Podcasts about hudo

Hudo neurje na Primorskem in Slovenski Istri: zasutih in poplavljenih več cest ter železnica.Hudournik spodjedel 15 metrov železniške proge med Rižano in Koprom.Sestanek Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi: Omilitev zastojev na vipavski hitri cesti bo prinesel vozni pas le za tovorna vozila.Minister za delo Mesec na obisku v Novem mestu: razmišljam o izplačevanju socialne pomoči večkratnim prekrškarjem v hrani in potrebščinah.S prihodnjim letom prenovljen model financiranja akutne bolnišnične obravnave: za nekatere storitve več, za druge manj denarja.V Tednu vzgoje katoliški učitelji poudarjajo pomen vzgoje in upanja za učitelje in starše.Vreme: Spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami.

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.

Papežev zdravnik: Sveti oče se je začel dušiti in je rekel: Hudo je…Salezijanci izvolili novega vrhovnega predstojnikaŠkof Saje z ministrom za obrambo o žrtvah iz Macesnove Gorice.

Spoštovani, marsikomu se naježijo lasje, ko kdo omeni Boga. V njem vidijo džentelmena s črnim klobukom, ki terorizira nedolžne ljudi z belimi klobuki. Nestrpno čakajo, kateri kavboj si bo upal vanj uperiti pištolo. Sprašujejo, kako lahko brezmejna Dobrota dopušča zlo? Vse rešitve, ki naj bi to protislovje prevladale, so varljive, pa še nešteto nians imajo. Krvnik Hitler se ni ubil zaradi tankovestnosti, da je zločinec, ampak zaradi poraza. Drugače je bilo z zločincem Stalinom; umrl je v postelji, a je na smrtni postelji zahteval, naj njegovo ljubico ubijejo, ker ni mogel prenesti, da bi bila z nekom drugim. V svetu zla je dobro nositi barvna očala, saj se, čeprav smo bili že na Luni, vedemo, kot da smo še vedno »za luno«. Ker izgubljamo optimizem, nam ostaneta le še pesimizem in cinizem. Pozabili smo na preteklost, ne verjamemo v prihodnost, sedanjosti pa ne znamo živeti. Nič, kar je staro več kot nekaj dni, nam ni všeč. Družba več ne obstaja, ker v njej ni več rešitve. Resnico o bolečini, ki edina rešuje, zavračamo kot blasfemično; bogokletno in sramotno za Boga. Poljski Jud Isaac Bashevis Singer (1902–1991) in nobelovec za literaturo je v Čarodeju iz Lubina napisal: »Čarodej je prispel v ulico, ki se imenuje Bolečina. Tako bi se morale imenovati vse ulice. Kajti v svetu ni drugega razen trpljenja.« Govoriti o trpljenju je tvegano in nevarno. Noben smrtnik mu ne more ubežati. Kjer je življenje, je tudi bolečina. Kjer ni bolečine, ni življenja. Velja, kar pravi modrost: »Ne bojim se umreti, bojim se živeti.« Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža (1893–1981) je zapisal: »Življenje je neozdravljiva bolezen.« Sprašujem se, zakaj živimo tako, da se trpljenju izogibamo? Filozof Bertrand Russell (1872–1970) je zapisal: »Kjer ni trpljenja, ni kulture srca!« Umetniki, znanstveniki in geniji sveta so v glavnem ljudje trpljenja; Beethoven je bil gluh, Homer in Milton sta bila slepa, Viktorju Franklu je taboriščni pekel izostril duha, bibličnemu Jobu pa je v agoniji zaradi Boga zrasla vera v Boga. Ko je John Milton, pisec knjige Izgubljeni raj, oslepel, je prepeval: »V noči, ki me obkroža, bleščí luč božanske prisotnosti z močnejšim sijem, kot bi sicer. Zdaj me Bog gleda z več ljubezni in nežnosti, ker ne morem videti ničesar drugega, razen njega. Zato bodi blagoslovljen moj Bog, ki daješ tudi trpljenje.« Vsi gremo skozi kovačnico zla. Indijska pesnica Rupi Kaur (1992) je v zbirki Med in mleko zapisala: »Hudo je, da smo tako zelo zmožni ljubiti, a smo kljub temu raje strupeni … Potrebujem nekoga, ki pozna trpljenje tako dobro kot jaz … Takšnega ljubim, ki me bo poslušal, tudi kadar ne govorim.« In potem sklene: »Ne išči zdravila pri nogah tistih, ki so te zlomili.«

V cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu je na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Preobrazba sveta. Serija slik je nastala po tem, ko je slikar obiskal Hudo jamo. Slike bodo na ogled do konca meseca julija! Razstavo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Čeprav ni bil kaj prida mladenič, je bil po duši zelo dober. In to mu je pomagalo doseči, kar si je želel. Hudo se je namučil, ves sestradan je le prišel do gradu. In uspešno rešil nalogo. Kako, izveš v madžarski pravljici Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, pravljico prevedel Štefan Barbarič, bere Nataša Holy

Eno izmed pravil sobivanja – predvsem tam, kjer je več otrok – se glasi: “V naši družini/šoli se ne tepemo.” Zagotovo je to dobro pravilo, ki naj bi se ga držali tudi odrasli. Toda velikokrat nam tako mlajšim kakor tudi starejšim uspe, da čeprav ne uporabljamo svojih pesti, tepemo drug drugega s svojimi besedami. Verjetno ste že kdaj srečali koga, ki je ponosen na svojo sposobnost, da z ostrimi besedami poniža ali užali drugega. Seveda se običajno ta drugi prav tako odzove z ostrimi besedami. Po navadi to pomeni začetek besedne vojne ali pa vsaj tekmovanja, kdo bo pametnejši ali boljši od drugega. Ton takšnega soočenja je napet, rezultat pa vedno pomilovanja vreden. Za uporabo zbadljivk in žaljivk se običajno skriva močan občutek manjvrednosti. Gre za poskus, da oseba, ki se počuti manjvredno, drugo osebo potegne na svoj nivo. Kakor da bi tak človek želel reči: “Ko se primerjam s teboj, se počutim manjvrednega. Zato te bom poskusil prikazati slabšega, kot si, in potem bodo drugi morda mislili, da si tako slab, kot sem jaz.” Tisti, ki spretno in ustvarjalno uporabljajo zmerljivke in žaljivke, imajo temeljno potrebo po gotovosti glede lastne vrednosti in po sprejemanju samega sebe. Kako se lahko odzovemo, kadar smo tarča strupenih besed? Protistrup je potrditev. Ko se na žaljive besede odzovem s potrditvijo, to iz izmenjave besed odstrani želo maščevanja; hkrati pa lahko naše pozitivne besede podprejo osebo, ki se očitno počuti manjvredno. Vsekakor je pri tem dobro poskrbeti, da to željo po potrditvi drugega izraža tudi ton našega glasu, saj je sicer zelo verjetno, da bodo naše besede zvenele sarkastično ali cinično. Če vas oseba poskuša ponižati s tem, da govori o vašem videzu, se ni treba strinjati ali preslišati komentarja. Odzovite se nanj z iskreno potrditvijo kot na primer: “Tvoja pričeska je vedno čudovita. V čem je skrivnost?” Če se nekdo oklepa tega, kar ste rekli, in vašo izjavo namenoma napačno razlaga ali pa izrablja vašo napako, se lahko, recimo, odzovete tako: “Želim si, da bi imel tvoj smisel za humor in tvojo sposobnost jasnega izražanja.” Osebi, ki vas pogosto zbada s svojimi besedami, pa vendarle morate pokazati, da takega ravnanja ne odobravate. A naredite to zasebno in nežno z izjavo, kot je: “Niso mi všeč misli, ki se mi podijo po glavi, ko me ponižuješ s svojimi besedami. Si za to, da se od zdaj naprej drug do drugega vedeva pozitivno?” Če vadimo in izražamo iskrene potrditve drugih, te postanejo naša navada. In skoraj vsakdo si bolj želi biti v potrjujočem kot pa jedkem okolju. Vi ne? Odločimo se torej, da bomo danes in od danes naprej, ko gre za naše besede in odzive, uresničevali ta svetopisemska nasveta: “Zato spodbujajte drug drugega in drug drugega izgrajujte.” (1 Tes 5,11) ter: “Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim.” (Rim 12,21)

⏰ Driiiiiing! Pa je tukaj, ena-na-ena, ponedeljkov jutranji Ofsajd. Že zato, ker takoj, že jutri, pride 30. krog, no, pa Smiljan ;) Šibamo dalje, stiskamo, gruntamo, ofsajdamo!

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja.

Kaj so razlogi, da se nekomu življenjska situacija zdi tako slaba in nerešljiva, da se mu zazdi samomor edina rešitev? Kateri so signali, ki nam lahko nakažejo, da nekdo razmišlja o tem, da bi končal svoje življenje? Za nazaj se morda znamenja, ki so kazala na hudo stisko, zdijo kot na dlani, a dejansko jih v praksi velikokrat spregledamo ali pa preprosto ne vemo, kako bi odreagirali, kaj bi rekli oziroma storili. A samomor ni le zelo drastičen in dokončen konec nekega življenja, ampak povzroči tudi hud pretres obsežnemu krogu ljudi. In lahko celo spodbudi nove samomore. »Učinek posnemanja je večji, kadar deterministično govorimo o samomorilnem vedenju in svojih stiskah, kot da je to edini način,« izpostavlja psihologinja izr. prof. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem, ki je za svoje delo na področju suicidologije konec leta 2021 prejela Zoisovo priznanje. Oddajo Podobe znanja z dr. Vito Poštuvan smo prvič predvajali v januarju 2022, zdaj pa znova vabimo k poslušanju!

Prebivalci Gaze so zaradi spopadov izraelske vojske in pripadnikov Hamasa vse bolj na robu obupa. Grozi jim huda lakota, voda je onesnažena, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da se nalezljive bolezni širijo hitreje, kot so pričakovali, kar da je posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi ter pomanjkanja hrane in čiste vode. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja za sedmi december napovedujejo protestni shod, če se pogajanja z vlado ne bodo nadaljevala. - V podjetju BSH hišni aparati po avgustovski ujmi razmišljajo o delni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo v Zgornji Savinjski dolini. - Pred slovensko nogometno reprezentanco pomembna tekma v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Piše: Milan Vogel Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko ”Spomeniki so vseh mogočih oblik in velikosti. V tej knjigi sem predstavil pomene in motive, ki se skrivajo za širokim naborom obeležij – ne le običajnih kipov, ampak tudi abstraktnih skulptur, slik, arhitekturnih objektov, muzejev in spominskih parkov, porušenih zgradb in porušenih vasi, koncentracijskih taborišč, pokopališč, grobnic in svetišč.” Tako angleški zgodovinar Keith Lowe, avtor, ki je slovenskim bralcem znan vsaj še po knjigah Podivjana celina in Strah in svoboda, strnjeno povzema vsebino in sporočilo odlično napisane knjige Ujetniki zgodovine. Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas. Tako kot ljudje so tudi spomeniki ujeti v okove zgodovine, ki se jih zaradi spreminjanja družbenih razmer le težko otresejo. Avtor ob številnih primerih poudarja, da se vlogi ”junaka” in ”mučenika” lahko hitro zamenjata. To dokazujejo rušitve spomenikov ob spremembah režimov po vsem svetu. Spomnimo se podiranja spomenika Sadamu Huseinu, odstranjevanja Stalinovih ali Leninovih kipov v baltskih in drugih državah, začetka odstranjevanja kipov junakov konfederacije z ulic in javnih trgov leta 2017 v ZDA, rušenja spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani ob italijanski okupaciji, umaknitve Titovega spomenika izpred Muzeja novejše zgodovine in odstranitve spomenikov, povezanih z NOB, z Brda. Avtor rušenje ali odstranitev sicer razume, a hkrati obžaluje, saj so spomeniki dragoceni zgodovinski dokumenti, ki ”zgovorno pripovedujejo o vrednotah naših prednikov, dobrih in slabih. To so znamenitosti z močjo, ki navdihujejo vse mogoče debate. So tudi velike umetnine, izdelane z osupljivo rokodelsko spretnostjo in domišljijo. Uničevanje vsega tega zaradi sodobne politike je velika sramota.” V sklepnem delu poudarja, da rušenje ne rešuje naše zgodovine, ampak jo zgolj potisne pod zemljo. S spomeniki se je vedno treba soočiti in se o njih pogovarjati, kličejo nas na odgovornost in skrbijo, da ”nikoli ne pozabimo na svoj dolg do zgodovine ali na svojo zasužnjenost z njo”. Predstavitev petindvajsetih spomenikov in obeležij z vsega sveta v tej knjigi to nazorno kaže. S takim razumevanjem je Lowe spomenike razvrstil v pet kategorij. V prvi so spomeniki, postavljeni junakom, v drugi mučenikom, v tretji pošastim, četrti del je naslovil Apokalipsa, zadnjega, petega, pa Ponovno rojstvo. Vsak spomenik je odsev trenutnih družbenih razmer, kar avtor brez patetike tudi razloži. Nekateri so pogosto predstavljani, kot npr. Auschwitz, drugi manj, kot npr. 2000 km dolga pešpot Pot osvoboditve Evrope, ki se začenja v Londonu in vodi po znamenitih krajih, po katerih so se zahodni osvoboditelji Evrope v letih 1944 in 1945 prebijali do Berlina. Za avtorja je to daleč največji spomenik v tej knjigi, saj govori tako o današnjem svetu kot o zgodovini. ”Za pešpotjo se poleg zgodovinskega sporočila skriva tudi politično sporočilo – ali vsaj politično stališče.” Evropski svet jo je potrdil kot uradno evropsko kulturno pot. Zaradi časovne omejenosti prispevka ne moremo navajati vseh spomenikov in obeležij, zgodovinskih parkov, porušenih krajev, ki so kot spomeniki ostali v ruševinah, kot npr. vas Oradour-sur-Glane v Franciji ali katedrala v v letalskem napadu uničenem Coventryju v Angliji, katere prošt Harwar je že med vojno pozival k spravi in sodelovanju s porušenimi cerkvami v Nemčiji. Coventry se danes imenuje Mesto miru in sprave in je pobraten z mnogimi med vojno porušenimi mesti, kot so Volgograd, Varšava, Dresden in Hirošima. Njegovo osrednje gledališče se imenuje po leta 1941 bombardiranem Beogradu, ena od ulic po vasi Lidice, ki so jo leta 1942 povsem porušili nacisti, ena pa po nemškem mestu Meschede, ki je bilo leta 1945 uničeno v letalskem napadu ameriških bombnikov. V tretjem delu knjige, naslovljenem Pošasti, je dobila mesto tudi Slovenija, in sicer s Spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, ”enem najzanimivejših in najbolj problematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl”, pravi. ”V primerjavi z drugimi do sedaj videnimi obravnavanimi obeležji ta spomenik narodove preteklosti ne poskuša spraviti v figurativno podobo. Nikjer ni nobenega kipa, nobenih portretov ljudi, zamrznjenih v akciji. Spomenik je popolnoma abstrakten. Vendar ni zato nič manj kontroverzen.” Po Lowovem mnenju spomenik nima namena zbujati pozornosti, saj je ob zadnjem obisku nekaj ur stal ob njem in ga opazoval, a se nihče ni ustavil, da bi ga pogledal. ”Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem južnem robu čakal na srečanje s prijatelji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič. Spomenik obvladuje eno stran Kongresnega trga v samem osrčju mesta, toda zdi se, da ga preveva nekaj, kar odbija pozornost,” in nadaljuje, da je brezizraznost spomenika verjetno njegova največja prednost, saj da je želel biti tankočuten, da ne bi nikogar žalil in obujal razdiralnih strasti med vojno. ”Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno. Čeprav vsakdo ve, da je to spomenik drugi svetovni vojni, je posvečen žrtvam vseh vojn.” Avtor je bil pretresen nad Hudo jamo, kamor ga je peljal Mitja Ferenc, zato se sprašuje, kaj ta ”brezizrazni, abstraktni spomenik pove o strahotah, ki sem jim bil ravnokar priča? Kako lahko sprejmeš spomenik iz čistega belega kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega brezna v slovenskih hribih?” Na drugem mestu zapiše, da če so drugi spomeniki postavljeni zato, da bi usmerjali narodove spomine, je ta ravno zato, da bi jih razblinil.

Hudo neurje s poplavami, ki je prizadelo obalo Libije, je zahtevalo najmanj 5 tisoč smrtnih žrtev, več tisoč ljudi pogrešajo. Najhuje je v mestu Derna na severovzhodu države, ki ima približno sto tisoč prebivalcev in kjer je, potem ko sta se zrušila dva jezova, voda odnesla celotne soseske. Nekatere države že pošiljajo pomoč, vendar je ta otežena zaradi politične razdeljenosti Libije. V Radijskem dnevniku tudi: - Civilna iniciativa Glas ljudstva s svojimi predlogi za izboljšanje zdravstva - Ljubljana opozarja Zagreb na porast nezakonitih prehodov na slovensko-hrvaški meji - Italjanski učitelji podplačani in večinoma v prekarnih zaposlitvah

Zase pravi, da je dobra rekrativka, a njeni dosežki kažejo, da je še precej več kot to. Simpatična Domžalčanka teče tudi desetkrat tedensko in usklajujejo službene in družinske obveznosti s svojimi zahtevnimi treningi. Kako in zakaj se je znašla v teku, kam jo vleče njena tekmovalna žilica, kako je trenirati pod Kejžarjevo taktirko in v skupini ter kaj je njen veliki cilj - Katja mi razloži tudi o podpori, ki jo ima kot tekačica, o prebavnih težavah na maratonih, o zoprnih poškodbah in kako se najraje regenerira. Pa da je srečna! Hudo zanimiv pogovor, vabljeni k prisluhu.

Zaradi nevarnosti močnih nalivov je za severno polovico države razglašena najvišja stopnja ogroženosti. Hudo neurje je sicer že zajelo Primorsko, od koder poročajo o orkanskem vetru in izpadih elektrike. osrednje dogajanje SE BO v nadaljevanju dneva preselilo predvsem nad osrednjo Slovenijo. Pričakovati je hitro naraščanje hudournikov in pritokov večjih rek. Da naj bodo pripravljeni na morebiten hiter umik, je prebivalce, še posebno tiste na območjih, prizadetih v poplavah, pozval poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Vreme v teh dneh ne prizanaša niti naši soseščini. - Nalivi v delih Italije ohromili promet, na prihod ujme se pripravlja tudi Avstrija. - Solidarnost v ospredju Blejskega strateškega foruma. - Slovenski košarkarji proti Gruziji v lov za prvo mesto po skupinskem delu svetovnega prvenstva.

Po eni najhujših železniških nesreč v Indiji so pristojni končali reševalno akcijo. Umrlo je najmanj 288 ljudi, več kot tisoč je poškodovanih. Kraj nesreče je že obiskal indijski premier Narendra Modi in napovedal, da bodo odgovorne za nesrečo strogo kaznovali. V oddaji tudi: - Predsednik Zelenski prepričan o uspehu ukrajinske protiofenzive - Na kongresu Levice izpostavili enotnost, izpolnjevanje vladnih projektov in aktivizem - V Vrtojbi več kot 250 ljudi protestiralo proti asfaltni bazi na obrobju vasi

Eno izmed pravil sobivanja – predvsem tam, kjer je več otrok – se glasi: “V naši družini/šoli se ne tepemo.” Zagotovo je to dobro pravilo, ki naj bi se ga držali tudi odrasli. Toda velikokrat tako mlajšim kakor tudi starejšim uspe, da čeprav ne uporabljamo pesti, tepemo drug drugega z besedami. Verjetno ste že kdaj srečali koga, ki je ponosen na svojo sposobnost, da z ostrimi besedami poniža ali užali drugega. Seveda se po navadi drugi prav tako odzove z ostrimi besedami. To pa pomeni začetek besedne vojne ali pa vsaj tekmovanja, kdo bo pametnejši ali boljši od drugega. Ton takega soočenja je napet, rezultat pa vedno pomilovanja vreden. Za uporabo zbadljivk in žaljivk se običajno skriva močan občutek manjvrednosti. Gre za poskus, da bi oseba, ki se počuti manjvredno, drugo osebo potegnila na svojo raven. Kakor da bi tak človek želel reči: “Ko se primerjam s teboj, se počutim manjvrednega. Zato te bom poskusil prikazati slabšega, kot si, in potem bodo drugi morda mislili, da si tako slab kot jaz.” Tisti, ki spretno in ustvarjalno uporabljajo zmerljivke in žaljivke, imajo temeljno potrebo po gotovosti glede svoje vrednosti in po sprejemanju samega sebe. Kako se lahko odzovemo, kadar smo tarča strupenih besed? Protistrup je potrditev. Ko se na žaljive besede odzovemo s potrditvijo, to iz izmenjave besed odstrani želo maščevanja; hkrati pa lahko naše pozitivne besede podprejo osebo, ki se očitno počuti manjvredno. Vsekakor je pri tem dobro poskrbeti, da to željo po potrditvi drugega izraža tudi ton našega glasu, saj je sicer zelo verjetno, da bodo naše besede zvenele sarkastično ali cinično. Če vas oseba poskuša ponižati s tem, da govori o vašem videzu, se ni treba strinjati ali preslišati komentarja. Odzovite se nanj z iskreno potrditvijo kot na primer: “Tvoja pričeska je vedno čudovita. V čem je skrivnost?” Če se nekdo oklepa tega, kar ste rekli, in vašo izjavo namenoma napačno razlaga ali pa izrablja vašo napako, se lahko, recimo, odzovete tako: “Želim si, da bi imel tvoj smisel za humor in tvojo sposobnost jasnega izražanja.” Osebi, ki vas pogosto zbada z besedami, pa vendarle morate pokazati, da takega ravnanja ne odobravate. A naredite to zasebno in nežno z izjavo, kot je: “Niso mi všeč misli, ki se mi podijo po glavi, ko me ponižuješ z besedami. Si za to, da se od zdaj naprej drug do drugega vedeva pozitivno?” Če vadimo in izražamo iskrene potrditve drugih, te postanejo naša navada. In skoraj vsakdo si bolj želi biti v potrjujočem kot pa v jedkem okolju. Vi ne? Odločimo se torej, da bomo danes in od danes naprej, ko bo šlo za naše besede in odzive, upoštevali svetopisemska nasveta: “Zato spodbujajte drug drugega in drug drugega zgrajujte” (1 Tes 5,11) ter: “Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim.” (Rim 12,21)

Italija računa na koristi tudi v primeru, če se vojna v Ukrajini zavleče. Že pred meseci je premierka Melonijeva tako obudila zamisel, da bi Italija postala vozlišče evropske oskrbe z energenti iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Organizatorji posveta o zagotavljanju večje rodnosti od vlade zahtevajo, naj ponudi družinam z otroki odločne davčne spodbude, naj nagradi podjetja s pozitivno politiko zaposlovanja mater, naj v družbi ustvarja družinam in otrokom prijazno vzdušje. V Benetkah se začenja veliki Bienale, ki je letos posvečen arhitekturi. Laboratorij prihodnosti – takšen je skupni naslov letošnje razstave. Prvič v zgodovini bo Bienale ponudil fokus na arhitekturno ustvarjanje v Afriki. Na Bienalu seveda tudi slovenski paviljon: letos sta ga zasnovali dve skupini arhitektov mlajše generacije, in sicer biroja Mertelj Vrabič in Vidic Grohar.

Osel Emil je nesrečno zrl v svoje štrleče uho. Hudo mu je bilo, ker je bil njegov levi uhelj lepo povešen, desni pa je štrlel nekam po svoje v zrak. Na vsak način je želel izvedeti zakaj je tako, skrbelo ga je kaj je narobe. Iskal je tolažbo, njegovi prijatelji prav tako. Modra miš je odprla Sveto pismo …

Osel Emil je nesrečno zrl v svoje štrleče uho. Hudo mu je bilo, ker je bil njegov levi uhelj lepo povešen, desni pa je štrlel nekam po svoje v zrak. Na vsak način je želel izvedeti zakaj je tako, skrbelo ga je kaj je narobe. Iskal je tolažbo, njegovi prijatelji prav tako. Modra miš je odprla Sveto pismo …

Kako je s tekmovalko na Dakarju preživel noč v puščavi ter dobil nagrado za fair play, zakaj je šel v Saharo brez vode in kako je preživel čelno trčenje z afriško kravo. . . PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/obesek-atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je vzpodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravega ohranili za naše zanamce. O tej in drugih temah se pogovarjamo s krajinsko arhitektko, profesorico na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ano Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomažem Hrovatom z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Foto: BoBo

Vlada je potrdila dva svežnja ukrepov: za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Prvi sveženj je namenjen najbolj ogroženim gospodinjstvom in invalidom; ti bodo prejeli enkratna denarna izplačila v skupni višini 41 miljonov, od tega 27 miljonov letos, preostalo prihodnje leto. V oddaji tudi: - Hudo neurje po državi je po državi povzročilo veliko nevšečnosti; veter je podiral drevesa in odkrival strehe, več ljudi poškodovanih - NIJZ za jesen v prvi fazi ukrepov med drugim priporoča maske v zaprtih javnih prostorih; nujne bodo v zdravstvu in domovih za starejše - Pogovori o umiritvi razmer na Kosovu v Bruslju brez napredka; strani se bosta spet srečali v kratkem

Jutri bo znano, ali je škoda, ki jo je doslej kmetom pri nas povzročila suša, dovolj velika, da jim vlada finančno pomaga. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je dejal, da najhujše v delu Vipavske doline, Krasa, Kočevja, v Posočju, kjer se to doslej ni praviloma dogajalo, ter nekoliko manj na Koroškem in Štajerskem. Najbolj pa bodo prizadeti živinorejci. Druge teme: Ukrajinske oblasti ukazale evakuacijo civilistov iz pokrajine Doneck Vodja spodnjega doma ameriškega kongresa Pelosi začenja azijsko turnejo Nogometašice Anglije evropske prvakinje

Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.Nočni pogovori z Mojco na telefonski številki 01/475 22 22!Majska nočna je bila kar umirjena, a vseeno zabavna. Stane iz Ljubljane je spesnil pesem o nočnem programu. Lojze z roba Poljanske doline se je ravnokar vrnil z žurke. Kolegica se je upokojila in povabila sodelavce, da se še malo podružijo. Valentina (51 let) se je šla še tretjič cepit proti klopnemu meningoencefalitisu. Hudo ji je, ker je njenega Ranka, ki je 25 let starejši od nje, zagrabilo v križu in ne more nikamor. Ne dovoli ji pa niti, da bi mu šla pomagat, ker je ona obsedena s čistočo in redom, on pa ne mara, da vidi, v kakšnem stanju je njegovo stanovanje. Mario (73) iz Idrije ima doma kmetijo, ampak večino zemlje daje v najem, ker je ne zmore več obdelovati. Tudi živali nima več, ampak če bo res stiska s hrano, se bo že prehranil. Njegova mati, dopolnila je 100 let, je rekla, ko je še lahko: »Zemlja je naša mati.« Ja, prihodnosti nas je vseh kar malo strah, a ne, ampak mi se ne damo. Ko malo poklepetamo, se takoj počutimo malo bolje.

Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.

V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

Kaj so razlogi, da se nekomu življenjska situacija zdi tako slaba in nerešljiva, da se zazdi samomor edina rešitev? Kateri so signali, ki nam lahko nakažejo, da nekdo razmišlja o tem, da bi končal svoje življenje? Za nazaj se morda znamenja, ki so kazala na hudo stisko, zdijo kot na dlani, a dejansko jih v praksi velikokrat spregledamo ali pa preprosto ne vemo, kako bi odreagirali, kaj bi rekli oziroma storili. A samomor ni le zelo drastičen in dokončen zaključek nekega življenja, ampak povzroči tudi hud pretres obsežnemu krogu ljudi. In lahko celo spodbudi nove samomore. »Učinek posnemanja je večji, kadar deterministično govorimo o samomorilnem vedenju in naših stiskah, kot da je to edini način,« izpostavlja psihologinja izr. prof. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem, ki je za svoje delo na področju suicidologije prejela Zoisovo priznanje. Pogostost samomorov se je v zadnjih desetletjih zmanjšala. Vita Poštuvan meni, da je to povezano tudi z spremenjenim odnosom do samomora. »V 80ih letih 20. stoletja se je veliko, tudi v psihiatriji, govorilo kar o nekem samomorilnem karakterju Slovencev in se mi zdi, da smo danes to že presegli,« poudarja Vita Poštuvan. Zakaj je to tako pomembno? »Če tako deterministično pogledamo na sebe, potem nimamo pravih vzvodov za ukrepanje.«

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

Praznična 75. oddaja je bila nekaj posebnega. Ne samo, da sem večer preživel v izjemni, eminentni družbi, debatirali smo v živo in tudi občinstvu dali možnost postavljanja vprašanj. Ura in pol zabavnega, sproščenega, zanimivega in ves čas tudi svežega debatnega krožka je minila kot mi mignil! Hudo zanimiv in smeha poln pogovor, ki ga še ponovimo!

Hudo strokovna in zanimiva epizoda! Dileme pred izbiro tekaškega copata? Nič več! Odlična strokovnjaka Klemen Dolenc in Urban Praprotnik poglobljeno predstavita kriterije in načine, kako izbrati pravi tekaški copat za pravo nogo, za pravo podlago in za pravo hitrost. Tehnologije na trgu so izjemne, copati naprednejši in tekaču bolj prijazni kot kdajkoli - seveda se pomudimo tudi pri razvpitih karbonskih ploščah. Obvezno poslušanje!

Na sotočju Save in Savinje v Zidanem Mostu v Občini Laško so včeraj popoldne v naravo vrnili mlado vidro. Hudo poškodovano žival so na začetku leta našli na Koroškem in jo odpeljali v Azil za divje živali na Muti. Tam jo je ekipa živinozdravnika Zlatka Goloba pozdravila in usposobila za samostojno življenje v naravi.

Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.

Kardinal Parolin: Papež bo Irak usmeril v prihodnost.Pakistan se je spomnil pred 10 leti ubitega ministra Shahbaza Bhattija.Stalni božji grob v župnijski cerkvi v Laškem kot spomin in opomin na Hudo jamo.

To poletje imamo svojevrstno vremensko ruleto: vroči dnevi se tako rekoč čez noč obrnejo v grmeče in mokre. Hudo uro, ki je pravzaprav trajala le nekaj minut, so sinoči doživeli na Obali, kjer danes seštevajo prve ocene škode. Dežurnim službam je 15-minutno neurje dalo dela za celo noč in večino tega torka. V oddaji še: - Nadzor karantene: inšpektorji in policisti od vrat do vrat - Pandemija hud udarec za izobraženost otrok po vsem svetu - Nekdanji španski kralj pobegnil na tuje zaradi suma korupcije - Po utopitvi dečka v Soči preiskave in dodatna opozorila ob rekah

Šmarje pri Jelšah. Občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Slovenski "Wuhan". Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval 38 smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klecnil pod nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec dni potem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid-19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. V mikrofon smo ujeli zgodbe prostovoljcev, svojcev bolnikov in stanovalcev doma starejših ter številnih, ki so po strokovni plati delovali na prvi bojni črti. V Šmarje pri Jelšah se je odpravila Maja Ratej.

Ene franšize so hudo jake. Hudo jake so tudi ene nogometne organizacije. Danes mogoče ne ravno o najbolj elitnih na igrišču, pač pa o najkompetentnejših organizacijah v NBA in nogometu. Vsake tok cajta delajo čudeže, skor vedno pa presegajo pričakovanja. Ne praviva, da so brez napak, ampak če si njihov navijač ti dolgo fejst hudo ne more bit. O tistih, ki jim je/bo dolgo hudo pa naslednjič!Deli, naroči se, komentiraj. Ceniva na fulare!00:00 - NBA23:15 - Halftime show in nogomet44:15 – quiiiiz

Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, staro mamo in starim očetom. Njeno življenje je bilo materialno skromno in čustveno ranjeno. V njeni knjigi Drugo rojstvo piše, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko cela prešla skozi življenje. Oče je bil družinska skrivnost. Niso ga omenjali in niti na misel ji ni prišlo, da bi ga omenila. Ko so jo sošolke in sošolci vprašali, ali je njen oče umrl, si je želela, da bi jim lahko pritrdila.

"Zadnji dan je zame najhujši, ker vem, kam se morajo vrniti. In vem, da oni vedo, kam se vračajo ...", pravi Martin, vzgojitelj prostovoljec na letovanjih, v katere so vključeni tudi otroci s projekta Botrstvo. Priznava, da vsem izkušnjam navkljub nikoli nisi pripravljen na realnost, ki jo ti otroci živijo …

»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Od kar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.« Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je udeležil okrogle mize, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija. Na njej so sodelovali tudi gosti današnje oddaje: gospa Branka Bizjan in strokovnjaki s klinike Golnik: diplomirana medicinska sestra Avrea Šuntar Erjavšek, doc. dr. Sabina Škrgat in prof. dr. Peter Korošec. Foto: Clker - Free - Vector Images/ Pixabay

Paradigmatična sodobna zgodba o uspehu tako rekoč nujno vsebuje neko tvegano odločitev, odločitev za pot, ki gre proti toku in ustaljenim praksam in ki bi se kaj lahko končala klavrno, a se je po spletu okoliščin vendarle izkazala za daljnovidno in modro, za temelj izjemnega uspeha. Čeprav morda tovrstne uspešne zgodbe utemeljene na izrazitem tveganju v prvi vrsti povezujemo s podjetniškimi uspehi, so si po tihem utrle pot v najrazličnejše pore družbe. Tudi v podeželsko okolje, ki ga morda raje razumemo kot bolj odmaknjenega od siceršnjega podivjanega tempa današnjega časa. Tveganje in negotovost sta stalni spremljevalki življenja na kmetih, ugotavlja antropologinja dr. Duška Knežević Hočevar, višja znanstvena sodelavka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. In če je nepredvidljivo vreme od nekdaj krojilo usodo kmetov, je danes vreme le še bolj nepredvidljivo. Najbolj nepredvidljive pa so neprestane spremembe evropskih in nacionalnih kmetijskih politik in usmeritev. Kakšen je torej davek na večinoma spregledano negotovost na slovenskem podeželju? Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček

V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Če se vam zalušta pice, naročite tisto, ki vam jo z obvezno spimpanim kolesom dostavi akademski slikar Bor Čeh. Hudo zanimiv lik, za katerega petek stavi gajbo pira, da bo nekoč dobil spomenik, ki bo tako kot on – 365 dni na leto na kolesu.

Oh, ah, uf, kaj pa ta naš fuzbal! Hudo, ne? Če je lahko imela Olimpija tako ekstremno dolgo tiskovko, pa lahko imamo tudi mi kanček daljši Ofsajd, ne? Ker po takem tednu? Noro, kaj? Najprej iber gledljiva goliada v Novi Gorici, potem pa dogodki v prestolnici, o katerih vam bo res dobro medijsko predal Andrej Miljković [Ekipa SN], slišite ga lahko od 20 minute naprej. Odšel je Luka Elsner, vrnil se je Marijan Pušnik. Takoj za derbi ljubljanske kotline, na katerem je drugi naš gost Jure Balkovec [NK Domžale], ki ga najdete na 48. minuti, pohrustal Boatenga. Pestro je. Zelo pestro. Samo poglejte si (evro)gole v Kopru! Še liga prvakov nima za burek. In vse to pred četrtkovim spiskom Srečka Katanca... P.S. Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. *** OFSAJDI 2016/17 72 - Celje 63 - Domžale 55 - Olimpija 53 - Aluminij 52 - Rudar 52 - Maribor 45 - Gorica 45- Krško 37 - Radomlje 32 - Koper *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek popoldan v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd #74 bo na sporedu v ponedeljek, 20. marca