik železove rude na svetu.

Analiza srečanja Finska - Slovenija Goran Dragić se po uvodnih dveh krogih nahaja na prvem mestu lestvice najboljših strelcev EuroBasketa. Na razburljivem srečanju proti izjemno borbenim in strelsko navdahnjenim Fincem, je v samo 15 minutah prvega polčasa dosegel že 24 točk. Toda izjemna igra ga je iztrošila, zato je v drugem polčasu odigral precej bolj rezervirano. Bo “Dragonu” ostalo dovolj ognja za današnjo tekmo proti Grkom, ki se začne že ob 15.30? Kaj so bile največje prednosti in pomanjkljivosti v igri Slovencev? Koliko nas lahko skrbi izgubljen skok, slab met za 3 točke in nerazpoložena klop? Kako daleč lahko Dragić popelje Slovenijo, brez večje pomoči Randolpha in Dončića? Ali s(m)o od njiju morda pričakovali preveč? Kdo so največji dolžniki in najbolj prijetna presenečenja? Vse to in še več v analizi srečanja med Slovenijo in Finsko, na začetku katere smo nekaj minut posvetili tudi najbolj odmevnim srečanjem in moštvom uvodnih krogov 40. EuroBasketa. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Danes začenjamo s serijo podkastov, v katerih bomo podrobno spremljali letošnje prvenstvo stare celine. V prvi epizodi bomo pod drobnogled vzeli slovensko reprezentanco, ki se je prvič zbrala pred nekaj dnevi ter začela s pripravami. Najprej smo nekaj časa posvetili dvema novincema in enemu povratniku. Podkast smo namreč začeli s presenečenjem na seznamu selektorja Igorja Kokoškova, Erazmom Lorbkom, ki po treh letih izven parketov, na letošnjih pripravah išče še zadnjo možnost za obuditev kariere, ki so jo prezgodaj prekinile poškodbe. Ali bo nekdaj najboljšemu krilnemu centru evropskih parketov uspel senzacionalni povratek? Nato smo nadaljevali pogovor o dveh novincih, ki navijačem slovenske reprezentance dvigata apetite, Luki Dončiću in Anthonyju Randolphu. Kakšna bo njuna vloga v reprezentanci in kako bo ta vloga vplivala na postavo prve peterke ter dvanajsterice, ki bo potovala na prvenstvo? To je bilo tudi vprašanje kateremu smo posvetili nekaj časa. Skušali smo namreč poiskati imena dvanajstih igralcev, ki bodo s premierno tekmo prvenstva proti Poljakom, na Finskem otvorili jubilejni 40. Eurobasket. Kdo bo torej odpadel s seznama 19 imen? Slovenija se na letošnji turnir odpravlja z visokimi cilji, nekateri igralci in funkcionarji pa odkrito napovedujejo boj za medaljo. Ali so visokoleteči cilji upravičeni? Tudi na to smo tokrat skušali poiskati odgovor. Nekaj časa smo posvetili tudi našim nasprotnikom v skupini, morebitnim nasprotnikom v tekmah na izpad in favoritom prvenstva, vendar bomo ostale reprezentance precej bolj podrobno obdelali v eni izmed prihodnjih epizod Eurobasket vodiča 2017. Prijazno vabljeni k poslušanju.