Podcasts about glasgowu

Leipzig, katerega član je slovenski napadalec Benjamin Šeško, je včeraj gostoval v Glasgowu pri nekdanjem evropskem prvaku Celticu. Nocoj tekma 4. kroga nogometne lige prvakov čaka še reprezentančnega vratarja Jana Oblaka. Tudi madridski Atletico bo igral v gosteh, in sicer v Parizu proti PSG-ju. Večer bodo popestrila še klubska košarkarska tekmovanja. Olimpija v evropskem pokalu lovi peto zmago v sezoni, pred domačim občinstvom v Stožicah se bo pomerila s francoskim Bourgom.

Ime tedna je postala Lia Apostolovski, skakalka v višino, ki je na 19. atletskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu osvojila bronasto kolajno, sedmo slovensko medaljo na tovrstnih tekmovanjih. V finalu je preskočila 1,95 metra s čimer je izenačila svoj osebni rekord, tretje mesto na SP pa je tudi največji uspeh v karieri. Kandidatki sta bili še: Dominika Novak Mlakar, vodja preventivnega programa za odkrivanje raka na debelem črevesju in danki Svit, ki praznuje 15 let delovanja. V tem času so ob pomoči programa odkrili več kot 31.000 predrakavih sprememb in 4100 primerov raka. Zaradi programa Svit sta raka na črevesju in danki ta hip peta najpogosteje odkrita raka v Sloveniji in ne več druga, kot je bilo pred uvedbo programa. Tina Vrščaj, prevajalka in pisateljica, katere roman Na Klancu je Konzorcij nagrade Evropske unije za književnost izbral za enega od 13 nominirancev za leto 2024. Na Klancu je zgodba o mladem paru v zakotni vasici, ki se dotika sodobnih tem, kot so partnerski odnosi, iskanje sozvočja z naravo in prekletstvo sodobnih tehnologij, ki načenjajo človeške stike.

Državni zbor bo Andrejo KAtič predvidoma imenoval za pravosodno ministrico v torek. Takrat se bo vsaj na politični ravni končala saga z negospodarnim nakupom zapuščene poslovne stavbe za sodno palačo. Zaradi afere je odstopila Dominika Švarc Pipan, a šele po javnem razkritju nekaterih ravnanj, ki nakazujejo na načrtno okoriščanje posameznikov s proračunskim denarjem in negospodarne nakupe. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Biden napoveduje pomoč za Gazo iz zraka. - Današnji pohod po Jurčičevi poti v znamenju 180-e obletnice rojstva prvega slovenskega romanopisca - Smučarski skakalec Kos zmagovalec tekme za svetovni pokal v Lahtiju; atletinja Apostolovski bronasta v skoku v višino na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu

Slovenski atleti in atletinje so razkrili svoje načrte pred odhodom na dvoransko svetovno prvenstvo, ki se bo v petek začelo v Glasgowu. Rokometna reprezentanca pa začenja priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir. Selektor Uroš Zorman je na novinarski konferenci predstavil seznam vpoklicanih igralcev.

Kaj slovenske zdravnike priteguje in odvrača od tega, da bi se vrnili v domovino? O tem so govorili na nedavni 12. Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres. Najprej ste slišali pogovor s predsednikom Borisom Pleskovičem, nato pa [od 12:35 naprej] pa prisluhnite razmišljanju o vračanju v Slovenijo, ki ga je pripravil Aleš Pražnikar, ki deluje v bolnišnici kraljice Elizabete v Glasgowu na Škotskem. Ob koncu [od 40:47] je bilo še nekaj novic.

Ime tedna je Sandi Zajc, član PGD Mengeš, ki je s številnimi kolegi, pripadniki civilne zaščite in ostalimi reševalnimi ekipami z vseh delov Slovenije reševal ljudi in odpravljal posledice najhujše ujme v zgodovini. V eni od številnih reševalnih akcij, ko je tudi njegovo hišo preplavljala voda so v občini Mengeš uspešno prepeljali in prenesli na varno vseh 22 otrok iz vrtca enote Gobice, fotografije reševanja pa so ganile uporabnike spleta in družbenih omrežij."Vedel sem, da do doma niti ne morem priti zaradi deroče vode, tudi z gasilskim tovornjakom ne, čeprav je pač to visoko vozilo sposobno marsičesa. Nivo vode je bil zelo visok za tisto območje, praktično vsi, ki so živi, tega ne pomnijo. Jaz sem vedel, da v tistem trenutku domov ne morem, pač sem pa potem se odzval takoj v gasilsko društvo, kjer smo se razporedili v ekipe in šli prioritetno po klicih v sili reševati ljudi." - Sandi Zajc (Foto: PGD Mengeš) Kandidata sta še bila: - Marko Prezelj, alpinist, gorski vodnik in plezalec ter prvi Slovenec, ki je prejel mednarodno nagrado Paula Preussa. Štirikratni prejemnik zlatega cepina že od osemdesetih let prejšnjega stoletja velja za enega najmočnejših alpinistov, ki ga odlikuje dosledna uporaba alpskega sloga saj pri osvajanju alpinističnih ciljev ne uporablja fiksnih vrvi, tehničnih in ostalih pomagal. - Tadej Pogačar, prvi kolesar svetovne lestvice, ki je na SP v kolesarstvu v škotskem Glasgowu v izjemno naporni in dolgi cestni dirki osvoji bronasto medaljo. Tako je izenačil najboljšo uvrstitev in po več kot 20 letih Sloveniji priboril drugo medaljo s svetovnih prvenstev.

Peter Paco Wrolich, koroški Slovenec, je bil profesionalni kolesar, sodeloval je tudi na tritedenskih dirkah po Franciji in Italiji, nastopal je na olimpijskih igrah leta 1996 in 2000. Kolesarstvu je ostal zavezan tudi po koncu kariere, kot predsednik koroške kolesarske zveze in trener kolesarskega kluba KAC. Po očetovih stopinjah gresta tudi sinova Santiago in Manolo. Slednji je član avstrijske kolesarske reprezentance in bo prihodnji mesec nastopil na svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Paco Wrolich spremlja kolesarske dirke, tudi po Franciji, ki ima sloves najprestižnejše na svetu. Takoj po dirki na čas je napovedal, da Tadej Pogačar ne bo mogel premagati Jonasa Vingegaarda. Imeti drugega na Dirki po Franciji je vrhunski rezultat, pravi. Da sta kar dva slovenska kolesarja v svetovnem vrhu, pripisuje kolesarski tradiciji, prepričan pa je, da je to enkraten dogodek, ki se ne bo kmalu ponovil.

Shuggie Bain je deček, ki je odraščal ob mami alkoholičarki v Glasgowu v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je mesto prizadelo naglo propadanje industrije in zapiranje rudnikov. Posledica tega, naglo povečevanje revščine in vse večje brezizhodnosti, se je močno pokazala tudi v medčloveških odnosih. Kljub težki in tudi tragični tematiki je prvenec škotskega pisatelja Douglasa Stuarta hitro prepričal številne bralke in bralce in osvojil vrsto literarnih nagrad, med drugimi nagrado booker leta 2020.

Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.

NAPOVED. Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali. Izbrala jih je Sandra Krišelj

Končuje se leto, ki je med drugim obljubljalo konkretnejše korake za upočasnitev podnebnih sprememb, a se to v Glasgowu ni zgodilo. Strnili bomo odmevno letno dogajanje na tujem. V oddaji tudi: - Ob silvestrovanjih, predvsem v lokalih, stroka poudarja nadzor nad udeleženci in testiranje - Da prazniki za številne upokojence ne bodo prazni, skrbijo tudi v programu Starejši za starejše - Začenja se prestižna novoletna skakalna turneja, tudi letos brez gledalcev na prizoriščih.

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in "neučinkovitih" subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu.

V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...

Predstavniki 200 držav so na COP26 v Glasgowu iskali rešitve za spopadanje z okoljsko krizo. Kako uspešni so bili in kaj bi države zares...

Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)

V sredo, 10. 11. 2021, je v Cankarjevem domu v okviru Zlatega abonmaja nastopil Orkester Mozarteum Salzburg, ki je seveda izvajal glasbo Mozarta (prvo simfonijo in Koncert za violino v D-duru,) ter Franza Schuberta, dan zatem pa je v SNG Opera in Balet Ljubljana potekala premiera baletnega triptiha Strune koreografov Ena Peçija, Jacopa Godanija in Lea Mujića. Orkester Slovenske filharmonije je prejšnji teden pod taktirko Jamesa Tuggla izvedel koncert cikla SMS z naslovom Globina teme, na katerem sta nastopila še Zbor Slovenske filharmonije in Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, v Mariboru pa je potekal 5. koncert cikla Carpe artem z naslovom Iskrenost in pristnost, na katerem je zvenela glasba Ravela, Debussyja in Francka. Poleg tega bomo nekaj minut namenili še Forumu nove glasbe, ki se je začel v petek in bo trajal skoraj do konca novembra, omenili pa bomo tudi prispevek Slovenskega mladinskega orkestra na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki je prejšnji teden potekala v Glasgowu.

V sredo, 10. 11. 2021, je v Cankarjevem domu v okviru Zlatega abonmaja nastopil Orkester Mozarteum Salzburg, ki je seveda izvajal glasbo Mozarta (prvo simfonijo in Koncert za violino v D-duru,) ter Franza Schuberta, dan zatem pa je v SNG Opera in Balet Ljubljana potekala premiera baletnega triptiha Strune koreografov Ena Peçija, Jacopa Godanija in Lea Mujića. Orkester Slovenske filharmonije je prejšnji teden pod taktirko Jamesa Tuggla izvedel koncert cikla SMS z naslovom Globina teme, na katerem sta nastopila še Zbor Slovenske filharmonije in Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, v Mariboru pa je potekal 5. koncert cikla Carpe artem z naslovom Iskrenost in pristnost, na katerem je zvenela glasba Ravela, Debussyja in Francka. Poleg tega bomo nekaj minut namenili še Forumu nove glasbe, ki se je začel v petek in bo trajal skoraj do konca novembra, omenili pa bomo tudi prispevek Slovenskega mladinskega orkestra na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki je prejšnji teden potekala v Glasgowu.

Savezna vlada ne popušta pred zahtjevima da postavi ambiciozniji cilj smanjenja emisija  štetnih plinova do 2030. godine, unatoč globalnom klimatskom sporazumu koji je postignut u Glasgowu. Australija će iduće godine biti pozvana na susret s predstavnicima ostalih zemalja u sjedištu Ujedinjenih naroda, a što znači da bi djelovanje po pitanju klimatskih promjena moglo biti ključno pitanje u izbornoj godini.

Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje. Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki: - klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, – klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje, - Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, - posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak, - podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.

Odzivi na podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu, ki se je sinoči končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, govorijo bolj o razočaranju, kot uspehu. Ne moremo biti zadovoljni, je prepričana tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija išče nove kapacitete za kovidne bolnike, Avstrija zapira javno življenje za vse necepljene - Epidemija močno prizadela tudi sladkorne bolnike - Na Hrvaškem odmevajo goljufije nekdanje ministrice za regionalni razvoj in evropske sklade

Epidemične razmere zaradi koronavirusa so pri nas najhujše doslej. Številke, na katere so v zadnjem obdobju vsi najbolj pozorni, to je število hospitalizacij in zasedenih intenzivnih postelj, so namreč najvišje od začetka epidemije pri nas. V bolnišnicah se zaradi covida zdravi 981 bolnikov, 27 več kot dan pred tem, intenzivno terapijo potrebuje 225 bolnikov, deset več kot dan pred tem. V Dogodkih in odmevih boste lahko slišali še: - Vlada poudarja zdravstveno krizo kot razlog za visoko povišanje proračunske porabe - KPK bo preučila povezave med snovalci novega gradbenega zakona in poslancem Desusa Simonovičem - Podnebna konferenca v Glasgowu razočaranje za aktiviste in znanstvenike

Na podnebni konferenci v Glasgowu se bodo danes nadaljevala pogajanja za omejitev segrevanja Zemlje na 1,5 stopinje Celzija. Sklepni dokument konference, ki bi se drugače uradno končala včeraj, bodo predvidoma potrdili in predstavili danes. Končni dogovor bi sicer lahko prinesel razočaranje za podnebne strokovnjake in najbolj ranljive države. V Jutranji kroniki tudi: - Vlada v prihodnjem letu načrtuje za 14 milijard evrov izdatkov - V Luki Koper še iščejo novega predsednika uprave - Po Levstikovi poti tudi letos le posamično

Na delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem dostopu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij.

Obvezno samotestiranje vseh učencev v šolah se bo začelo v sredo, dva dni pozneje, kot je najprej odločila vlada. Ob tem bo potrebno soglasje staršev. Predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan poziva starše, naj šolam dela ne otežujejo. Kot poudarja, šole nimajo izbire, ampak morajo upoštevati odloke. Ostale teme: - Epidemične razmere so najslabše do zdaj. 215 kovidnih bolnikov na intenzivnem zdravljenju je največ doslej. - Kadrovski cunami v energetiki se nadaljuje. - Po dveh tednih naj bi se danes končala podnebna konferenca v Glasgowu.

Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko – beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

Danes naj bi se v Glasgowu, če je ne bodo podaljšali, uradno končala podnebna konferenca Združenih narodov. V razpravah, kako bi se izognili grozečim podnebnim spremembam, sta pomembno mesto imela tudi pogozdovanje in boj proti preveliki sečnji gozdov. O njihovem pomenu v današnji Duhovni misli razmišlja okoljevarstvenik Anton Komat.

Šolarji in dijaki, ki se ne bodo želeli samotestirati na koronavirus v šolskem okolju ali nositi mask, se bodo morali izobraževati na daljavo. Tako je včeraj sklenila vlada. Zaradi neugodnih epidemičnih razmer namreč ni prisluhnila pobudam ravnateljev in zahtevam staršev, da bi učenci od prvega do petega razreda samotestiranje opravili doma. Izjema bodo le otroci s posebnimi potrebami. V oddaji tudi: - Zvišanje plač v domovih za starejše bi moral po prepričanju teh in sindikatov poskrbeti proračun, ne pa zvišanje oskrbnin - Evropska komisija našo državo opozarja na njene visoke tekoče izdatke, ki bodo ovira za močnejše izboljšanje javnih financ - Zadnji dan usklajevanj na podnebni konferenci v Glasgowu še vedno velika razhajanja glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb

V ponedeljek bi lahko v osnovnih šolah zavladala precejšnja zmeda. Ravnatelji svarijo, da ne bodo mogli izpolnjevati vladnega odloka o obveznem samotestiranju v šolah za vse učence, nanje pa pritiskajo tudi starši. Želijo si, da bi bili vladni ukrepi premišljeni in usklajeni s stroko. Ostale teme: - V NSi ne podpirajo več okoljskega ministra Vizjaka. - Na podnebni konferenci v Glasgowu pogajalci tečejo zadnji krog. - Današnje martinovo bo tudi letos, zaradi zaostrene epidemične situacije, minilo brez večjih prireditev.

Katja Hržić se je po opravljeni mednarodni maturi odpravila na študij na Škotsko, kjer trenutno dela doktorat iz družbene geografije. Raziskuje migracije v škotski ribiški industriji. Precej zanimiva tema, povezana tudi z debatami na podnebnem vrhu v Glasgowu. Pravi, da se Škoti te dni počutijo malce izključeni. Sicer pa pravi, da se še danes čuti zgodovinska vrednost Glasgowa, ki je po industrijski revoluciji hitro postal druga prestolnica britanskega imperija. Predvsem skozi velike, lepe stavbe, ki ne spadajo v kontekst sodobnega mesta.

Bivša ministrica Gabrijela Žalac uhićena po nalogu Ureda europskog javnog tužitelja zbog sumnji na kriminal s novcem iz europskih fondova. Zagrebački gradonačelnik Tomislav Tomašević na skupu o klimatskim promjenama u Glasgowu.  Nije jasno kako će od ponedjeljka izgledati obavezno posjedovanje kovid-potvrda u državnom i javnom sektoru. Saborska oporbena desnica jako nezadovoljna novim režimom s kovid potvrdama. U dubrovačkom području zdravstveni sustav  teško opterećen koronavirusom.

Pred ponedeljkom, ko začnejo v šolah veljati zaostreni ukrepi zoper epidemijo, je še vedno precej nejasnosti. Nanje so na današnjem sestanku s predstavniki ministrstva za izobraževanje opozorili zbrani ravnatelji osnovnih in srednjih šol. Največ pripomb in nasprotovanj je bil deležen vladni predlog, da se tudi najmlajši učenci v starosti do 12 let samotestirajo v šoli. Ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da bo preučilo predlog ravnateljev o samotestiranju na domu za učence do šestega razreda osnovne šole. V Radijskem dnevniku tudi: - Rok Svetlič izvoljen za ustavnega sodnika - Inšpektorji največ kršitev pri preverjanju pogojev PCT odkrijejo v gostinstvu - Britansko predsedstvo v Glasgowu predstavilo osnutek dokumenta za sprejetje na podnebni konferenci

26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Danes so začeli veljati zaostreni protikoronski ukrepi, med drugim glede zbiranja, nošenja mask in preverjanja pogojev PCT. Po besedah informacijske pooblaščenke zakon dovoljuje vpogled v osebni dokument ob preverjanju izpolnjevanja omenjenih pogojev. Prah medtem dviguje napovedano samotestiranje učencev in dijakov, ki bo od ponedeljka v šolah. Nelagodje se že širi po družbenih omrežjih, opozarjajo v Združenju ravnateljev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenska tiskovna agencija bo končno dobila sredstva za opravljanje javne službe za letos. Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je prepričan, da je bila njegova predčasna razrešitev izključno politično motivirana in pravico iskal na sodišču. Med udeleženci podnebne konference v Glasgowu kar 500 lobistov industrije fosilnih goriv.

Opolnoči so pri nas zaradi slabšanja epidemične slike začeli veljati poostreni protikoronski ukrepi. V zdravstvu opozarjajo, da so na robu kolapsa, zato se v javnosti pojavljaja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj, da zaščitimo zdravstveni sistem. Raziskava Eurobarometra v Sloveniji ugotavlja nizko zaupanje v znanost in znanstvenike; stroka pravi, da pri tem ne gre za vprašanje njihove strokovnosti, temveč za politično vprašanje. Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši, države pa so nanje večinoma slabo pripravljene; v Glasgowu bodo razpravljali o škodi in ukrepih za prilagajanje. Na Evropskem simpoziju hrane v Ljubljani bodo govorili o prehranskih sistemih prihodnosti. To vključuje vse v prehranski verigi, od kmeta do kuharja.

Naša država je prva na svetu glede na tedensko povprečje potrjenih okužb s koronavirusom na milijon prebivalcev. V oddaji se bomo spraševali, ali bodo novi ukrepi, ki začnejo veljati jutri, vendarle umirili hitro širjenje epidemije? Preostali poudarki oddaje: - Covid je pri nas le še dodatno razgalil številne anomalije javnega zdravstva - Zaostritev protikoronskih ukrepov na Bavarskem, aretacije na protestu v Trstu - Podnebni protestniki v Glasgowu danes o pomanjkanju vode in izgubah zemljišč

Niz politikov pri papežu, med drugim ameriški predsednik Joe Biden, pričakovanja Cerkve od podnebne konference v Glasgowu, katera država letos Vatikanu podarja jaslice in božično drevo?

Med zaostrenimi epidemični ukrepi, ki jih je sinoči sprejela vlada, predvsem z namenom, da bi olajšala pritisk na bolnišnice, so spet brezplačno testiranje, prostovoljno samotestiranje za šolarje in dijake trikrat tedensko v šolah, nošnja medicinskih mask, omejitve v trgovinah, gostinskih lokalih in na prireditvah ter preverjanje pogoja PCT z osebno izkaznico. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Gostinci poleg natačnješih navodil pogrešajo tudi kritje škode ob nastalih izgubah. Na največjem protestu za podnebno pravičnost v Glasgowu naj bi se zbralo 100 tisoč ljudi. Pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu se bodo na Dunaju nadaljevala konec meseca.

V turistični oddaji smo postavili v ospredje promocijo štajerskih vinarjev in mladega vina ter Štajerske kot glavne pridelovalke takega vina. Medtem ko državniki v škotskem Glasgowu razpravljajo o rešitvah za naš pregreti planet, smo mi preverili, kako turizem povzroča spreminjanje podnebja. V potopisnem klepetu pa smo z gostoma, popotnikoma Katarino in Rokom, še enkrat spoznavali lepote sveta.

Teden se je iztekal še bolj mrakobno in brezizhodno od svojega prvonovembrskega začetka. Iz dneva v dan bolj nemočno smo beležili rekorde števila okuženih s covidom in iskali ekipe za oskrbo kritično bolnih. Spet smo se z dvignjenimi obrvmi spraševali o vlogi stroke in znanosti pri ključnih družbenih odločitvah in razčiščevali nespodobne sprege politike in gospodarstva. Tudi sporočila iz Otoka so marsikje zbujala nezaupanje: kako učinkovito in kako pravično bo po Glasgowu ukrepanje proti podnebnim spremembam pri nas in na globalni ravni; bodo ribiči v britansko-francoskem sporu poraženci ali zmagovalci? Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino.

Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.

Vlada bo popoldne razpravljala o tem, kako ukrepati ob vse slabši epidemiološki sliki, kar se še posebej kaže v bolnišnicah. V zdravstvu opozarjajo, da so razmere že dalj časa kritične in da smo trenutek za pravočasno ukrepanje verjetno zamudili. Zdravstveno ministrstvo se že dogovarja o premeščanju bolnikov v tujino. Druge teme: - Vlada ob vse slabših epidemičnih razmerah popoldne o nujnih ukrepih; obljublja smiselne in življenjske ukrepe - Strokovna in poslovna javnost okoljskega ministra Vizjaka poziva k odstopu zaradi zlorabe politične moči - Prvi teden podnebnega vrha v Glasgowu v zadržanem optimističnem razpoloženju, ključni in najtežji pa bo prihodnji teden

Svijet se suočava s klimatskom “propašću”, kazao je britanski premijer Boris Johnson dodavši da je vrijeme za hitno djelovanje. To je bila Johnsonova poruka čelnicima okupljenima u Glasgowu tijekom prvog dana dvodnevnog samita COP 26 u Glasgowu. Mnoge zemlje su se obvezale na snažnije ciljeve smanjenja emisija, uključujući i Australiju, koja se nada doseći nultu stopu emisija do 2050. godine. No, indijski premijer je kazao da će njegova zemlja moći doseći taj cilj do 2070. godine, dok Kina ostaje pri svom zacrtanom cilju dosezanja nulte stope emisija do 2060. godine.

Zdravstvo se šibi pod pritiski epidemije, prihodnji teden bomo po napovedih presegli zmogljivosti bolnišničnih postelj za covidne bolnike. Svetovalna skupina za covid se, kot je sinoči pojasnila vodja Mateja Logar, strinja s popolnim zaprtjem države, a kot kaže, o tem odloča politika, ne stroka. Po besedah Logarjeve za popolno zaprtje države ni podpore, zato predlagajo ukrepe, za katere mislijo, da so izvedljivi. Vlada bo o zaostrovanju ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa razpravljala danes. Druge teme: Zasebni Inštitut za forenziko informacijskih tehnologij je z analizo potrdil pristnost zvočnih posnetkov pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom. Ob tem je Pop TV sinoči objavil daljši del pogovora, v katerem Vizjak Petanu ponuja tudi pomoč države pri nakupu Term Olimia. Na podnebni konferenci v Glasgowu se je 190 držav in organizacij zavezalo prenehanju uporabe premoga. Nagrada mira Ženskega odbora slovenskega centra PEN gre letos v roke Lune Jurančič Šribar. Po njenih besedah mora ženska, ki si želi posvetiti ustvarjanju, zariti v to kremplje in si utrgati ta čas v življenju.

V četrti oddaji Glas GFML bomo spregovorili o konferenci v Glasgowu v sklopu minute za podnebno pravičnost. Gostili bomo kar nekaj dijakov, saj smo intervjuvali Nušo Senčar o ekskurziji v Prago in dijakinje smeri medijski tehnik o poteku njihovega pouka. Seveda pa poročamo o novicah GFML.

- Parlamentarni odbor za finance sprejel povišanje proračuna brez rebalansa za milijardo evrov in pol - Zavarovalnice in vlagatelji v Glasgowu napovedujejo finančno pomoč boju proti podnebnim spremembam - Nagrada mira za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti Luni Jurančič Šribar

Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.

Popolnega zaprtja države za zdaj ne bo. Strokovna skupina za covid vladi predlaga zaostritev ukrepov. Kljub drastičnemu slabšanju epidemične slike vlada zaprtju ni naklonjena. Zdravstvo pa je tik pred zlomom; največ je lahko zasedenih 191 intenzivnih postelj, do včeraj jih je bilo zapolnjenih že 158. Ostale teme: - Ta mesec se bo občutno podražila hrana. Kljub dražitvam pa kmetje zaslužijo vse manj. - Na podnebni konferenci v Glasgowu se začenjajo vsebinska pogajanja. - V Kranju se zvečer začenja Teden slovenske drame

Epidemiološke razmere v državi so zelo resne. Včeraj so potrdili najvišje število okužb doslej: tri tisoč 456. Na novo so v bolnišnice sprejeli kar 99 ljudi s covidom, 18 oseb s to boleznijo je včeraj umrlo. Očitno za zdaj zaprtja države še ne bo. Kot je sinoči dejala vodja posvetovalne skupine za covid Mateja Logar, strokovna skupina vladi predlaga strožje ukrepe, predvsem doslednejši nadzor nad spoštovanjem pogoja PCT. Ostali poudarki oddaje: - V gospodarstvu proti zaprtju družbe; svetovalna skupina ga za zdaj tudi ne bo predlagala. - V ospredju današnjih razprav na podnebni konferenci v Glasgowu financiranje zelenega gospodarskega prehoda. - Na Poljskem vnovič izbruhnili protesti proti prepovedi splava.

Zaradi slabšanja epidemične slike v državi se vse bolj bližamo zaostritvi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Svetovalna skupina za covid naj bi vladi predlagala 10-dnevno zaprtje družbe ali pa zaostritve na drugih področjih, na primer prepoved navzočnosti gledalcev na športnih prireditvah. Odločitev vlade naj bi bila znana najpozneje do četrtka. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Vršilec dolžnosti direktorja STA Kadunc zaposlenim zagotovil, da je sredstev za izplačilo plač in za preostale obveznosti za letos dovolj. Vlada skuša vnesti pregon verbalnega delikta v zakon o kazenskem postopku. Na podnebni konferenci v Glasgowu zaveza za zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov v tem desetletju.

Vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar je po sestanku z vladno stranjo dejala, da vladi niso predlagali popolnega 10-dnevnega zaprtja države, temveč zaostritev covidnih ukrepov. O novih ukrepih bo vlada odločala v četrtek. Druge teme oddaje: - Vršilec dolžnosti direktorja STA Kadunc zaposlenim zagotovil, da je sredstev za izplačilo letošnjih plač dovolj - Več kot 100 voditeljev v Glasgowu podpisalo dogovor o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 - Na Dunaju z minuto molka počastili spomin na žrtve terorističnega napada pred letom dni

Čas je potekel, ukrepanje je nujno, je sporočila britanska kraljica Elizabeta druga in voditelje v Glasgowu pozvala, naj se dvignejo nad politiko in ravnajo državniško. Slovenski premier Janez Janša se je zavzel za oblikovanje stvarne poti do omejitve segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija. Kot je dejal Janša, je ključen odmik od premoga in nafte, ki bi ju kot prehodni vir lahko nadomestila jedrska energija. Drugi poudarki oddaje: Najpozneje jutri bodo zaradi zaostrovanja zdravstvenih razmer v državi bolnišnice povečale število intenzivnih postelj na 159. To je zgornja meja pred zaostrovanjem ukrepov, ki jo bomo, kot kaže, hitro presegli, opozarja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Kaj prinaša današnji sestanek med direktorjem UKOMA-a Urošem Urbanijo in novim direktorjem STA Igorjem Kaduncem, od katerega predstavniki zaposlenih poleg ureditve finančnih razmer pričakujejo tudi zagotavljanje uredniške avtonomije ob ohranjanju zaposlenosti? Hrana je eden izmed ključnih motivov, ki v Slovenijo privabljajo tuje goste. Priložnosti za 5-zvezdična kulinarična doživetja je pri nas vse več, ta mesec jih bo v prestolnici ponujal November gourmet festival.

Število novih primerov okužbe v Sloveniji se še vedno povečuje eksponentno, v nekaterih občinah je okuženi že vsak 30-ti občan. Po napovedih Inštituta Jožef Štefan se bo rast nadaljevala še do sredine novembra, če ne bo novih izbruhov. Neuradno svetovalna vladna skupina za covid vladi predlaga 10-dnevno zaprtje družbe ali pa zaostritve na drugih področjih. Kaj bo odločila vlada, naj bi bilo znano najpozneje do četrtka. Medtem v bolnišnicah povečujejo zmogljivosti intenzivnih postelj. Ostali poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki niso zadovoljni z zavezo na podnebnem vrhu v Glasgowu o ustavitvi krčenja gozdov šele do konca desetletja. - Lokalne volitve v štirih ameriških zveznih državah kot lakmusov papir za demokrate pred prihodnjim letom. - Nemška policija je okrepila nadzor meje s Poljsko zaradi vse večjega števila prosilcev za azil z Bližnjega vzhoda.

Voditelji držav, ki sodelujejo na podnebni konferenci Združenih narodov, se prvi dan zasedanja trudijo prepričati javnost, da bodo izpolnili pričakovanja glede odločnega ukrepanja, ki bi rešilo naš planet. Premier Janez Janša je v Glasgowu med drugim dejal, da je ključen odmik od premoga in nafte, kot prehodni vir predlaga jedrsko energijo. Drugi poudarki oddaje: - Ob katastrofalni epidemični sliki svetovalna skupina oblikuje priporočila za nove ukrepe - Na področju preprečevanja nasilja v družini bolje, prostora za izboljšave pa še nekaj - Opazen porast prižiga virtualnih sveč

Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Oči svetovne javnosti bodo v prihodnjih dveh tednih uprte v Glasgow, kjer se je včeraj začela pomembna podnebna konferenca Združenih narodov. "To je zadnje najboljše upanje za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija," je poudaril predsedujoči konferenci Alok Sharma. Ob začetku podnebnih pogajanj na Škotskem bodo udeležence na današnjem tako imenovanem vrhu voditeljev nagovorili številni svetovni voditelji. Ostali poudarki oddaje: - Odslej pogostejše testiranje za zaposlene, ki niso cepljeni oziroma prebolevniki. - Ob dnevu spomina na mrtve se sprašujemo tudi o slovesu od življenja. - Po volitvah na Japonskem na oblasti ostajajo liberalni demokrati premierja Kišide.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v škotskem Glasgowu bo več kot 120 voditeljev z vsega sveta danes razpravljalo o spopadanju s podnebnimi spremembami. Sprejela sta jih gostitelja, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in britanski premier Boris Johnson, ki je dejal, da ima svet pri ukrepanju proti podnebnim spremembam le še minuto časa do polnoči. Čas se izteka, vsi pa moramo storiti več. Ostala vsebina: O zaostrovanju epidemičnih razmer bo danes razpravljala strokovna skupina. Društvo novinarjev začelo drugo donatorsko kampanjo za STA. Dan spomina na mrtve zaznamujejo slovestnosti in obiski pokopališč.

Voditelji dvajsetih gospodarsko najbolj razvitih držav sveta so se danes srečali v Rimu, razpravo pa namenili najbolj žgočim temam sedanjega časa. Ob epidemiji, ki tudi pri nas znova dobiva širše razsežnosti, so pred jutrišnjim začetkom podnebnega vrha v Glasgowu soglasje iskali glede podnebnih zavez. Med bolj odmevnimi sklepi vrha pa je tudi uvedba globalnega 15-odstotnega davka za korporacije. V oddaji tudi: V Sloveniji največ aktivnih okužb s koronavirusom doslej, bolnišnice že čutijo obremenitve.Poklicni gasilci v prostovoljnih društvih ostajajo brez epidemičnih dodatkov. Sudansko prestolnico zavzelo več deset tisoč protestnikov proti vojaškemu udaru.

Posebni 18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

Epidemične razmere se slabšajo, po projekcijah bi do konca novembra lahko umrlo do 400 ljudi.Od prihodnjega tedna samotestiranje pogostejše, dodatni testi že čakajo na prevzem v lekarnah.Ministrstvo za zdravje načrtuje povečanje kapacitet v bolnišnicah, a večji problem so kadri.Rimski vrh G20 v znamenju skorajšnje podnebne konference v Glasgowu.Publicist Turk ob novi vloženi interpelaciji ugotavlja: Opozicija želi na vsak način nazaj na oblast.Gradnja tretje razvojne osi na južnem delu dobila nov pospešek - izdano je bilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek hitre ceste.Predstavniki družbeno-političnih organizacij pred prvim novemborm položili vence zaslužnim za domovino.Svetovni dan možganske kapi. Bi večino te nevrološke bolezni res lahko preprečili?Nogomet: Celje, Bravo, Koper in Domžale polfinalisti pokala Pivovarne Union.Vreme: Jutri še pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah, v nedeljo ponekod že rahel dež.

Stanje v državi je dramatično, epidemična slika je vse slabša, zaradi pritiska na bolnišnice pa so do nadaljnjega že preložene ne nujne zdravstvene storitve. Bomo primorani spet ustaviti državo? Tega se najbolj boji gospodarstvo, že zdaj soočeno s cenovnimi šoki, energetsko krizo in ustavljeno dobavo. Kdaj in kako bomo podražitve, ne le energije, ampak tudi hrane, občutili potrošniki in kaj poleg obljub prinaša nova dohodninska zakonodaja? O vsem tem in o velikih pričakovanjih podnebnega vrha v Glasgowu v kritičnem pregledu tedna z Dušanom Miličem.

The Financial Action Task Force (FATF), the Paris-based global money laundering and terror financing watchdog, added Turkey to its “grey list” last week, placing it under increased monitoring. This is not the first time Turkey was placed on the “grey list”, and in 2019 the FATF warned that unless Ankara improves its “serious shortcomings,” Turkey risked being added to the grey list once again. Toby Dershowitz and Aykan Erdemir join The Greek Current to explain why this is a significant step by the FATF, look at Turkey's history with the money laundering and terror financing watchdog, and demonstrate how this designation shows yet again that NATO member Turkey continues to offer a permissive jurisdiction for terror finance, sanctions evasion, and money laundering under President Erdogan's rule. Toby Dershowitz is the Senior Vice President for Government Relations and Strategy at the Foundation for Defense of Democracies.Dr. Aykan Erdemir is the senior director of the Turkey program at the Foundation for Defense of Democracies and a former Turkish lawmaker.Read the latest piece by Toby Dershowitz and Aykan Erdemir in The National Interest: Turkey Returns to Financial Action Task Force ‘Grey List'You can read the articles we discuss on our podcast here: Erdogan, Biden to discuss Turkey's F-35 ouster in GlasgowErdogan says to discuss F-35 jets with Biden in GlasgowU.S. lawmakers express concern over reports of potential Turkey F-16 purchaseGreek, Chinese foreign ministers discuss economic tiesGreece woos investments on Chinese foreign minister's visit

Nakon mjeseci pregovaranja i godina koalicijskih sukoba, dogovorena je klimatska politika, a Scott Morrison se uputio prema Glasgowu. Hoće li nova klimatska politika ograničiti dozvoljene emisije stakleničkih plinova kao što je obećano?

Mario Fafangel z NIJZ-ja: cepljenje je pomembno vplivalo na to, da je danes manjše število hospitaliziranih in umrlih.Izobraževalni proces bo tudi po počitnicah potekal po modelu B, bo pa nekaj sprememb.Kaj bo v ospredju podnebne konference v škotskem Glasgowu, kaj pričakujeta minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek?Vreme- še bo delno jasno z jutranjo meglo.

Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.

Australska vlada je pod sve većim pritiskom da poduzme odlučnije mjere po pitanju klimatskih promjena na predstojećem klimatskom samitu u Glasgowu.Odnedavno je taj pritisak i diplomatske prirode, s obzirom da je jedan američki diplomat upozorio da jednostavno obvezivanje na nultu stopu emisija stakleničkih plinova do 2050. godine na konferenciji COP-26 možda neće biti dovoljno.U najnovijem izvješću koje rangira razvijene zemlje svijeta po pitanju davanja klimatskih obećanja i njihovog ispunjavanja s ciljem smanjenja emisija, Australija se našla na posljednjem mjestu.Radi se, naime, o otkriću kojega je ministar energetike odbacio nazivajući taj zaključak "potpunom besmislenim".

Po lanskoletnem premoru so danes na maratonu ljubljanske ulice znova zavzeli tekači. V lepem vremenu se jih je zbralo približno 5.000, kljub okrnjeni konkurenci smo lahko videli ženski državni rekord na 10 kilometrov Klare Lukan, državni prvak na 42 kilometrov pa je postal Janez Mulej. Na prvi moški tekmi smučarske sezone pa je navdušil Žan Kranjec, ki je v veleslalomu v Söldnu osvojil tretje mesto. Druge teme: - Na koronavirus pozitivnih več kot tretjina testiranih, vzhodna Evropa sredi najhujšega izbruha - Pred podnebnim vrhom v Glasgowu pritiski največjih onesnaževalk glede fosilnih goriv - V močno okrnjeni izvedbi se danes končuje frankfurtski knjižni sejem

Uoči održavanja samita o klimatskim promjenama u Glasgowu, objavljene su procjene koje kažu da je, zbog uticaja globalnog zagrijavanja, svake sekunde jedna osoba morala napustiti svoj dom. Ekološke katastrofe će sve češće primoravati ljude na izbjeglištvo. Postavlja se pitanje gdje će oni otići? Koja prava i zakoni će njih zaštiti?

Nedelja mineva v znamenju vrnitve ljubljanskega maratona po pandemičnem premoru in novega uspeha Žana Kranjca. Prvi veleslalom nove sezone v alpskem smučanju je končal na zmagovalnem odru in le za 10 stotink zaostal za zmagovalcem, kar je ob začetku olimpijske sezone dober obet. Druge teme: - Cepljenje proti covidu v Sloveniji stagnira, v nekaterih državah na Balkanu razmere kritične - Podnebna konferenca ena zadnjih prilkožnosti za ukrepanje, največjih onesnaževalk v Glasgowu ne bo - Svetlana Makarovič: Ježkova nagrajenka, ki se je iz zagrenjenosti reševala s humorjem

Svjetski čelnici će se koncem mjeseca okupiti u Glasgowu na samitu COP-26. Bit će to ključan trenutak u naporima ograničavanja povećanja globalne temperature na 1,5 stupnjeva. Znanstvenici pak upozoravaju da su ekstremni vremenski uvijeti, poput srpanjskih poplava diljem zapadne Europe koje su odnijele brojne živote, upečatljiv podsjetnik potrebe za snažnijim djelovanjem u sadašnjosti.

Datum samita o klimatskim promjenama u Glasgowu brzo se približava, a premda je premijer Scott Morrison sada potvrdio da će prisustvovati događaju, još uvijek nije jasno na što će obvezati Australiju. SBS istražuje koje su posljedice postepenog pada proizvodnje fosilnih goriva za gradove u kojima se eksploatira ugljen, poput Singletona u regiji Hunter.

Ususret održavanju ključnih razgovora o klimatskim promjenama u Glasgowu, objavljene su procjene u kojima se ističe da je, zbog utjecaja globalnog zagrijavanja, svake sekunde jedna osoba raseljena iz svojeg doma. Povećanje razine mora, požari, poplave i ostale ekološke katastrofe će sve učestalije ostavljati ljude bez izbora, primoravajući ih na premještaj. No, postavlja se pitanje, gdje će oni otići? Temeljem kojih prava i zakona, te s kojom zaštitom?

Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, - okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, - Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor, - Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.

Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves? Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.

Danes se uradno začenjajo poletne olimpijske igre v Tokiu. V luči boja proti pandemiji koronavirusa jih zaznamuje nov, nekoliko spremenjen moto »Hitreje, višje, močneje, skupaj!«. Vsi seveda upamo, da bodo velik pečat na igrah pustili tudi slovenski športniki. Med njimi so namreč glavni favoriti za medalje v svojih disciplinah. Preostali poudarki oddaje: - Na vrhu slabe banke bosta sedela Janšev in Počivalškov človek. - Okoljski ministri skupine G20 v Neaplju o nalogah, ki jih čakajo za podnebno konferenco v Glasgowu. - V nogometni konferenčni ligi minimalna zmaga Olimpije in visok poraz Maribora.

Evropska komisija je danes objavila drugo podrobno poročilo o vladavini prava v državah članicah Unije. Lani uvedeno poročilo je sicer namenjeno predvsem spodbujanju širše razprave o vladavini prava v članicah, ne pa uvajanju ukrepov v primeru kršitev ali posebnemu izpostavljanju posameznih držav. Letošnje poročilo kaže na napredek v članicah, a hkrati opozarja tudi na zaskrbljujoča dejanja. Podobna je slika tudi v primeru naše države. Preostali poudarki oddaje: - Evropski ministri za okolje potrdili ambicije o vodilni vlogi Unije tudi na podnebni konferenci v Glasgowu. - Digitalno covidno potrdilo bo odpiralo vrata v družabno življenje, pravi minister Poklukar. - Zaposleni na časopisu Večer niso bili seznanjeni s spremembami in skorajšnjo prodajo.

Vatrenima za prolazak u nastavak natjecanja na Europskom nogometnom prvenstvu treba pobjeda u trećem kolu skupine D. Nakon što je sastav Zlatka Dalića izgubio od Engleske 1:0, a sa Česima odigrao 1:1, najboljim hrvatskim nogometašima treba pobjeda u utakmici sa Škotima usred Glasgowa.

Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.

U pokušaju ublažavanja posljedica klimatskih promjena, svjetski čelnici su pokrenuli poseban, takozvani master plan s ciljem ujedinjavanja vlada s poslovnim sektorom. Master plan je pokrenut ususret UN-ovoj Konferenciji o klimatskim promjenama, COP 26, koja će se početkom studenog ove godine održati u škotskom gradu Glasgowu.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoIzmed petih trditev izberite izmišljeno.   1. Kornet so po sili razmer izumili leta 1904 na Svetovni razstavi v Saint Louisu, v Missouriju. Prodajalcu sladoleda je zmanjkalo lončkov, zato je kolega s sosednje stojnice, ki je prodajal vaflje, vprašal, ali bi mu lahko kako pomagal. Z nekaj improvizacije sta ustvarila prve kornete. Trditev je izmišljena 2. Sladoled na palčki so izumili Američani v začetku 20. stoletja. Sladoled na dveh palčkah (torej dvojčka) so prav tako izumili Američani med veliko depresijo, razlog je bil, da sta lahko zaradi ekonomske krize za ceno enega dva otroka hkrati dobila sladoled. Trditev je resnična 3. Charlie Harry Francis je britanski šef, ki je na zahtevo naročnika naredil sladoled z okusom šampanjca, ki je vseboval tudi 25 miligramov viagre. Po besedah chefa je bil naročnik zadovoljen. Trditev je resnična 4. Sladoledne vojne je izraz za obdobje obračunavanj kriminalnih združb v Glasgowu. V 80-ih sta dve taki konkurenčni skupini, ki sta drogo prodajali v avtomobilih, opremljenih kot sladoledarji, streljali ena na drugo. Trditev je resnična 5. Igralec in režiser Clint Eastwood je pred leti postal župan kalifornijskega mesta; v svoji predvolilni kampanji je stavil na obljubo, da bo odpravil prepoved uživanja in prodajanja sladoleda v mestu. Trditev je resnična

Trenutno postoji više od 80 kompletnih Cochrane recenzija različitih intervencija kod osoba s cističnom fibrozom. Lisa Morrison i Stephanie Milroy iz bolnice Queen Elizabeth u Glasgowu u Škotskoj su u svibnju 2017. g. jednu od njih ažurirale kako bi prikupile najnovije dokaze o učincima vibrirajućih uređaja. Autorica Lisa objašnjava što su otkrile, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Trenutno postoji više od 80 kompletnih Cochrane recenzija različitih intervencija kod osoba s cističnom fibrozom. Lisa Morrison i Stephanie Milroy iz bolnice Queen Elizabeth u Glasgowu u Škotskoj su u svibnju 2017. g. jednu od njih ažurirale kako bi prikupile najnovije dokaze o učincima vibrirajućih uređaja. Autorica Lisa objašnjava što su otkrile, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Trenutno postoji više od 80 kompletnih Cochrane recenzija različitih intervencija kod osoba s cističnom fibrozom. Lisa Morrison i Stephanie Milroy iz bolnice Queen Elizabeth u Glasgowu u Škotskoj su u svibnju 2017. g. jednu od njih ažurirale kako bi prikupile najnovije dokaze o učincima vibrirajućih uređaja. Autorica Lisa objašnjava što su otkrile, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Cochrane skupina za moždani udar (Stroke Group) izradila je gotovo 200 sustavnih pregleda tijekom posljednja dva desetljeća, a mnogi od njih su obnovljeni više puta. Među njima je i pregled o učincima službi za rani otpust, koji je prvi put objavljen 2001. godine. Obnovljen je u srpnju 2017. godine, a glavni autor i jedan od urednika koordinatora za Cochrane Stroke Group, Peter Langhorne sa Sveučilišta u Glasgowu u Škotskoj, opisao je najnovije zaključke u ovom glasovnom zapisu, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Cochrane skupina za moždani udar (Stroke Group) izradila je gotovo 200 sustavnih pregleda tijekom posljednja dva desetljeća, a mnogi od njih su obnovljeni više puta. Među njima je i pregled o učincima službi za rani otpust, koji je prvi put objavljen 2001. godine. Obnovljen je u srpnju 2017. godine, a glavni autor i jedan od urednika koordinatora za Cochrane Stroke Group, Peter Langhorne sa Sveučilišta u Glasgowu u Škotskoj, opisao je najnovije zaključke u ovom glasovnom zapisu, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Cochrane skupina za moždani udar (Stroke Group) izradila je gotovo 200 sustavnih pregleda tijekom posljednja dva desetljeća, a mnogi od njih su obnovljeni više puta. Među njima je i pregled o učincima službi za rani otpust, koji je prvi put objavljen 2001. godine. Obnovljen je u srpnju 2017. godine, a glavni autor i jedan od urednika koordinatora za Cochrane Stroke Group, Peter Langhorne sa Sveučilišta u Glasgowu u Škotskoj, opisao je najnovije zaključke u ovom glasovnom zapisu, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki v Glasgowu v začetku marca je z uvrstitvijo v veliki finale in končnim šestim mestom prijetno presenetila Maja Mihalinec, ki je športno pot začela kot odbojkarica, a je kmalu športno ljubezen našla v kraljici športov atletiki. V pogovorni oddaji V sredo bo trenutno najhitrejšo Slovenko gostil Tomaž Langerholz

E11 s Katjo Basaj, ki študira Business in Management na University of Glasgow na Škotskem. Program je zelo fleksibilen, Katja pravi: "Glasgow ima tak flexible degree structure in trenutno v bistvu študiram biznis in digital media na lvl 2, plus politiko na level 1. V 3. letniku se osredotočiš samo na tvoj glavni predmet (v mojem primeru biznis), lahko pa zmeraj spremeniš major." V podcastu sva se dotaknila tako programa, kot tudi življenja v Glasgowu in na splošno v tujini. Prav tako je Katja projektni vodja TEDx dogodkov na njeni univerzi, o čemer sva se tudi pogovarjala. Katja je zelo sproščena in energetična, rada ima izive, in je težko pri miru. Presodite sami :)

Svet živali je tudi svet, iz katerega se lahko naučimo marsikaj. In nekateri človeški arhitekti se že dolga leta navdušujejo nad malimi arhitekti v živalskem svetu. Kako lahko termiti, ki ne sodijo ravno med najinteligentnejša bitja, so veliki le nekaj milimetrov in povečini slepi, zgradijo tako velike in kompleksne strukture? In kakšen bi bil most, narejen iz pajkovih svil? Pajki namreč za svojo mrežo lahko izdelajo kar pet različnih vrst svile. Na Škotskem, v Glasgowu, smo poiskali profesorja, ki se že leta ukvarja prav z živalsko arhitekturo. Mike Hansell ob pajkih omeni tudi glodavce iz puščav južne Afrike, ki živijo v brlogu z več sto vhodi. Povedal nam bo tudi, zakaj noben drug vretenčar razen ljudi ne gradi pasti in zakaj človeku podobne opice tako slabo zgradijo svoja gnezda.