Podcasts about reke

Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19) Strah, ki je navdajal učence pred Judi, jih je zaprl v dvorano zadnje večerje, kjer so zaklenili vrata. Koliko ljudi danes po svetu dneve in noči preživlja po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki vstopijo v njihov strah in tudi njim prinesejo sporočilo: »Mir vam bodi!« »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.« (Lk 24,13-14) … Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal z njima. (v. 29). Ne, ta pot v Emavs ni bilo potovanje. Potovanje je pot k novim spoznanjem, k novim doživetjem, k širšim obzorjem. Njuni koraki iz Jeruzalema proti Emavsu so bili beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti. Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. (Lk 22,55). Kdo bi mogel izmeriti solze mater, žena in otrok, ki jih jočejo ob grobovih svojih sinov, mož in očetov. Solze, ki jih nihče ne more osušiti, ker tečejo iz praznine ob izgubi in srčne bolečine. Žene, ki so prišle k Jezusovemu grobu, je nagovoril angel: »Vstal je, ni ga tukaj!« Koliko angelov bo moralo priti k vsem grobovom sveta in žalujočim prinesti sporočilo o vstajenju in o življenju. Zato tebe, Gospod Jezus Kristus, ki si ob tisti veliki noči v Jeruzalemu vstal iz groba in prinesel življenje vsem, ki jih ogrinja senca smrti, prosim, da tudi za letošnjo veliko noč prideš v srca vseh, ki odločajo o življenju drugih, da se bo v njihovih srcih zaslišala tvoja beseda: »Mir vam bodi!«; da tiho stopiš ob tiste, ki bežijo, da bi živeli ter hodiš z njimi, da se jim bodo ob srečanju s teboj odprle oči; da se tiho dotakneš vseh objokanih lic, da bodo ob tvojem nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja. Dragi dobri ljudje, vsem vam voščim blagoslovljeno veliko noč Jezusovega in našega vstajenja. msgr. Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit

V petem stoletju pred Kristusom so bili Judje še vedo v babilonski sužnosti, se pravi v izgnanstvu v današnji sirski pokrajini. Preroki jih spodbujajo, naj ne pozabijo, kako jih je dobri Bog rešil sužnosti v Egiptu in kako so potem po 40-letnem tavanju po puščavi prešli Rdeče morje in prispeli v obljubljeno deželo. Tudi prerok Izaija opogumlja svoje rojake, naj se spomnijo, kar so jim pripovedovali očetje. Zakaj pa ne bi zdaj smeli verjeti, da se lahko zgodovina ponovi in da bodo znova šli prek babilonskih rek in skozi pustinje domov v ljubljeni Jeruzalem? Toda zdaj nastopi novo presenečenje, kajti šlo bo resnično za novo pot, saj ne bodo hodili po puščavi, ker bo tokrat njihova pustinja preplavljena z rekami. Ne bodo se samo odžejali, kolikor bodo hoteli, ampak bodo srečno hodili po poti, ki jih bo vodila skozi posejana rodovitna polja. Po njih se bo podila divjačina, ki bo razigrana zaradi sveže vode. To so čudoviti pesniški opisi, ki dobro izražajo njihovo notranje razpoloženje ob radostnem vračanju iz izgnanstva v Sveto deželo. Psalmist bo celo zavriskal in klical gričem, naj poskakujejo, in goram, naj ploskajo. Toda judovski in zgodnjekrščanski razlagalci svetih besedil so v tem pesniškem zanosu videli še globlje sporočilo. Reke, o katerih govori prerok, predstavljajo potoke Božje milosti, ki je vedno velika, kadar prihaja iz Božje besede. Izvoljeno ljudstvo bo odslej sposobno prisluškovati Božjim sporočilom, ki bodo grela njihova srca, jim dajala pogum in prebujala radost v njihovih očeh. Krščanski cerkveni očetje so ob slikoviti prispodobi rek in potokov zaslutili izvir krstne vode, ki prinaša novo življenje sreče in radosti. Kaj pomeni življenje, ki prihaja iz ljubezni samega Boga, pa nam v današnjem evangeliju pokaže Kristus sam, ko ne obsodi grešnice. Učitelj iz Nazareta bi se lahko skliceval na rimsko pravno državo, ki ji je v tistem času pripadala tudi Sveta dežela. Po tem pravu je smel smrtno obsodbo izreči le predstavnik Rima. A Kristus gre še dlje in pove, da je edino Bog tisti, ki daje življenje in ga sme tudi odvzeti. Zato zahteva od vseh prisotnih ponižno priznanje, da so samo ljudje. Toda on sam je več kot običajen človek, ki nikogar ne obsoja. Je tudi Odrešenik, navzočnost Božje dobrote in odpuščanja, zato lahko celo odpušča grehe. Najlepši trenutek sreče in radosti doživimo, ko se zavemo, da nam Božja dobrota vse odpušča in da smo tudi mi kot Jezusovi učenci sposobni odpuščanja.

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!Foto: Šentjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni

Pregled slovenskega slikarstva v Belvederu in razstava arhitekta Borisa Podrecce v Centru Rog sta le dva poudarka iz bogatega kulturnega dogajanja v tem tednu. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so odprli skupinsko razstavo Predstava mesta, v Equrni pa razstavo Fine tuning. Pogled v prihodnji teden pa vabi na začetek EPK v Novo Gorico in Gorico ter na Dneve komedije v Celje. Avtorji prispevkov: Žiga Bratoš, Tadeja Krečič, Urška Savič, Marko Golja, Karin Zorn Čebokli in Matija Mastnak.

Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju. Gosti: Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.

Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.

Nogometni antikvariat vstopa v sezono 1940/41, ki je obenem zadnja predvojna sezona. Ko so 6. aprila 1941, na dan, ko bi se moral začeti spomladanski del nogometne sezone, Nemčija in njene zaveznice napadle Jugoslavijo, se je končalo neko obdobje in so nastopili neki povsem novi časi. Tik pred vojno smo prvič dobili slovensko nogometno ligo (SNL), ki pa kljub »visokodonečemu imenu« s kvaliteto, obiskom in odmevnostjo ni navdušila. Slovenski prvak SK Ljubljana, predhodnik današnje Olimpije, bi moral spomladi 1941 nastopiti v končnici jugoslovanskega prvenstva, a zaradi znanih razlogov do tega ni prišlo. Poleg SNL smo obdelali še druge zanimivosti iz tega usodnega obdobja (jubilej Ilirije, štadion Hermesa, fuzija Jadrana in Reke) in se za konec sprehodili še skozi tuje lige, ki so bile v tem času še aktivne.

Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav

V tokratni epizodi smo se posvetili gostovanju na Rujevici, ki bo dalo prvi del odgovora na to kateri od dveh starih znancev se bo uvrstil v konferenčno ligo. Ozrli smo se v daljno preteklost in ugotovili, da sta se moštvi iz Ljubljane in Reke prvič pomerili že pred 112 leti, redno pa sta se Olimpija in Rijeka srečevali v drugi polovici 20. stoletja v jugoslovanski prvi in drugi ligi. Med leti 1947 in 1991 sta odigrali 49 uradnih tekem. Nato smo se ozrli še proti nedelji, ki prinaša večni derbi v Ljudskem vrtu. Oba rivala sta še vedno v Evropi, tako da ta tekma morda prihaja ob nekoliko nepravem času, ne bo pa zato nič manj razburljiva in pomembna.

V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.

Šta je doneo veliki protest u Beogradu? Tim, i nizom protesta širom Srbije građani jasno daju glas protiv rudarenja litijuma. Da li je to bio najmasovniji skup nakon 5. oktobra 2000. kada je sa vlasti srušen Slobodan Milošević? Kakve su reakcije vlasti? Misli li odustati od projekta „litijum“? Može li se ikako pretpostavit kako će priča o litijumu u Srbiji da se završi? O svemu tome Boris Rabrenović razgovara sa kolegom Aleksandrom Timofejevim i Nikolom Krstićem iz pokreta Tvrđava iz Smedereva. Von Boris Rabrenovic.

Celo leto sonca ni bilo, zakrivali so ga oblaki. Verjetno je zaradi izbruha vulkana oblak za dolgo časa prekril pokrajino in nastala je legenda, da je to povzročila velikanova obleka. Ta velikan je bil nasploh zanimiv . KO se je pokakal in polulal je za vedno spremenil pokrajino. Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy

Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?Sogovorniki: Ante, upokojenec iz Šibenika; prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti; Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi; Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL; prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik; Borna, študent gradbeništva iz Zagreba; Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.

Oddajo smo namenili spominom. Prav na današnji dan pred štirimi desetletji so se v Sarajevu končale zimske olimpijske igre, ki so imele ob nosilcu brona Juretu Koširju tudi veliko mariborskega, ali pa – če želite – hoškega pridiha, saj je kar šesterica domačinov iz Reke in Hoč na Jahorini pripravljala proge za veleslalom in smuk.

Drago Rečnik z Reke na Hočkem Pohorju smuča odkar ve zase. Je iz družine, katera je to spretnost prenesla na otroke - tri brate, ki so se v navezi z ekipo vedno izkazali pri pripravi smučarskih prog za zlato lisico. Zato ni bilo naključje, da so bili v štajersko - gorenjski navezi povabljeni, da to delo opravijo tudi pri pripravi prog za alpske discipline v okviru 14ih zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Drago Rečnik je razgrnil spomine na tisti čas, saj je vmes natanko 40 let.

Karsten har vært på Maaemo! Vi får også besøk av verdens kuleste Myra som skal være med på MGP

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni? Ustavimo se v italijanskem senatu v Rimu, kjer je ob podelitvi literarne nagrade beneški rojakinji Andreini Trusgnach zazvenela slovenska beseda. Čestitamo mešanemu pevskemu zboru Podjuna iz Pliberka, zboru leta na avstrijskem Koroškem, in mešanemu pevskemu zboru Avgust Pavel z Gornjega Senika, ki praznuje 85-letnico delovanja. Uživamo pa tudi v pestrem jesenskem programu Slovenskega doma Bazovica z Reke.   Foto (Novice.at): najboljši mešani pevski zbor leta dežele Koroške - Podjuna iz Pliberka

Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev

Reke po državi so po večini upadle, nekatere še poplavljajo na stalnih območjih. Drava in Sava naj bi se tudi danes razlivali v večjem obsegu. Po prehodni umiritvi pa nas že zvečer in ponoči čaka prehod nove fronte. Kot je napovedal vremenoslovec Brane Gregorčič, se bodo padavine zvečer in ponoči krepile, najbolj intenzivne bodo jutri zjutraj. Zaradi že zdaj velike namočenosti bo tako znova veljala previdnost. Drugi poudarki: - Po svetu napovedani propalestinski protesti. - Vrh Amerik v ospreje postavil migracije. - Nepal stresel uničujoč potres.

Izraelske sile še krepijo bombne napade na Gazo, pri tem pa ciljajo tudi šole, zatočišča in bolnišnice. Že tretjič v tem tednu so napadle največji begunski center v Gazi Jabalio in pri tem zadele šolo, ki jo vodijo Združeni narodi in v kateri je poiskalo zatočišče več tisoč razseljenih civilistov. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi. Združeni narodi so obsodili petkov izraelski napad na reševalni konvoj blizu bolnišnice Al Šifa. Generalni sekretar organizacije Antonio Guterres je dejal, da je zgrožen zaradi napada, in poudaril, da se mora konflikt končati. Druge teme: - Von der Leyen na obisku v Kijevu pohvalila napredek Ukrajine pri reformah. - Slovenija pospešeno pripravlja vloge za črpanje več kot milijarde evrov in pol evropskih nepovratnih sredstev. - Reke po državi počasi upadajo; po nočni pošiljki padavin se bodo jutri spet razlivale.

Severozahod Slovenije je obarvan rdeče, velika količina padavin v kombinaciji z močnim vetrom lahko ponoči povzroči številne težave, opozarjajo na Agenciji za okolje. Ob že namočenem terenu lahko pričakujemo tako poplave kot zemeljske plazove. Meteorolog Brane Gregorčič najhujše napoveduje za nočne ure. Takrat bo izredno močan jugo, ki bo na obali zapihal zvečer, proti Julijskim Alpam prinašal vlažen morski zrak, zato bodo padavine ponoči, ko bo fronta prešla državo, najmočnejše. Druge teme oddaje: - Čez dobro uro bodo preventivno zaprli državno cesto skozi Baško grapo. - Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije napovedali okrepljeno sodelovanje pri nadzoru meja - V Gazi se zaostrujejo boji in humanitarna katastrofa. - Afera računalniki: ministrstvo za digitalno preobrazbo zavrača očitke, kdo jih bo prejel, pa še ni jasno

Radio Slovenija, naslednik Radia Ljubljana, je slovesno začel delovati na ta dan pred 95-imi leti. Takrat je kot nova tehnologija s seboj prinesel družbene spremembe, danes pa kot zvesti spremljevalec poroča o njih. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo, ki ne obsoja dejanj Hamasa, pozvala k humanitarnemu premirju v Gazi - Po včerajšnji ujmi zaprte številne ceste po državi. Reke upadajo, ostaja pa nevarnost zemeljskih plazov - Na ledeniku Rettenbach začetek 58-te sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju

Minula noč je zlasti zahodu prinesla obilnejše padavine, ob tem, kot je bilo napovedano, že poplavlja morje. Še vse dopoldne za večji del države velja rdeče vremensko opozorilo zaradi obilnih padavin, za zahodno polovico tudi zaradi vetra. Hkrati zaradi namočenih tal grozijo novi zemeljski plazovi, največ strahu pa je zaradi tistih, ki so nastali v prejšnjih ujmah. Druge teme: - Voditelji članic Evropske unije pozvali k humanitarnemu premoru v spopadih med Izraelom in Hamasom in poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji. - Strelski pohod v ameriški zvezni državi Maine najhujši letos, napadalec še vedno na begu. - Od prihodnjega tedna bo mesu slovenskega porekla mogoče slediti od kmeta do računa v maloprodaji.

Deževje je popoldne v celoti prešlo našo državo, razmere so se umirile. Reke so se umaknile v struge in upadajo. Zaradi poplavljanja so imeli največ težav na zahodu, tudi na Savinjskem je voda odnesla več montažnih mostov. Tla so močno razmočena, zato večja težava ostajajo grozeči plazovi. V oddaji tudi: - Bruselj kljub konfliktu na Bližnjem vzhodu ni pozabil Ukrajine. - Izrael in Hamas se ob posredništvu Katarja dogovarjata o premirju. - Škof Saje pozdravlja odpravo zastaralnega roka v primeru Rupnik.

. --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/latecapodcast/message

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.

Piše: Iztok Ilich Bereta: Iztok Ilich in Eva Longyka Marušič Ena največjih svetovnih popotnic vseh časov, kot znamenito Celjanko Almo Karlin spoštljivo imenuje njena prevajalka in življenjepiska Jerneja Jezernik, je 73 let po smrti še enkrat presenetila. Knjiga Peš po domačih krajih ni prevod katere od izvirnih nemških izdaj, temveč je nastala po treh tipkopisnih zvezkih s pisateljičinimi popotnimi dnevniki iz let 1934–1936. Bili so sicer zabeleženi med njenimi deli, vendar so veljali za izgubljene. Pri tem bi najbrž tudi ostalo, če se Thea Schreiber Gammelin, življenjska sopotnica Alme Karlin, ki je še po smrti svoje sestre po duši ostala v njuni hiški v Pečovniku nad Celjem, ne bi zavedala vrednosti njenih spisov. Ko je obiskovalki Dorothei Wisenberger Zwach v osemdesetih letih izročila rokopise Alminih dnevnikov, da jih pregleda in morda poskrbi za objavo, je namreč na ovoj zapisala, da pripadajo rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Obiskovalka iz Gradca je marca 2021 izpolnila obljubo in dnevnike poslala na označeni naslov s pripisom, da so pomembno gradivo za raziskovanje življenja velike popotnice in za zgodovino slovenske Štajerske. Ko je nepričakovana »najdba« prišla v prevajalkine roke, se je krog avtobiografskih del Alme Karlin z objavo manjkajoče knjige – po štirih desetletjih od izposoje oziroma skoraj devetdesetih od nastanka – srečno sklenil. Jerneja Jezernik je tudi tem spisom dodala spremno besedo in opombe, ki sproti pojasnjujejo različne podrobnosti, zlasti spremembe krajevnih imen in videza krajev, potrebne za razumevanje avtoričinih opisov. Pomagala si je tudi z informacijami, ki jih je našla v zapiskih Almine »sestre po duši« Thee Gammelin, in se po vrhu še sama podala po večini opisanih poti. Veliko pričevalno vrednost ima tudi Dodatek s predstavitvami v besedilih nastopajočih oseb ter z zbranim ilustrativnim gradivom, s katerim je pisateljica pospremila svoje dnevniške zapise. Največ je fotografij in reprodukcij razglednic, še bolj dragocene pa so njene risbe, skice in vinjete. Na veznih listih spredaj in zadaj sta dodana še zemljevida z vpisanimi obiskanimi kraji: spredaj so z avtoričino roko vpisani v nemščini, zadaj pa vneseni v zemljevid še v današnji slovenski obliki. Knjiga Peš po domačih krajih pomembno dopolnjuje svetovljansko potopisje, s katerim je Alma Karlin očarala milijone bralcev. In potrjuje, da pisateljica tudi doma ni strpela za štirimi stenami. V telesu je imela, kot je dejala, neke vrste hudiča, ki ji ni nikoli dovolil mirovati. »Vseeno, ali je pomladni veter govoril o nastajanju ali pa so jesenski vetrovi grozili z minevanjem, je človek prek svobodnih višin vedno hodil nekako osvobojen življenja,« je zapisala. Ustavile je niso ne nevihte ne neznosna pripeka, ne dirjanje za odhajajočimi vlaki ne druge neprijetnosti. In nič ji ni ušlo. V duhovite prispodobe je znala strniti prizore in doživetja, kot je bilo srečanje z gostilničarko na Svetini, podobno »hruški, iz katere je življenje iztisnilo že veliko soka, ne da bi ji zato vzelo ves okus …,« Alma Karlin se je na sprehod ali včasih več dni trajajočo turo le redko odpravila sama. Če ni bilo človeške družbe, je imela stalno pasjo spremstvo. »Ljudje podležejo svojim razpoloženjem, pes pa je čudovit sopotnik,« je bila prepričana. V prvem dnevniku je postavila svojevrstna spomenika Ludwigu Scheuu, z naravo povezanemu preprostemu možaku, ki jo je na mnogih, tudi nevarnih poteh spremljal in varoval kot dobri gorski duh Rübezahl, ter psičku Blackyju, živemu klobčiču volne, ki si ga je s prvim honorarjem kupila na Dunaju. Spoznanje ob neizogibnem slovesu od sladke živalce (»ljubezen se večinoma konča z ločitvijo«) jo je neizmerno potrlo, čeprav je o sebi zapisala, da ima »steklenico s svojimi čustvi praviloma dobro zamašeno, ker so čustva najstrožja zasebna zadeva, ki tujih ljudi prav nič ne zadeva ...« V prvem ciklu potopisov je Alma Karlin prišla tudi na avstrijsko Koroško ter do takrat italijanske Reke in južne Istre. V drugem delu je sicer stopil v ospredje Veliki pes, varuh Cerberus, kakor si je sama rekla prijateljica Thea, ko sta zaživeli skupaj, veliko spremembo pa je v njuno življenje prinesel grifon Joki – novi pravi pes za potepanje. Leta 1935 sta sami in v družbi odkrivali Gorenjsko in se vračali v že znane kraje v okolici. »Za obema ženskama v letih,« je zapisala Alma, ko je utegnila prisluhniti svojim mislim, »leži življenje kot globoko zarezana dolina – včasih sončna, včasih malce pusta, vendar le z malo sencami.« Več senc in z njimi temnih oblakov skrbi, negotovosti in odrekanja pa se pojavi v tretjem delu knjige. Leta 1936 sta si s Theo namesto poti v Dubrovnik lahko privoščili le Opatijo. »Evropa gre naproti svojemu zadnjemu poneumljanju,« je Alma slutila prihajajoče zlo. Ob vabilu v Salzkammergut sta z družabnico dolgo preštevali svoj drobiž, preden sta si drznili iti na pot ... Alma Karlin je umrla v velikem pomanjkanju, bolj zamolčana kot pozabljena. Noben totalitarni režim ne mara ljudi, posebno ne žensk, ki se mu ne podredijo, temveč so za svojo svobodo, neodvisnost in drugačnost pripravljene plačevati visoko ceno zavračanja, poniževanja in prezira.

Agencija za okolje je za danes omilila opozorilo glede možnosti poplav za vso državo, hidrološke razmere se umirjajo. Ob dodatnih padavinah, ki so bile ponoči - občasno pa bo deževalo tudi čez dan - v minulih urah ni bilo močnejših nalivov. Reke po državi po večini upadajo. Ob namočenem terenu so velika grožnja plazovi. V oddaji tudi: - Parlamentarni odbor za infrastrukturo o interventnem zakonu za pomoč po poplavah; jutri o njem državni zbor. - V Španiji zasedanje obrambnih in zunanjih ministrov Unije; osrednja tema: nadaljnja pomoči Ukrajini pri spopadanju z rusko agresijo. - Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu danes z Zelenortskimi otoki; odbojkarji za uvod v evropsko prvenstvo z Ukrajino.

Najbolj črnoglede vremenske napovedi se sicer niso uresničile, a obilno deževje je povzročilo precejšnjo škodo v večjem delu države. Potem ko so neurja med drugim zajela Koroško, se razmere umirjajo. V Črni so evakuirali del prebivalcev Spodnjega Javórja, pred nevarnostjo so umaknili družino v občini Prevalje ter prebivalce Loma pri Mežici. V zgornji Savinjski dolini za zdaj kaže, da je Savinja ostala v strugi. Kot opozarjajo pristoni pa bodo reke kljub umirjanju padavin še naraščale. Drugi poudarki oddaje: - Z drugim letošnjim rebalansom se zaradi pomoči po poplavah odhodki povečujejo za 220 milijonov evrov. - Na blejskem strateškem forumu danes med drugim v ospredju podnebna varnost. - Od polnoči višje cene bencina in dizla na servisih zunaj avtocest.

V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah. Sogovorniki: Irma Popovič Dujmovič, direktorica Programa za sladke vode pri organizaciji The Nature Conservancy; Aljoša Duplič, direktor Zavoda  za zaščito okolja in narave; Dragana Mileusnič, direktorica programov za JV Evropo pri TNCju; Sandra Josovič, predstavnica najstarejše civilne okoljevarstvene organizacije, Centra za životno sredino iz Banja Luke; Milija  Čabarkapa, direktor  ekološkega združenja Eko-tim; Nataša Milivojevič, direktorica Ekološkega združenja Rzav; Gjorgji Mitrevski, združenje Eko svest. Zapiski United for Rivers

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.

Močno deževje in razmočen teren tudi danes povzročata številne nevšečnosti po državi. Sprožilo se je 15 zemeljskih plazov, največ na vzhodu države. Reke so se razlivale že popoldne, po besedah hidrologa Janeza Polajnarja zlasti v noči na jutri pričakujejo vnovično naraščanje rek predvsem na vzhodu, drugo takšno žarišče pa je v porečju reke Krke. Druge teme: - S poplavami zaradi močnih padavin se spoprijemajo tudi na Hrvaškem in v Italiji - Na ljubljanski medicinski fakulteti zaskrbljeni glede financiranja kampusa, ki bi omogočil boljše prostorske pogoje - Slovenska hokejska reprezentanca v Rigi proti Norveški izgubila z 1 : 0

Zaradi obilnih padavin je Agencija za okolje za severovzhod države razglasila rdeči alarm. Reke imajo velike pretoke. Zelo povečana je nevarnost plazov, nov se je danes sprožil na mariborskem območju; zaradi varnosti so začasno evakuirali dve družini. Na Primorskem medtem težave povzroča močna burja, zaprta je primorska avtocesta. Drugi poudarki oddaje: - Razsodba o nezakonitem prvem imenovanju Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTV dokončna - Začelo se je odstranjevanje panelne ograje ob meji s Hrvaško - Lani po svetu največ usmrtitev v zadnjih petih letih, več kot polovica v Iranu

Bratislavska pravljica o dobrem duhu reke Donave nas pouči, da prosimo za pomoč le takrat, ko jo res nujno rabimo. Ribiči ob reki so dobro vedeli, da so odvisni od narave in od samih sebe. Za pomoč je ded prosil le enkrat, takrat, ko so otroci umirali od lakote. In dve uslugi, ki jih orel še dolguje, bodo morda potrebovali otroci ali vnuki ali pravnuki. Prisluhni. Zlata ptica, Donavska kraljica, Bratislavske pripovedke, miti in zgodovinske slike, Mȧria Ďuríčková, prevedla Bilka Mate, TSNPMartin, Bratislava, 1989, bere Nataša Holy

Programa presentado por Alex Noisy, Karlos AG & DJ Reke. Todos los miércoles de 20h a 22h te esperamos en www.espacio4fm.com,en el 95.4 de la fm con el sonido de la época dorada del dance. Invitado Juan Beat Síguenos en directo en nuestro canal de Twitch: https://www.twitch.tv/ctrl_alt_dance_radioshow, Agreganos a Facebook https://www.facebook.com/CtrlAltDanceRadioshow o Intragram: @Ctrl_Alt_Dance_Radioshow

Sesión en directo mezclada por Dj Reke & Juan Beat en el programa Ctrl Alt Dance de Espacio 4 FM el Miércoles 15-02-2023 Síguenos en directo en nuestro canal de Twitch: https://www.twitch.tv/ctrl_alt_dance_radioshow, Agreganos a Facebook https://www.facebook.com/CtrlAltDanceRadioshow o Intragram: @Ctrl_Alt_Dance_Radioshow

Programa presentado por Alex Noisy, Karlos AG & DJ Reke. Todos los miércoles de 20h a 22h te esperamos en www.espacio4fm.com,en el 95.4 de la fm con el sonido de la época dorada del dance. Invitado Juan Beat y Rick Síguenos en directo en nuestro canal de Twitch: https://www.twitch.tv/ctrl_alt_dance_radioshow, Agreganos a Facebook https://www.facebook.com/CtrlAltDanceRadioshow o Intragram: @Ctrl_Alt_Dance_Radioshow

Domagoj Juraga se je z Reke v Koper preselil v prvi polovici lanskega leta. Ko je izvedel, da je tu izobraževalni sistem bolj prilagodljiv kot na Hrvaškem in bo tu enostavneje spremenil smer študija, se je odločil za podiplomski študij. Je pa Darji Pograjc povedal, da to ni bil edini razlog za njegov prihod v Slovenijo. Naše obalno mesto mu je že priraslo k srcu, zdi se mu "kot pomanjšana Reka, a vseeno podobno multikulturna".

www.putmeongamepodcast.comChesterr is joined by by Alicia, DJ & Reke. Aliciahttps://instagram.com/ayelicia__?igshid=YmMyMTA2M2Y=DJhttps://instagram.com/therealorien?igshid=YmMyMTA2M2Y=Rekehttps://instagram.com/rekeuwreckdit?igshid=YmMyMTA2M2Y=

Season 4 premiere Chesterr sits down with the #1 artist in the world Reke to discuss his new project IT COULD BE WORSE out 11/27/2022IT COULD BE WORSEhttps://music.apple.com/us/album/it-could-be-worse-ep/1653989903Rekehttps://linktr.ee/rekewreckdit

AppleFest 2022 with Chris Reke & Nicole Wood (09/06/2022) - Ray talks with the President of the New Paris Chamber of Commerce as well as the President of AppleFest about this year's event.

It's that time again: Larry and Matt, along with special guests Jim Fitzpatrick and Bobby Puleo are back behind the microphones for the highly anticipated part two of an epic three-part series reviewing Powell Peralta's all-time classic video masterpiece, Ban This! This was another jaw-dropper of an episode packed with the kinds of mesmerizing skate geek info you will only get here at The Bones Brigade Audio Show. Break out that bottle of Rectore'-Reke and join us, shall you? Website: www.thebonesbrigadeaudioshow.com Instagram: @thebonesbrigadeaudioshow Facebook: The Bones Brigade Audio Show Email us your questions and feedback to read on future episodes: www.thebonesbrigadeaudioshow.com/contact HAVE YOU SEEN HIM?

A new tool has been launched for schools to help students safely navigate the digital world. As part of a broader initiative to keep all Australian children safe online, the new eSmart Digital Licence aims to bridge the digital divide for those in less privileged regions. - Amûreke nû ji bo xwendegehan hatiye destpêkirin da ku ji xwendekaran re bibe alîkar bi ewlehî di cîhana dîjîtal re têkildar bin. Wekî beşek ji destpêşxeriyeke berfirehtir ji bo ku hemî zarokên Australî li serhêlê ewle bimînin, Destûra Dîjîtal ya eSmart armanc dike ku pireke dîjîtalî ji bo yên li herêmên kêm îmtiyaz peyda bike.

On this episode Chesterr sits down with Cee Gee, DJ & Reke to give updates on each other's lives, bucket list, is porn/masturbation poison, Put Me On A Minute and moreMake sure to check out putmeongamepodcast.com for all pod information Cee GeeIG -https://instagram.com/ceegeefromig?igshid=YmMyMTA2M2Y=Twitter - https://twitter.com/cg_crossover?s=21Reke https://linktr.ee/RekeWreckdit?utm_source=linktree_profile_share<sid=0c1b72a0-2a9c-4447-9e57-f82304b6e650DJ https://linktr.ee/TheRealOrien?utm_source=linktree_profile_share<sid=1a42bd6c-b22a-43a9-8376-667ecc132239

On the heels of her smash breakout album "Latvian Reflections", Aija Reke shows us what it means to make an impact, what it truly means to have grit, how to create good habits, good goals, and make a living as a professional in the arts. I'm your host, Tony Angelini.Featuring music from her album! (used by permission)How to find Latvian Reflections:https://ffm.to/aijahttps://aijareke.com/cd-release/Facebook: https://www.facebook.com/AijaRekeviolinistInstagram: @aijarekeviolinisthttps://aijareke.comPlease post comments and/or questions.Please Subscribe!!!I'm your host, Tony Angelini. Thanks for listening. Find out more at www.creativemindset.org

#Episodio26 feat @reke1s Penultimo capitulo de este año y temporada, cerramos resaltando la importancia y uso que le damos a la palabra CÓDIGOS. Por si fuera poco, llegó el gran momento de charlar con la leyenda y abanderado del rap gangsta de Venezuela, REKE desde Gramoven hasta Barcelona nos hizo un recorrido histórico de toda su experiencia y trayectoria en la música. Para ver más episodios de " El salvoconducto" subscríbete a nuestro canal https://www.youtube.com/channel/UC_Cu5Ylc8KlNqne5byEAgGA También puedes escucharnos en Spotify: https://open.spotify.com/show/7HQFEGuCtZsPt8EFCisDzm?si=ZhwBoCPKQPSi5GphM0mfZQ Apple podcasts : https://podcasts.apple.com/us/podcast/el-salvoconducto/id1517735306 La frase de Reke en el salvoconducto. "LOS SUEÑOS VALEN MAS QUE EL DINERO" Team Salvoconducto Producción @druflecha @italogambino Edición @elmarchante Diseño @hardlinemanu #elsalvoconducto Instagram / Twitter: @elsalvoconducto