Podcasts about kroni

Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ

Svatko tko je imao povremene bolove u leđima ili migrenu zna koliko bol može biti iscrpljujuća. No za one s kroničnim oboljenjima, kontinuirano liječenje predstavlja mnoge izazove. Nova studija istražuje kakvu ulogu strategije emocionalne regulacije mogu imati u pomaganju ljudima da upravljaju kroničnom boli.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 58: Zasliševanje Andreja, WHOOP zapestnica Time Management Peter Thiel, stagnacija napredka, duševne težave Subjektvivna in objektivna svoboda Kronični stres, hedonizem in doprinos družbi Selitev v tujino, zaradi davkov; sebičnost in Ayn Rand Slavni in njihova pričakovanja Selitev premoženja v tujino, davčne oaze, EU sredstva Naloga življenja WHOP, marketplaces in hustlerji Iščemo mlade hustlerje Viral vsebine ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je spisal novo poglavje svoje kariere - elitno druščino tekmecev za naslov svetovnega prvaka je strl z drznim napadom 100 kilometrov pred ciljem. Kroni na italijanskem Giru in francoskem Touru je tako dodal še en veliki - doslej neosvojeni - cilj: mavrično majico. Druge teme: - Po projekcijah na avstrijskih volitvah prvič slavili svobodnjaki. - Izrael z novimi napadi nad Libanon, na udaru tudi Jemen. - Letošnja sezona oljk pred številnimi vremenskimi izzivi.

Naša gostja je bila kardiologinja dr. Marjeta Zorc, govorili pa smo o vplivu visokih temperatur na naše srce in ožilje. Kronični bolniki imajo v tem obdobju veliko težav, v populaciji spet intenzivno kroži koronavirus.

// web: [www.pferdewetten.de](http://www.pferdewetten.de) // Insta: [www.instagram.com/pferdewettende](http://www.instagram.com/pferdewettende) // twitter: [twitter.com/pferdewetten_de](http://twitter.com/pferdewetten_de) // facebook: [www.facebook.com/vollhorsed](http://www.facebook.com/vollhorsed) // facebook: [www.facebook.com/pferdewetten](http://www.facebook.com/pferdewetten) //werbung: [Medienpartner Sport-Welt](http://lesen.sport-welt.de) 18+ Glücksspiel birgt Suchtrisiken. Hilfe & Infos: bzga.de

Et ass déi lescht Buvette fir dës Saison an d'Buvette kuckt op eng jett Abschider. Den Dylan, de Kroos, de Kloppo, de Streich a vill weider Typpe verloossen d'Fussballsbün. De Sinani huet St.Pauli an d'Bundesliga geschoss, de Barreiro wiesselt op Benfica an de Lëtzebuerger Fussball huet fir e Skandal gesuergt. Dat a nach villes mei an dëser Episod Buvette.

Nedostatak sna može izazvati umor, loše raspoloženje, smanjenu produktivnost i ozbiljne zdravstvene probleme. Kronični umor dovodi do fizičkih bolova i mentalne iscrpljenosti. Rješavanjem ovog problema znači da ćete direktno utjecati na vrijeme koje uzima trećinu vašeg života, na način da to vrijeme i procesi u pozadini koji se dešavaju, rade za vas. Ovaj put na pozitivan način. https://reiki-dojo.net/spavate-li-za-zdravlje-i-snagu/

Nedostatak sna može izazvati umor, loše raspoloženje, smanjenu produktivnost i ozbiljne zdravstvene probleme. Kronični umor dovodi do fizičkih bolova i mentalne iscrpljenosti. Rješavanjem ovog problema znači da ćete direktno utjecati na vrijeme koje uzima trećinu vašeg života, na način da to vrijeme i procesi u pozadini koji se dešavaju, rade za vas. Ovaj put na pozitivan način. https://reiki-dojo.net/spavate-li-za-zdravlje-i-snagu/

Chronova boleznen in ulcerozni kolitis sta dve najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero živi približno 7000 Slovencev. Kakšne težave imajo bolniki, kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč ponujajo v društvu? Še pred svetovnim dnevom bolezni na vprašanja v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjata Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in dr. Tina Kurent Francky, specialistka gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal. Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v oddaji Ultrazvok. Z asist. dr. Juretom Urbančičem s Klinike za ORL in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je govoril Iztok Konc. Foto Prvi Nagrajena študija TUKAJ

Drugi poudarki iz oddaje: -Danes goduje sveta Barbara, zavetnica rudarjev. -Po petih letih prizadevanj za izboljšanje življenja v Triglavskem narodnem parku so končali štiri milijone evrov vreden projekt Vrh Julijcev - Kako so v Novem mestu živeli pred tremi tisočletji, prikazuje nova razstava Življenje na tej in oni strani - Novo mesto pred 3.000 leti

Bolečine ne maramo, čeprav nas večkrat, ko je akutna, lahko obvaruje. Pri kronični je drugače. Prof. Dr. Apkar Vania Apkarian je profesor fiziologije, anesteziologije, fizikalne medicine in rehabilitacije na Univerzi Northwestern Feinberg School of Medicine v ZDA. Velja za pionirja uporabe magnetno resonančne spektoskropije, s pomočjo katere lahko dobijo vpogled v nevrokemično dogajanje v naših možganih. Prof. Apkarian se med drugim posveča tudi vprašanju kronične bolečine, več o tem je povedal v pogovoru z Mojco Delač za Možgane na dlani.

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.

V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?Sogovorniki: zdravnica in specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček strokovnjak na področju globalne farmacevtske industrije Dragan Kesič predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič

Raba telesa za namen ustvarjanja kapitala nas odriva od misli, da bomo kdaj zboleli ali izgubili svoje polne gibalno-senzorične sposobnosti. Pa vendar smo ujeti v svoja telesa, nas opozarja razstava Bolano v ljubljanski Galeriji Škuc, ki jo bomo predstavili v drugem delu današnje oddaje, začenjamo pa z megalomansko barcelonsko skupino La Fura dels Baus, znano po brisanju meja med občinstvom in nastopajočimi ter ekscentričnih odrskih postavitvah.

Velika promjena sheme farmaceutskih beneficija koja će biti uključena u novi proračun znači da će osobe s kroničnim oboljenjima moći kupiti lijekove potrebne za dva mjeseca te ih platiti duplo jeftinije. No neki vlasnici ljekarni protive se ovomu planu, govoreći da bi to moglo dovesti do nestašice ljekovaa.

Nastanek nekaterih bolezni je tesno povezan z delovanjem hormonov in s spremembami v njihovem delovanju. Endometrioza, ki lahko povzroča hude bolečine in vodi v neplodnost, je pogosto spregledana bolezen ženk, čeprav prizadene okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi. Prav tako igrajo hormoni pomembno vlogo pri nastanku ginekoloških rakov, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov; ti povzročijo kar 22 odstotkov vseh z rakom povezanih smrti na leto. Kako hormoni vplivajo na nastanek in razvoj teh bolezni in kako jih z novimi biooznačevalci kar najhitreje zaznati in razviti nove zdravilne učinkovine za boj z njimi, je področje, ki se mu posveča prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, vodja Laboratorija za molekularne osnove hormonsko odvisnih bolezni in biomarkerjev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo priznanje.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

Ljudje v okolje spuščamo pestro paleto najrazličnejših snovi, med katerimi so mnoge zelo obstojne in tudi škodljive. To velja tudi za številne zdravilne učinkovine, kozmetična sredstva, pesticide in še marsikaj drugega. Kronična izpostavljenost mešanici najrazličnejših onesnaževal pa ima močan vpliv tako na najrazličnejše organizme kot tudi na človeka. Zoisova nagrajenka prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in vodja Skupine za organsko analizo že vrsto let raziskuje, kako krožijo v okolju t. i. novodobna organska onesnaževala in kakšen je njihov vpliv. Kaj torej o naših navadah povejo odpadne vode, kaj v njih ostaja najdlje časa in kaj lahko glede tega storimo?Foto: R. Lapay

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Šudiņ, 15. oktobrī, kod Latvejā atzeimoj Vaļsts volūdys dīnu rādā ar Pasauļa diktatu latvīšu volūdā, jau sastū reizi byus vareiba raksteit diktatu arī latgalīšu rokstu volūdā. Diktata tekstam izvālāts fragments nu rakstnīka i literaturzynuotnīka Valentina Lukaševiča esejis. Aiz tam, pīduovojom Jums nūsaklauseit sarunu ar diktata skaiteituoju, akteri Jāni Kroni, kura dzymtys saknis vaicojamys Latgolā. Ar teatra trupys “KVADRIFRONS”, cytu naatkareigūs teātru i  projektu, kā arī Latvejis Nacionaluo teatra uorštata akteri Jāni Kroni  runuosim par juo latgaliskuom saknem, latgalīšu volūdu, dzeivi i teatri. Kai pīzeist pats Juoņs, tod jis asūt par trejom catūrtdaļom latgalīts, kuram pyrmuo īsavuiceituo volūda asūt taišni latgalīšu. „Pyrmuo volūda, kuru es īsavuiceju, beja latgalīšu. Es pi Gaigalovys tī Pekšūs dzeivovu i tod jau ap sešim godim mes nūbraucem dzeivuot iz Reigu.” Juoņs stuosta, ka niu, dzeivojūt Reigā, kasdīnā latgalīšu volūdu saīt izmontuot rešai, koč ari saprast saprūt vysu, vystik ar laseišonu i raksteišonu īt pagryušuok. Tys apsastyprynuoja, ari skaitūt sastū pasauļa diktatu latgaliski. „Byušu gūdeigs – vīglai nabeja, jo maņ jau latgalīšu volūda ir taida runuotuoja latgalīšu volūda, vēļ i sajaukta ar Gaigalovys i Kolupa pusis izlūksni, partū losūt gribīs izrunuot tai kai īrosts, bet ir juoizlosa tai, kai pīraksteits, i ite jau suocās problemys. Koč kur gribīs dalikt v burteņu, koč kur otkon nasagrib. Taidys niansātys. Gryutai guoja, ari izlaseit nabeja vīglai. Raksteit vyspuor byutu auzys, jo raksteit latgaliski naprūtu. Laseit prūtu, bet raksteišona ir iz izjiutu i tī es dūmoju byus gryuši.”      

Sebastijan Orlić doktor znanosti kemijskog inženjerstva, Certificate in Exercise Nutrition, Precision nutrition, Certificirani Nutriogenomičar, Fitness instruktor. CSO Cidrani Biome, Team Specialist for GlycanAge, Consultant in the supplements industry at Lifecare Essentials Europe GmbH. Bivši Crossfit natjecatelj, iskusni poznavatelj svih benefita ali i nedostataka ovog sporta. Svjestan svog potencijala prekinuo je ovu vrstu aktivnosti jer kako kaže nije Crossfit za svakog. Tu smo se dotakli najvažnijeg aspekta svakog Crossfitera a to je oporavak. Na koje sve načine se može unaprijediti oporavak kao i suplementacija koja bi bila poželjna kod kvalitetnog oporavka. PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Lazarus Coffee https://bit.ly/3d9mIlK - Njihova misija je približiti ovu vrstu kave svakom kavoljupcu u Hrvatskoj i oduševiti svaki ukus. Specialty kava mnogo je više od samo kave. Prosječnih proizvoda ima dovoljno, i baš vam zato žele pružiti specialty. Jer prosječan život nije za nas! Budi iznad prosjeka, biraj Lazarus coffee baš kao što sam ga odabrao i ja. Kao osoba koja obožava pravi okus kave tako sam napokon pronašao i ja svog dobavljača. Možete iznajmiti kafe aparat ili pak dogovoriti pretplatu gdje će svakog mjeseca na vašu adresu stizati doza kvalitetne kave. A sve to možete provjetiti na linku: https://bit.ly/3d9mIlK Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Intro 02:15 - Ispravak informacije iz prvog razgovora o fitoestrogenima 10:40 - Što definira kvalitetu života 20:45 - mTOR, AMPK, Sirtuini i dugovječnost 23:35 - Mitohondriji i dugovječnost 29:45 - Što je zapravo Autofagija 40:25 - Inzulin i inzulinska rezistencija 45:15 - Metformin i AMPK 47:45 - Peter Attia 55:15 - Kronični niskointenzivni upalni proces 59:45 - Gut health, AniBiome, fermentacija 01:28:10 - Postbiotici 01:33:30 - Umjetna sladila i mikrobiom 01:37:35 -Utjecaj Intermittent Fastinga na crijevnu floru 01:41:15 - Glikani, Glycan Age, Gordan Lauc, Biološka i kronološka dob 01:56:25 - Kolesterol i pretilost

Krustpunktā brīvais mikrofons ar aktieri Jāni Kroni.

Jedna tehnika koja je predložena za poboljšanje interakcije pacijenata sa sekundarnom zdravstvenom skrbi je da im se omogući više kontrole nad dogovaranjem njihovih pregleda. U travnju 2020., tim autora s jugozapada Engleske objavio je novi Cochraneov sustavni pregled relevantnih istraživanja. Mark Perry, iz Plymouth bolnice i Plymouth Sveučilišta te Rebecca Whear s Medicinskog fakulteta Sveučilišta Exeter govorit će nam o rezultatima, a izv. prof. Irena Zakarija-Grković, dr. med. i voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će ga.

Jedna tehnika koja je predložena za poboljšanje interakcije pacijenata sa sekundarnom zdravstvenom skrbi je da im se omogući više kontrole nad dogovaranjem njihovih pregleda. U travnju 2020., tim autora s jugozapada Engleske objavio je novi Cochraneov sustavni pregled relevantnih istraživanja. Mark Perry, iz Plymouth bolnice i Plymouth Sveučilišta te Rebecca Whear s Medicinskog fakulteta Sveučilišta Exeter govorit će nam o rezultatima, a izv. prof. Irena Zakarija-Grković, dr. med. i voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će ga.

Bicara Petang bersama Haiza dan Hanif Miswan

Sebastijan Orlić doktor znanosti kemijskog inženjerstva, Certificate in Exercise Nutrition, Precision nutrition, Certificirani Nutriogenomičar, Fitness instruktor. CSO Cidrani Biome, Team Specialist for GlycanAge, Consultant in the supplements industry at Lifecare Essentials Europe GmbH. Bivši Crossfit natjecatelj, iskusni poznavatelj svih benefita ali i nedostataka ovog sporta. Svjestan svog potencijala prekinuo je ovu vrstu aktivnosti jer kako kaže nije Crossfit za svakog. Tu smo se dotakli najvažnijeg aspekta svakog Crossfitera a to je oporavak. Na koje sve načine se može unaprijediti oporavak kao i suplementacija koja bi bila poželjna kod kvalitetnog oporavka. PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Lazarus Coffee https://bit.ly/3d9mIlK - Njihova misija je približiti ovu vrstu kave svakom kavoljupcu u Hrvatskoj i oduševiti svaki ukus. Specialty kava mnogo je više od samo kave. Prosječnih proizvoda ima dovoljno, i baš vam zato žele pružiti specialty. Jer prosječan život nije za nas! Budi iznad prosjeka, biraj Lazarus coffee baš kao što sam ga odabrao i ja. Kao osoba koja obožava pravi okus kave tako sam napokon pronašao i ja svog dobavljača. Možete iznajmiti kafe aparat ili pak dogovoriti pretplatu gdje će svakog mjeseca na vašu adresu stizati doza kvalitetne kave. A sve to možete provjetiti na linku: https://bit.ly/3d9mIlK Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Intro 02:15 - Ispravak informacije iz prvog razgovora o fitoestrogenima 10:40 - Što definira kvalitetu života 20:45 - mTOR, AMPK, Sirtuini i dugovječnost 23:35 - Mitohondriji i dugovječnost 29:45 - Što je zapravo Autofagija 40:25 - Inzulin i inzulinska rezistencija 45:15 - Metformin i AMPK 47:45 - Peter Attia 55:15 - Kronični niskointenzivni upalni proces 59:45 - Gut health, AniBiome, fermentacija 01:28:10 - Postbiotici 01:33:30 - Umjetna sladila i mikrobiom 01:37:35 -Utjecaj Intermittent Fastinga na crijevnu floru 01:41:15 - Glikani, Glycan Age, Gordan Lauc, Biološka i kronološka dob 01:56:25 - Kolesterol i pretilost

Prema podacima posljednjeg popisa stanovništva, koji je prvi put prikupio informacije o mentalnom zdravlju, mentalna oboljenja su najčešća dijagnosticirana kronična bolest u zemlji.

Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač. Kronična utrujenost ima uničujoč vpliv na posameznikovo življenje, sestavlja jo več simptomov, njihov vzorec pa je nepredvidljivKdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar.

Raidījumā #5BREINUMI 23. februārī Latvijas Radio Latgales studijas telpās viesojās aktieris un Baltijas pētnieciskās žurnālistikas centrs “Re:Baltica” raidījuma "Star citu" vadītājs Jānis Kronis, kura dzimtā saknes ir Latgalē. Saruna tika ierakstīta dienu pirms notikumiem Ukrainā. Šī raidījuma laikā ar Jāni Kroni runājam par izrādi "Muols", kas februāra noslēdzošajā nedēļā piedzīvoja trīs spēles Rēzeknes teātrī "Joriks", runājam par šīs izrādes varoņiem, to stāstu un, kā ir spēlēt lomu latgaliešu valodā. Tāpat raidījuma laikā uzzinam Jāņa Kroņa kā aktiera dzīves stāstu, kas pamudināja viņu izvēlēties aktiera profesiju, kāpēc viņš ir neatkarīgais aktieris un kas ir "Kvadrifrons". Ja tev šobrīd gribas atslēgties uz brīdi no tā, kas notiek apkārt, klausies #5BREINUMI arī citus raidījumus atkārtojumā populārākajās raidierakstu straumēšanas vietnēs. Šī raidījuma noslēgumā izskanēs arī sen nedzirdētā rubrika "Kai tys struodoj" ar Līnu Lontoni, kas stāsta par to, kā ierakstīt mūzikas albūmu un ar ko vispārt sākt, ja esi amatieris. Raidījumu vada Daiga Laizāne aba DJ Deila un Edgars Provejs Esam par mieru pasaulē!

Raidījumā #5BREINUMI 23. februārī Latvijas Radio Latgales studijas telpās viesojās aktieris un Baltijas pētnieciskās žurnālistikas centrs “Re:Baltica” raidījuma "Star citu" vadītājs Jānis Kronis, kura dzimtā saknes ir Latgalē. Saruna tika ierakstīta dienu pirms notikumiem Ukrainā. Šī raidījuma laikā ar Jāni Kroni runājam par izrādi "Muols", kas februāra noslēdzošajā nedēļā piedzīvoja trīs spēles Rēzeknes teātrī "Joriks", runājam par šīs izrādes varoņiem, to stāstu un, kā ir spēlēt lomu latgaliešu valodā. Tāpat raidījuma laikā uzzinam Jāņa Kroņa kā aktiera dzīves stāstu, kas pamudināja viņu izvēlēties aktiera profesiju, kāpēc viņš ir neatkarīgais aktieris un kas ir "Kvadrifrons". Ja tev šobrīd gribas atslēgties uz brīdi no tā, kas notiek apkārt, klausies #5BREINUMI arī citus raidījumus atkārtojumā populārākajās raidierakstu straumēšanas vietnēs. Šī raidījuma noslēgumā izskanēs arī sen nedzirdētā rubrika "Kai tys struodoj" ar Līnu Lontoni, kas stāsta par to, kā ierakstīt mūzikas albūmu un ar ko vispārt sākt, ja esi amatieris. Raidījumu vada Daiga Laizāne aba DJ Deila un Edgars Provejs Esam par mieru pasaulē!

Covidna statistika kadrovsko redči tudi podravska podjetja. V nekaterih dejavnostih je osip tudi 30-odstoten. V to regijo gremo takoj po nekaterih drugih poudarkih oddaje: Zakaj Mariborčani ne bodo več upravičeni do vseh finančnih spodbud pri nakupu ogrevalnih naprav? Na Jesenicah našli uspešen model vključevanja žensk iz drugih držav v lokalno okolje. Podvodni hrup zelo moteč za približno 150 delfinov, ki se zadržujejo v slovenskem morju.

U ovoj epizodi napokon nam je u goste došao prof. Goran Marković. Redoviti profesor Kineziološkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu gdje drži kolegije Osnovne kineziološke transformacije i Motorička kontrola. Završio je tri studija (profesor kineziologije, prvostupnik kineziterapije i doktor osteopatije) te je magistrirao i doktorirao na polju kineziologije. U ovoj epizodi pokušao sam steći dojam o kakvoj osobi je tu zaista riječ. Razgovarali smo o tehnikama i metodama rada koje provodi u privatnoj praksi Motus Melior. Razgovarali smo o osobnim navikama koje ima. Od načina treniranja nekada i danas, do tehnika opuštanja i meditacije. PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Analitika Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Lazarus Coffee https://bit.ly/3d9mIlK - Njihova misija je približiti ovu vrstu kave svakom kavoljupcu u Hrvatskoj i oduševiti svaki ukus. Specialty kava mnogo je više od samo kave. Prosječnih proizvoda ima dovoljno, i baš vam zato žele pružiti specialty. Jer prosječan život nije za nas! Budi iznad prosjeka, biraj Lazarus coffee baš kao što sam ga odabrao i ja. Kao osoba koja obožava pravi okus kave tako sam napokon pronašao i ja svog dobavljača. Možete iznajmiti kafe aparat ili pak dogovoriti pretplatu gdje će svakog mjeseca na vašu adresu stizati doza kvalitetne kave. A sve to možete provjetiti na linku: https://bit.ly/3d9mIlK Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Opener 02:20 - Traganje za istinom 05:45 - Obrazovanje nekad i danas 15:15 - Razlika između tjelesne aktivnosti i treninga 19:05 - Nedovoljna tjelesna aktivnost 23:40 - Kronične nezarazne bolesti / Kronična upala 29:40 - Lijek za kronične bolesti 33:55 - Nova struka - Zdravstvena kineziologija? 41:40 - Kako prof. Marković brine o vlastitom zdravlju 45:05 - Kako vježbati i biti aktivan bez posljedica 47:25 - Posljedice na zdravlje profesionalnih sportaša 51:45 - Prediktori zdravlja i dugovječnosti 58:35 - Vezivna tkiva - Fascija 01:06:24 - Osteopatija 01:21:35 - Kineziterapija ili fizioterapija 01:25:55 - Post COVID rehabilitacija 01:37:55 - Tehnike disanja 01:45:20 - Meditacija 01:51:45 - Yoga 02:02:05 - Crossfit 02:05:55 - Zagrijavanje prije trčanja

17 What can I do about chronic liars? Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to save time in learning a foreign language without a teacher, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Are you interested in learning German? Get a free membership in my Facebook group. There, you will get updates on my articles. And you can ask me anything related to learning German. https://www.facebook.com/groups/213241163966542 If you want to get on my waiting list for my German courses, please click here. We will not work with a textbook like at school. We will focus exclusively on eliminating your mistakes and on expressing ourselves professionally.

V oddaji tudi o tem: - Občina Moravče vztraja pri dodatnih analizah tal - Nov dom za starejše v Slivnici bo prve stanovalce sprejel decembra - Kozjanskemu regijskemu parku nagrada Unesca za upravljanje kulturne krajine

Title: KRONI !Description: Baiklah bercakap hal kroni ni dia ada banyak dimensi orang kata, ada yang baik dan ada yang buruknya. Tapi sebagai manusia yang di kurniakan akal dan fikiran secara percuma harus bijak memilih pilihan. Macam takda kena mengena tapi korang dengar lah kalini punya topik .Support this podcast at — https://redcircle.com/yek-yek-je/donationsAdvertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

Zgodovina organizirane stanovanjske gradnje pri nas je obenem tudi zgodovina različnih pristopov k reševanju stanovanjske krize. Stanovanjska kriza je morda res kontinuirana in kronična, vendar to ne pomeni, da je bila vedno enako zaostrena. Na vprašanje, kaj je sodobno, zdravo, ekonomično, okolju prijazno, velikodušno in prilagodljivo stanovanje, moramo danes iskati nove odgovore, saj sta Svetovna zdravstvena in z njo povezana ekonomska kriza na novo izpisali pomen in vlogo stanovanja. Ogromne razlike v stanovanjskih razmerah so postale še bolj vidne, dom pa je še izraziteje postal tudi delovno mesto in pred inflacijo varna finančna investicija. V takšnih hitro spreminjajočih se razmerah razstava »Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje« ne pomeni samo zgodovinskega pregleda, ampak tudi izhodišče za kritično diskusijo o prostorskih, arhitekturnih in organizacijskih priložnostih za reševanje stanovanjske krize v prihodnosti. Razstava se je prejšnji teden otvorila v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), pa tudi na različnih lokacijah v javnem prostoru. Naj bo tokratna oddaja povod za odprtje široke strokovne in javne razprave, ki je tudi eden od pogojev za uspešno reševanje naraščajoče stanovanjske krize novega tisočletja. V Glasovih svetov gostimo arhitekte in tudi kustose omenjene razstave: Ajdo Bračič, Andraža Keršiča in dr. Miloša Kosca. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič

Australski zavod za statistiku izvještava da iako je gotovo 140 000 ljudi izgubilo posao prošlog mjeseca, stopa nezaposlenosti i dalje iznosi samo 4,6%. No, poduzeća se bore s nedostatkom radne snage, koju je uzrokovalo zatvaranje međunarodnih granica i pad broja dolaska migranata u zemlji.

Drugi poudarki: Nov poslanski predlog zakona o sanaciji celjske kotline večje breme nalaga Cinkarni V Piranu so se resno lotili iskanja rešitev, kako varčevati s pitno vodo Brežiška vzhodna obvoznica bo ubila več muh na en mah - poplavno varnost, prehode čez železnico, kolesarske poti... V Dobrepolju načrtujejo izgradnjo hodnika med novo športno dvorano in šolskim poslopjem

Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.

Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru.

Glavobol je dandanes ena najpogostejših težav, največkrat nenevarno stanje, ki je posledica stresa, preobremenjenosti in tesnobe. Ste se kdaj vprašali, kaj se takrat dogaja v glavi, kaj je tisto, kar nas pravzaprav boli? In kdaj gre za znake resne bolezni? Kronični glavobol nam bistveno zmanjša kakovost življenja. Na vaša vprašanja bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala mag. Anita Resman, dr. med., specialistka nevrologije iz UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Neznani avtor Druge kroniške knjige, nastale v 4. stoletju pred Kristusom, potrt v duši ugotavlja, da izvoljeno ljudstvo Izrael kopiči nezvestobe, posnema gnusobe sosednjih narodov, oskrunja tempelj, zasramuje preroke in zasmehuje Božje opomine. Na kaj nas želi s tem opisom razmer v Izraelu opozoriti prvo berilo četrte postne nedelje? Najprej pomislimo na moralni vidik, ker se v navedenih stranpoteh izvoljenega ljudstva prepoznamo tudi sami. Vendar morala ni sama sebi namen; nismo dobri, pošteni in pobožni, ker je to lepo, všeč Bogu in ljudem. Vse to so drugotni razlogi, zaradi katerih kroniška knjiga s kritiko življenjske prakse nastavlja ogledalo preprostim in vladajočim. Gnusobe, ki jih navaja sveti pisatelj, ne spodkopavajo le javne in osebne morale, ampak nekaj bolj temeljnega, in sicer človekovo bitno naravnanost na Boga na eni strani in Božje približevanje človeku na drugi. To zedinjenje Božje in človeške narave, imenovano učlovečenje, praznujemo 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja. Ali ni to ozko krščanska tema, ki nekristjane težko nagovarja? Vladimir Solovjov (1853–1900), največji ruski filozof, je v svojih spisih pokazal, da je zbliževanje Boga in človeka, ki traja od pradavnine, prvorazredna eksistencialna tema in ne le filozofska, zato zadeva vse, preproste in izobražene, verne in neverne. Do tega odkritja ni prišel tako, da bi se najprej posvetil pravoslavni duhovnosti, ampak ker mu je uspelo nekaj, česar v Rusiji ni uspelo še nikomur pred njim. Do 25. leta, ko se je iz Londona vrnil v Rusijo, in se začel družiti z Dostojevskim, je predelal vso dotedanjo zahodno filozofijo, mistiko, gnozo in azijske religije. Po vsem tem je prišel do zanj prelomnega spoznanja, da je človek v svoji najgloblji biti, v duši, nenehno naravnan na preseganje fizičnega sveta in svoje telesne omejenosti. Z druge strani pa od Boga ustvarjeni svet, ki se razvija po zakonih evolucije, kaže na neprekinjeno Božje povnanjenje. Bog že s tem, ko svet ustvari, nazorno pokaže, da želi biti blizu vsemu, kar je ustvaril in se razodevati človeku, ki je krona stvarstva. Ta resničnost je vsakemu človeku nekaj notranjega in vsaj do neke mere razumljivega. Gnosobe, ki jih biča Kroniška knjiga, so potemtakem nemoralne zato, ker človeku zameglijo njegovo hrepenenje po samopreseganju in njegov interes skrčijo na tvarne vrednote, ki mu izpraznijo dušo in ga naredijo negotovega. Obenem pa gnusobe med Boga in človeka postavijo bariere, ki ovirajo zedinjenje Božjega in človeškega. Postni čas nas bo notranje poživil, če se bo sprostilo naše dviganje k Bogu in Božje spuščanje k nam.

Cochraneova skupina za bol, palijativnu i potpornu njegu napravila je seriju sustavnih pregleda o lijekovima za liječenje neuropatske boli u ljudi. Jedan od njih, objavljen u ožujku 2018., ispituje učinke lijekova na bazi kanabisa. Martina Mückea, iz Sveučilišne bolnice u Bonnu u Njemačkoj, iznio je rezultate ovog istraživanja. Rezultate će pročitati docentica Tina Poklepović Peričić, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu.

Cochraneova skupina za bol, palijativnu i potpornu njegu napravila je seriju sustavnih pregleda o lijekovima za liječenje neuropatske boli u ljudi. Jedan od njih, objavljen u ožujku 2018., ispituje učinke lijekova na bazi kanabisa. Martina Mückea, iz Sveučilišne bolnice u Bonnu u Njemačkoj, iznio je rezultate ovog istraživanja. Rezultate će pročitati docentica Tina Poklepović Peričić, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu.

Damir Sabol je jedan od najpoznatijih domaćih uspješnih serijskih poduzetnika i foundera, sa čak tri ogromna poslovna poduhvata u svojoj karijeri koje bi mogli nazvati pravim startupima: Iskon, Microblink i Photomath. Mikroblink se bavi prepoznavanjem simbola, kodova i objekata, a nedavno su, kao što smo aludirali u razgovoru, osigurali i veliku investiciju od 60 milijuna dolara za nastavak razvoja i rasta. Photomath je mobilna aplikacija koja, pojednostavljeno rečeno, služi prepoznavanju rukopisa i rješavanju odnosno edukaciji kako se rješavaju matematičke jednadžbe, i ima preko 200 milijuna korisnika diljem svijeta, te se od nje uskoro očekuju velike stvari, nakon investicije od 23 milijuna dolara u veljači. S Damirom smo razgovarali najviše o tome što čini mindset jednog inženjera koji je postao serijski osnivač velikih i uspješnih firmi, kako razmišlja, kako pronalazi i rješava probleme kako na tržištu tako i u svojim firmama, te o velikom broju malih tema koje bi trebao znati svatko tko ima doticaja sa startupima - od osnivača do suradnika. Ovo je epizoda koju bi svi takvi trebali poslušati. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.

Šovakar 3 lēdijas (latvietes), kuras ir pieteikušas savu dalību prestižā konkursā "Top Of The World Plus Size 2020" un saruna par dažādiem skaistumkonkursiem, ieskaitot lielāku sieviešu skaistumkonkursiem, un kāpēc pieaugušas sievietes tajos piedalās. Dalībnieces: Anastasia Fox - aktīva latviete Katrīna Lazdovska - iepriekšējā gada vicemiss konkursā "Top Of The World Plus Size 2019" Madara Riley - Mrs "Top Of The World Plus Size 2020 UK" Vadītājs: Helmuts Meškonis, HostMaria.com #skaistumkunkurss​ #sievietes​ #konkurss​ #ibf​ #ibflv

13.novembrī, dzejnieka Ojāra Vācieša dzimšanas dienā, fonds INITIUM un Pārdaugavas radošais centrs sadarbībā ar aktieri Jāni Kroni, Ojāra Vācieša muzeju un biedrību atklās dzejnieka sajūtu, dzejas un mūzikas maršrutu – audiogidu „Ojāra soļi”, kurš vedīs dalībniekus pa autoram reiz tuvām, iemīļotām un personīgi nozīmīgām Pārdaugavas vietām. Skaniskā un vizuālā pastaiga “Ojāra soļi” veidota tā, lai ikviens, kura rīcībā ir viedtālrunis, varētu mēģināt piekļūt tuvāk Ojāra Vācieša tēlam, izjust Pārdaugavu caur viņa perspektīvu. Sajūtu ceļojuma pamatā ir audio ieraksts, aktierim Jānim Kronim ierunājot dzejnieka darbus. Maršruta laikā gājējs nokļūst personiskā piedzīvojumā, kurā jāseko stāstnieka, kritiķa Jēkaba dotajām instrukcijām. Sajūtu maršrutam ir speciāli veidota skaņu partitūra no vairākām komponistu Jēkaba Nīmaņa un Edgara Raginska oriģinālkompozīcijām, kurās dzejnieka daiļrade atklājas laikmetīgā un brīžiem labdabīgi ironiskā muzikālā skatījumā. Tāpat skaņu celiņā iekļauti arī komponista Pētera Plakida darbu pārlikumi, kurus veicis Jēkabs Nīmanis. Ar projektu iepazīstina viena no tā realizētājām, Pārdaugavas radošā centra vadītāja Ieva Niedre. Par dalību projektā "Ojāra soļi" stāsta komponisti Jēkabs Nīmanis un Edgars Raginskis. No piektdienas meklējiet informatīvo stendu Māras dīķa – vai ezera, kā nu kuram labpatīk teikt – krastā. Adrese: Ojāra Vācieša iela 15. Vēlam arī jums piedzīvot šīs pastaigas poētiskumu.

O kronični vnetni črevesni bolezni je tekla beseda v tokratni oddaji. Težave bolnikov so lahko zelo raznolike in so odvisne od razširjenosti in intenzivnosti vnetja. Na vaša vprašanja je odgovarjal specialist gastroenterolog prof. dr. Ivan Ferkolj.

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima veliko obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo. Gostje je v studio povabila Lucija Fatur.

Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.

Edona Llalloshi - Kur dola te kroni

Pandangan bahwa kebijakan izin ekspor bibit lobster (benur) akan menghidupi para nelayan di pelosok Nusantara, jelas serampangan. Padahal pendapatan yang diterima nelayan tidak seberapa dibanding para eksportir. Apalagi laporan Tempo menemukan bahwa ekspor benur diduga hanya menguntungkan pihak yang dekat dengan Menteri Edhy Prabowo, yang kebanyakan berafiliasi ke Partai Gerindra. Dilegalkannya ekspor benur juga dikhawatirkan mendorong penangkapan benur secara masif dan mengurangi lobster dewasa. Belum lagi benur termasuk plasma nutfah, yang berdasarkan aturan internasional tidak diizinkan untuk diekspor. Padahal jika benur dibudidayakan di dalam negeri terlebih dahulu dan diekspor saat menjadi lobster dewasa, harganya akan naik berkali-kali lipat. Sebagai tambahan, pasca terbitnya laporan Majalah Tempo berjudul “Pesta Benur Menteri Edhy”, muncul tagar di media sosial yang menyudutkan Tempo dan daftar sejumlah nama wartawan, termasuk wartawan Tempo, beserta nominal uang yang dituding digunakan untuk membiayai para wartawan jalan-jalan ke luar negeri. Seperti apa faktanya dan bagaimana kebijakan redaksi Tempo terkait adanya tawaran uang saku dari pihak luar? Dengarkan obrolannya di akhir sesi episode kali ini.

Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.

Chronova bolezen in ulcerozni kolitis sta najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero v Sloveniji živi približno 7000 bolnikov. Četudi ni popolnoma ozdravljiva, je pravočasno odkrivanje ključno za preprečitev hudih zapletov in telesnih okvar. Kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč lahko bolniki dobijo v društvu? Gosta torkovega svetovalnega servisa sta dr. David Drobne s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana in Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen. Vprašanja že lahko zapišete.

Suara rakyat yg gelisah atas terjadinya pandemi Covid-19. Dan satu-satu nya yg paling enak disalahin adalah Pemerintah (padahal gak seharusnya begitu). Pesan gue ; wabah corona emang bahaya, tapi jangan lupa untuk ketawa

Gostovali smo Aleša Ernsta, ustanovitelja AEQ metode.V tem pogovoru smo se tematike gibanja in reševanja kroničnih bolečin lotili povsem iz drugačnega zornega kota, kot običajno.Pogovarjali smo se o dihanju, vzgoji, vplivu okolja na človeka, čustvenih vzorcih in še kaj.0:00 - O razvoju AEQ metode in somatiki (kaj je somatika).4:34 - Način kako se gibljemo, morebitne kronične bolečine predstavljajo ogledalo nas samih in naše čustveno stanje.13:31 – Kako poteka obravnava pri AEQ metodi (teoretičen in praktičen pristop).18:49 – Vpliv razvoja prvih 7 let življenja (vzgoje, okolja) in razvitih čustvenih vzorcev na morebitne kronične bolečine.32:55 – Kako terapevt z metodo AEQ pristopi k posamezniku s kroničnimi bolečinami – pogovor in / ali telesne vaje?36:25 – Povprečno trajanje procesa za posameznika, ki se odloči za pomoč AEQ terapevta.41:22 – Uporaba vaj in dihalnih tehnik z namenom izboljšanja neoptimalnih gibalnih vzorcev.44:36 – Značilnost in namen vaj AEQ metode.49:52 – O dihanju in različnih tehnikah dihanja.58:12 – Četudi s pomočjo strokovnjaka oz. terapevta se mora posameznik sam aktivno poglobiti in soočiti s svojimi težavami. Pri kroničnih bolečinah hitrih rešitev ni.1:01:05 – Razmišljanje o rešitvah in pristopih v današnjem času za reševanje širine pojava kroničnih bolečin.

Un tagad, mazo draudziņ, palasīsim grāmatu! Tu vēl neproti lasīt? Ne-bē-dā! Šķirsim kopā lapu pa lapai un raudzīsim, kā grāmata atdzīvojas.  Par to parūpējusies Latvijas Radio darbinieku komanda.                    „BITE PINA ZELTA KRONI”                             Bitīt' skrēja vakarā                             Caur deviņi novadiņi.                             Zīda groži, vaska loks,                             Ābolaini kumeliņi. Teksts - latviešu tautas dziesmas, Māksliniece - Dzintra Aulmane, Animatore - Agnese Bindere, Tekstu ierunājis - Kaspars Mauriņš, Skaņu režisors - Andis Ploks, Idejas autore - Linda Rulle, Producents - Latvijas Radioteātris.

Mnogi ljudi pate od kronične boli koja je izazovno stanje za liječenje. Skupina lijekova poznatih kao opioidi široko se koristi, ali može imati ozbiljne štetne učinke (nuspojave). U novom Cochraneovom pregledu sustavnih pregleda iz listopada 2017., Sebastian Straube sa Sveučilišta Alberta u Kanadi i njegovi kolege prikupili su rezultate iz 14 Cochrane sustavnih pregleda da bi saželi dokaze i donijeli zaključke. On nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Mnogi ljudi pate od kronične boli koja je izazovno stanje za liječenje. Skupina lijekova poznatih kao opioidi široko se koristi, ali može imati ozbiljne štetne učinke (nuspojave). U novom Cochraneovom pregledu sustavnih pregleda iz listopada 2017., Sebastian Straube sa Sveučilišta Alberta u Kanadi i njegovi kolege prikupili su rezultate iz 14 Cochrane sustavnih pregleda da bi saželi dokaze i donijeli zaključke. On nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Mnogi ljudi pate od kronične boli koja je izazovno stanje za liječenje. Skupina lijekova poznatih kao opioidi široko se koristi, ali može imati ozbiljne štetne učinke (nuspojave). U novom Cochraneovom pregledu sustavnih pregleda iz listopada 2017., Sebastian Straube sa Sveučilišta Alberta u Kanadi i njegovi kolege prikupili su rezultate iz 14 Cochrane sustavnih pregleda da bi saželi dokaze i donijeli zaključke. On nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i član Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

U mnogim dijelovima svijeta, kronična opstruktivna plućna bolest (KOPB) je druga najčešća respiratorna bolest nakon astme, a pogoršanja (egzacerbacije) i hospitalizacije predstavljaju važno zdravstveno opterećenje kako za pacijente tako i zdravstvene sustave. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz prosinca 2016., Milo Puhan sa Sveučilišta u Zurichu u Švicarskoj i njegovi kolege istražili su najnovije dokaze o mogućoj ulozi plućne rehabilitacije nakon tih pogoršanja. Milo nam je u ovom glasovnom zapisu rekao što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

U mnogim dijelovima svijeta, kronična opstruktivna plućna bolest (KOPB) je druga najčešća respiratorna bolest nakon astme, a pogoršanja (egzacerbacije) i hospitalizacije predstavljaju važno zdravstveno opterećenje kako za pacijente tako i zdravstvene sustave. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz prosinca 2016., Milo Puhan sa Sveučilišta u Zurichu u Švicarskoj i njegovi kolege istražili su najnovije dokaze o mogućoj ulozi plućne rehabilitacije nakon tih pogoršanja. Milo nam je u ovom glasovnom zapisu rekao što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

U mnogim dijelovima svijeta, kronična opstruktivna plućna bolest (KOPB) je druga najčešća respiratorna bolest nakon astme, a pogoršanja (egzacerbacije) i hospitalizacije predstavljaju važno zdravstveno opterećenje kako za pacijente tako i zdravstvene sustave. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz prosinca 2016., Milo Puhan sa Sveučilišta u Zurichu u Švicarskoj i njegovi kolege istražili su najnovije dokaze o mogućoj ulozi plućne rehabilitacije nakon tih pogoršanja. Milo nam je u ovom glasovnom zapisu rekao što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko-dalmatinske županije i Hrvatskog Cochranea preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja? Na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine je odgovarjal prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana.

Cochraneov Tim za liječenje boli, palijativnu i potpornu skrb izdaje Cochrane recenzije već više od 20 godina, uključujući desetke onih koje pokrivaju širok raspon terapija za bol. U travnju 2018. g. ažuriran je njihov osvrt na stimulaciju mozga radi liječenja kronične boli, a glavni autor je bio Neil E O'Connell sa Sveučilišta Brunel u Londonu. Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Cochraneov Tim za liječenje boli, palijativnu i potpornu skrb izdaje Cochrane recenzije već više od 20 godina, uključujući desetke onih koje pokrivaju širok raspon terapija za bol. U travnju 2018. g. ažuriran je njihov osvrt na stimulaciju mozga radi liječenja kronične boli, a glavni autor je bio Neil E O'Connell sa Sveučilišta Brunel u Londonu. Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Cochraneov Tim za liječenje boli, palijativnu i potpornu skrb izdaje Cochrane recenzije već više od 20 godina, uključujući desetke onih koje pokrivaju širok raspon terapija za bol. U travnju 2018. g. ažuriran je njihov osvrt na stimulaciju mozga radi liječenja kronične boli, a glavni autor je bio Neil E O'Connell sa Sveučilišta Brunel u Londonu. Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Upala pluća je vrlo ozbiljan problem za osobe s kroničnom opstruktivnom plućnom bolesti (KOPB) i važno je znati može li je cijepljenje spriječiti. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Julia Walters iz Cochrane skupine za dišne putove (Airways group) u Australiji i njezine kolege pregledali su najnovije dokaze i ona nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Upala pluća je vrlo ozbiljan problem za osobe s kroničnom opstruktivnom plućnom bolesti (KOPB) i važno je znati može li je cijepljenje spriječiti. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Julia Walters iz Cochrane skupine za dišne putove (Airways group) u Australiji i njezine kolege pregledali su najnovije dokaze i ona nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Upala pluća je vrlo ozbiljan problem za osobe s kroničnom opstruktivnom plućnom bolesti (KOPB) i važno je znati može li je cijepljenje spriječiti. U obnovljenom Cochrane sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Julia Walters iz Cochrane skupine za dišne putove (Airways group) u Australiji i njezine kolege pregledali su najnovije dokaze i ona nam u ovom glasovnom zapisu govori što su pronašli, a Andrija Babić iz Zavoda za hitnu medicinu Splitsko- dalmatinske županije, preveo je razgovor i govorit će nam o tome.

Djeca koja se rode prijevremeno ili imaju vrlo nisku porođajnu težinu teže preživljavaju pa im je potrebna intenzivna njega. Čak i ako prežive, imaju visoki rizik za kronične bolesti pluća pa se kortikosteroidi rabe kao jedan od načina sprječavanja toga poremećaja. U obnovljenom Cochraneovom sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Vibhuti Shah sa Sveučilišta u Torontu, u Kanadi, i suradnici, pregledavali su najnovije dokaze o uporabi udisanih kortikosteroida, objašnjava što su pronašli, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Djeca koja se rode prijevremeno ili imaju vrlo nisku porođajnu težinu teže preživljavaju pa im je potrebna intenzivna njega. Čak i ako prežive, imaju visoki rizik za kronične bolesti pluća pa se kortikosteroidi rabe kao jedan od načina sprječavanja toga poremećaja. U obnovljenom Cochraneovom sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Vibhuti Shah sa Sveučilišta u Torontu, u Kanadi, i suradnici, pregledavali su najnovije dokaze o uporabi udisanih kortikosteroida, objašnjava što su pronašli, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Djeca koja se rode prijevremeno ili imaju vrlo nisku porođajnu težinu teže preživljavaju pa im je potrebna intenzivna njega. Čak i ako prežive, imaju visoki rizik za kronične bolesti pluća pa se kortikosteroidi rabe kao jedan od načina sprječavanja toga poremećaja. U obnovljenom Cochraneovom sustavnom pregledu iz siječnja 2017., Vibhuti Shah sa Sveučilišta u Torontu, u Kanadi, i suradnici, pregledavali su najnovije dokaze o uporabi udisanih kortikosteroida, objašnjava što su pronašli, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Tudi v Sloveniji se soočamo s problemom nespečnosti. Zadnja raziskava je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev spi manj kot 7 ur na noč oziroma na dan. Kronično pomanjkanje spanja lahko povzroči različne zdravstvene težave – od povišanega krvnega tlaka do depresije. O resnosti problema priča tudi podatek, da Guinnessova knjiga namenoma nič več ne beleži rekordov povezanih s hoteno nespečnostjo, saj je na kocki človekovo zdravje. Več v oddaji Ultrazvok s fiziologom dr. Andražem Stožerjem, ki predava na Medicinski fakulteti v Mariboru. O spanju in nespečnosti se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Luz Adriana Villa/ Flickr, cc

Blaž Gracar je glasbenik, pred dvema letoma je obiskal tri ure in pol dolg koncert skupine Swans in zaradi res glasne glasbe dobil kronični tinitus oziroma piskanje v ušesih. Frustracije, ki jih je doživljal ob misli, da se ne bo mogel več profesionalno ukvarjati z glasbo, je ubesedil v knjigi Tat not, poleg tega je svojo ustvarjalnost preusmeril tudi v izdelovanje družabnih iger. Kmalu po tej preusmeritvi fokusa se je tudi tinitus umiril, letos je tako izdal nov album Steven. Blaž Gracar bo govoril o občutkih, ko se piskanje v ušesih ni končalo, o pomenu filma It’s All Gone Pete Tong, pa tudi o tem, kako je vedno znova sanjal, da ima v dnevni sobi Mozarta. V svoji pripovedi nas bo popeljal do svoje Izole, kjer se je spoznal z glasbo in kamor se vedno znova vrača, tudi če zdaj živi in dela v Ljubljani.

Čeprav je kronično srčno popuščanje vzrok za dva do trikrat večje število smrti kot zaradi napredovalega raka dojke ali raka črevesja, žal mnogi bolniki ne poiščejo pomoči pravočasno. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce ne pomislijo. Kronično srčno popuščanje ni ozdravljivo, a ga je mogoče učinkovito ustaviti le, če ga začnemo zdraviti pravočasno, zato nanj opozarjamo v Ambulanti 202.