Podcasts about anglije

Adolescenca se začne kot tipični britanski – BBC-jev krimič: na severu Anglije, v okolici Liverpoola, z dvema policistoma, ki se poleg dela ukvarjata tudi z lastnimi družinskimi težavami. Kriminalistični inšpektor Luke Bascombe (igra ga Ashley Walters) in narednica Misha Frank (to igra Faye Marsay) čakata na ukaz za začetek racije. Takrat Bascomba pokliče sin Adam, ki se kot že večkrat dotlej pretvarja, da je bolan, da mu ne bi bilo treba v šolo. Adamovo izogibanje pouku in družbi sošolcev prikrito nakazuje eno izmed tem miniserije: psihično nasilje, ki so mu izpostavljeni številni mladi ljudje med svojimi vrstniki. Medvrstniško nasilje, bodisi fizično ali psihično, najbrž ni nič novega, tako kot ni nič novega niti prepad med različnimi generacijami. Med starejšimi in mlajšimi generacijami so vedno obstajala določena trenja zaradi spreminjajočih se vrednot, prepričanj, načina življenja; tako, kot so starejše generacije nad mlajšimi pogosto zaprepadene, si mlajše želijo več svobode in sprememb. Vseeno pa je iz generacije v generacijo nekaj »res drugače«; znanost in tehnologija se razvijata eksponentno, ne linearno, kar pomeni, da je med tehnologijo, ki oblikuje življenje naših otrok, in tehnologijo, ki je oblikovala naše življenje, večja razlika, kot če bi primerjali generacijo nas in naših staršev; in še veliko večja, če bi z njo primerjali generaciji naših staršev in starih staršev. In čeprav so imeli mladi vedno svoj sleng, svoje izraze, ki so se njihovim staršem zdeli trapasti, so razlike v komunikaciji med generacijo alfa – otroki, rojenimi po letu 2010 – in njihovimi starši najbrž še veliko večje kot med prejšnjimi generacijami. Ob eksponentnem tehnološkem razvoju in hitri digitalizaciji sveta v zelo kratkem času namreč nastajajo povsem nove oblike jezika in pomenov. Pomeni memov, internetnih šal in referenc, emotikonov se spreminjajo s takšno hitrostjo, da med generacijami nastajajo skoraj nepredirne razlike. Jezika in izrazov mladih, ki jih ti uporabljajo med seboj, starši pogosto ne razumejo več, in Adolescenca je navdihnila številne članke v spletnih medijih s »slovarčki« izrazov in emotikonov, ki pomenijo vse kaj drugega, kakor bi sklepali po njihovem dobesednem pomenu. A ostali smo pri dveh policistih, ki v avtu čakata na navodila za začetek racije. Namen racije je aretacija osumljenca za umor, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi do zob oboroženi policisti nekaj minut pozneje merili v 13-letnega dečka, ki se od strahu polula v posteljo. Jamieja Millerja, trinajstletnika, osumljenca umora sošolke (igra ga odlični Owen Cooper), privedejo na policijsko postajo in ga priprejo; sledi prihod medicinske sestre, odvetnika in socialnega delavca, pregled, telesna preiskava in zaslišanje. Resnost dogajanja je še bolj očitna prav zaradi neprekinjene kader-sekvence, ki v BBC-jevi seriji najbrž ne bi bila mogoča, medtem, ko si Netflixova produkcija to lahko privošči. Vsak izmed štirih delov miniserije Adolescenca na podoben način prikaže enega izmed vidikov dogajanja, ki bega in spravlja v nemočno stisko vse vpletene odrasle – od staršev do pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in policistov. Da se nikomur od njih niti sanja ne, kaj se dogaja, postane jasno na primeru otroških objav na družbenih omrežjih. Odrasli že razumejo besede in slike, a to še ne pomeni, da razumejo tudi, kaj te pomenijo, ko jih uporabljajo otroci; inšpektorja Bascomba se končno usmili njegov sin, ki mu pove, kaj zapisi dejansko pomenijo. V komunikacijski izoliranosti, zaprtosti generacije same vase, se ti otroci torej na nek način znajdejo prepuščeni sami sebi – kot v različici Gospodarja muh, ki se odvija na družbenih omrežjih, na zaslonih njihovih računalnikov in predvsem pametnih telefonov, v katere so zazrti, medtem ko so »na varnem« v svojih sobah. Stanje v šolskih ustanovah ni dosti boljše; učiteljice in učitelji na spletu množično pišejo o tem, kako jih je upodobitev kaotičnega stanja v šoli v Adolescenci ob gledanju spravljala v stisko s svojo realističnostjo; kako stare avtoritarne disciplinske metode (upravičeno) niso več sprejemljive, medtem, ko razpadajočemu (javnemu) šolskemu sistemu s prevečkrat podplačanimi, obupanimi in apatičnimi pedagogi, ki nimajo pravega stika z realnostjo mladih, še ni uspelo vzpostaviti drugačnega načina delovanja. Elon Musk je pred nekaj dnevi izjavil, da je temeljna šibka točka zahodne civilizacije empatija; ker naj bi je imeli preveč, naj bi delovala samodestruktivno. Dogajanje, prikazano v Adolescenci, nasprotno nakazuje na kronično, privzgojeno pomanjkanje empatije. Kdo naše otroke vzgaja v brezčutne ljudi, se ob tem sprašujejo starši, pri katerih miniserija vzbuja tesnobo ob tem, kako zelo gredo lahko stvari narobe, tudi če sami ne naredijo nobene »velike napake«. Je kriva epidemija, ki je te otroke v njihovih najzgodnejših letih oropala socialnih stikov in s tem veščin, uravnavanja čustev, nadzora impulzov, kot ugotavljajo nekateri terapevti in pedagogi? So krivi mizogini vplivneži, ki reklamirajo spolno nasilje kot sredstvo opolnomočenja moških? So krivi algoritmi, ki za vsakega uporabnika naslikajo svojo resnico, vse bolj oddaljeno od resnic drugih; in ki iz nas do onemoglosti izvabljajo čustvene odzive, dokler ne ostane niti za kapljo empatije več? Ali digitalizacija sveta nasploh, ki ljudi pomanjša na skupek pikslov? Adolescenca prinaša srhljivo odslikavo dejanskega stanja – odgovore pa bomo v položaju, ki v marsikaterem pogledu nima zgodovinskih vzporednic, kot družba morali poiskati sami. Recenzijo je napisala Tina Poglajen, bere Lidija Hartman

21. januarja je minilo 75 let od smrti Georga Orwella, ki nedvomno spada med največje pisatelje 20. stoletja. Če Orwella že iz šolskih klopi poznamo po politični satiri Živalska farma in distopičnem romanu 1984, ki tematizirata totalitarne politične sisteme, pa so prav tako zanimiva bolj dokumentarna in avtobiografska ter esejistična dela njegovega velikega opusa, ki pred nami razgrinjajo ne le intrigantnega misleca aktualnih političnih in splošno-človeških vprašanj, ampak tudi človeka z izjemno zanimivo življenjsko zgodbo, ki se je po šolanju na elitnem kolidžu in služenju britanski imperialni policiji v Burmi odločil za povsem drugačno življenje ter za skoraj dve leti odšel med brezdomce v Parizu in Londonu, od takrat pa se je še ničkolikokrat podal neposredno v razmere, ki jih je želel raziskati, pa naj je šlo prebivanje med delavci v revnih rudarskih predelih severne Anglije v času gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja ali pa njegovo udeležbo v španski državljanski vojni. Prav o tem drugem delu njegovega opusa, ki velikokrat ostane v senci njegovih zadnjih dveh romanov, govorimo ob tokratni obletnici njegove smrti, ko v oddaji Glasovi svetov gostimo prevajalko več njegovih del, urednico prvega izbora njegovih esejev in dobro poznavalko Georga Orwella Tino Mahkota. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: George Orwell, Wikipedija, javna last

Voditelji članic Nata so včeraj na vrhunskem zasedanju v Washingtonu sprejeli zavezo o okrepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije v zavezniških državah ter povečanju sodelovanja pri vlaganjih v to vejo industrije. Ob tem je premier Robert Glob, ki se je ob robu zasedanja srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, napovedal nakup 8-kolesnikov finskega proizvajalca Patria. Preostale novice: Vlada na zadnjih krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pred dopusti upa na rešitev ključnih vprašanj. Ob 29-ti obletnici genocida v Srebrenici opozorila, da se podobna grozovita zgodba zdaj piše v Gazi. Nogometaši Anglije z golom v zadnji minuti do finala evropskega prvenstva.

V nogometno obarvani oddaji se posvetimo polfinalnim obračunom evropskega prvenstva v Nemčiji, kjer bo nocoj znan še drugi finalist. Tega bo dal dvoboj Anglije in Nizozemske. Pod pokroviteljstvom Evropske nogometne zveze pa so se v tem tednu začeli kvalifikacijski boji za uvrstitev v klubska tekmovanja. V prvem predkrogu lige prvakov bodo slovenski državni prvaki Celjani gostovali v Talinu pri Flori.

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Slovenske nogometaše nocoj čaka še ena zgodovinska tekma, saj se lahko prvič uvrstijo v izločilne boje evropskega prvenstva. Nasprotniki bodo favorizirani Angleži, a so v slovenskem taboru po dobrih predstavah navdani z optimizmom. Kot na prejšnjih dveh tekmah bodo tudi tokrat v Nemčiji igrali ob močni podpori navijačev. V Kölnu, kjer se že od dopoldneva stopnjuje navijaška vročica, je približno 12 tisoč Slovencev. Drugi poudarki oddaje: - Na današnji dan državnosti Slovenija praznuje 33 let samostojnosti. - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange v zameno za priznanje krivde po petih letih na prostosti. - Mednarodno kazensko sodišče po nalogu za prijetje Putina izdalo še nalog za Šojguja in Gerasimova.

Nogometna vročica pred večerno tekmo Slovenije in Anglije na evropskem prvenstvu se vse bolj stopnjuje. Več tisoč slovenskih navijačev je svoja grla že ogrelo na koncertu v središču Kölna, po napovedih bučno podporo s tribun pa je pozdravil tudi slovenski selektor Matjaž Kek. Drugi poudarki: - Ukrajina začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo. - Julian Assange leta po aferi WikiLeaks znova na prostosti. - V Nemčiji beležijo rekorden porast nasilja proti Judom.

Veronika Fikfak je mednarodna pravnica in raziskovalka, ki se že vrsto let posveča zagotavljanju in krepitvi človekovih pravic.Pravi, da so trenutno za mednarodne pravnike super časi, obenem pa grozni. “Grozni so zaradi tega, ker se dogaja, super pa zato, ker imaš lahko vpliv, lahko oblikuješ potek dogajanja in ima tvoje delo zato pomen. Pravniki zdaj ne pišemo samo besed na papir, ampak v bistvu lahko poskušamo prepričati države, da nehajo kršiti pravice in tako spremenimo dogajanje.”Recimo Rusijo. Veronika se ukvarja tudi s tem, kako prepričati Rusijo, potem ko je odšla iz Sveta Evrope, da plača odškodnine, ki znašajo tudi po 400, 500 milijonov evrov. In tudi Izrael. “Imamo pravico do hrane, do vode. To so stvari, ki jih morajo države zagotoviti. Seveda je vprašanje vedno, v kakšni meri, ampak nek minimum mora biti zagotovljen. To so stvari, s katerimi se zdaj ukvarjamo, se pravi, kako človeku, ki nima moči, to dati, in kako države prepričati, da je določene pravice treba zagotoviti,” je Veronika povedala v podkastu, kjer razkriva ostale pereče probleme neenakega dostopa do pravice do sodnega varstva, vlogo čustev v mednarodnih odnosih in izzive, s katerimi se soočajo sodobne družbe v boju za pravičnost.Iz njenega pripovedovanja veje strast do dela in predanost iskanju rešitev. Kljub težkim izzivom, s katerimi se sooča, ostaja optimistična in poudarja pomen vztrajnosti in aktivnega delovanja v prizadevanju za boljši svet.Veronika Fikfak sicer deluje kot profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu London in v Centru odličnosti iCourts na Univerzi v Københavnu. Delala je na mednarodnem sodišču v Haagu, na pravni komisiji Anglije in Walesa v Londonu, na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, pa tudi pri UNESCO v Parizu.

Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.

V zadnji epizodi tretje sezone smo poslušali nadaljevanje interrail dogodivščine našega moderatorja Tilna, ki se je s svojo punco Tejo odpravil na čudovito potovanje po Veliki Britaniji. V tej epizodi izveste kako se je nadaljevala in končala njuna avantura. Po zahodu Anglije ter preko Walesa sta se naša popotnika vrnila v London. S03E10 Gosta: Teja Makuc in Tilen Nipič Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 10. 10. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh, kakor tudi na Facebook strani Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter

Na slovenskem smo kupili novo letalo. Vojaško, transportno, večnamensko letalo in kar je pridevnikov, ki se jih lahko pridja k letalni napravi. Izdelali so ga Italijani in ker smo bili nad njim, akoravno ga še nimamo povsem, tako navdušeni, smo kupili še enega. Tudi vojaškega in tudi transportnega. O nakupu je dovolj podatkov, da le ti zadostijo strogi transparentnosti, ki vlada v slovenski trgovini z orožjem; zato pa je nekoliko manj znanega o njegovi literarnozgodovinski vlogi. Ki pa je večja, kot bi si človek mislil. Letalo so namreč originalno krstili za »Martina Krpana«! Ker se model letala imenuje – oziroma je krstno imel letala, ki je enako za vse države – »Spartan«, kar predvidevamo, pomeni nekaj v zvezi s Špartanci kot zgodovinsko izpričanimi silnimi ljudmi in ker ima letalo na peloponeško zdaj nacepljeno tudi ime slovenskega silaka, rajtamo, da pa bo to od hudiča letalo. Ki ga ne bosta sklatila z neba ne sovrag ne »zla sreča …« Če že kaj, kvečjemu pomanjkanje goriva; ker, kot je znano, slovenska vojska ne sme uporabljati Petrolove kartice. Mimogrede; če se bo drugo letalo imenovalo kakorkoli drugače kot »Peter Klepec«, bo šlo za zgodovinsko in tudi literarnozgodovinsko krivico, ki si je narod, bolj domač peresu kot puški, nikakor ne bi smel privoščiti. Zdaj pa k imenu in pomenu. Da ima slovenska vojska zaposlene literarne zgodovinarje, je malo znano, a še kako pomembno dejstvo. Na zadnji liniji obrambe, ko bodo prebite vse linije v bodoči obrambni vojni, bodo sovraga pričakali literarni zgodovinarji in slavisti. Ko bo vse drugo odpovedalo, naša obrambna doktrina uči, da zmečemo na sovražnika srednji spol, rodilnik in dvojino. Kot je znano iz mnogih lektoratov slovenščine po vsem svetu, je to orožje, mimo katerega se je praktično nemogoče prebiti. Kakorkoli; ko so specialne enote literarne zgodovine v slovenski vojski poimenovale našega Spartana »Martin Krpan«, so natančno vedele, kaj delajo. Za javnost, za tiskovne konference in površni žurnalizem je dovolj bajka o tem, kako večnamensko letalo vzleta in pristaja na travnikih in lahko nosi protipožarne bombe in prevaža bolnike, ranjence in podobno. Mimogrede; glede na to, da slovenska država nima v lasti nobenega pravega letališča, je tako ali tako prav, da Spartan zmore vzleteti in pristati z vsakega polja, ki ga je utrdilo sušno poletje. A analitično raziskovalni oddaji, kot je naša, pravi namen poimenovanja ni ušel. Ker že zviti kujon Levstik je v svoj lik notranjskega dobrodušneža vtkal toliko skritih pomenov, simbolov in metafor, da jih počasi razumemo šele danes. Poglejmo dejstva. Ko se Krpan sreča z oblastjo, se pravi s cesarjem, je bil vpleten v častno opravilo kontrabanta, se pravi tihotapljenja. Preveč optimistično bi bilo reči, da smo Slovenci narod tihotapcev, da pa lažemo oblasti, jo poskušamo prevarati, ali preslepiti, pa je na temelju Krpanovih odgovorov cesarju kot tudi na temelju razvoja slovenskega narodnega vprašanja od tistega sneženega srečanja na Notranjskem naprej, očitno. Ampak analiza nakupa letala mora k samem izvoru besedila … »Nosil je na svoji kobilici angleško sol, kar pa je bilo že tistikrat ostro prepovedano.« Literarna zgodovina uči, da gre pač za kuhinjsko sol, ki so jo v Trst očitno prevažali iz Anglije. Vendar to ni edina možnost! »Angleška sol« v nekaterih starih kemijskih knjigah imenujejo tudi magnezijev sulfat, ki so ga poznali še do nedavnega tudi kot »grenko sol« in je v farmaciji odlično odvajalo … Krpan je potemtakem tihotapil zdravilo, kar njegov lik postavi v popolnoma novo luč. Obstaja pa še ena, čeprav še bolj hipotetična možnost … Matija Vertovec v svoji »Kmetijski kemiji« iz leta 1847 omenja soliter, oziroma kot ga on imenuje »solnitar«, ki v Čilu »cveti iz zemlje in kamenja« in ga kot čilski solnitar vozijo v Evropo. Iz tega surovega solitra so nato v angleških »solitarnicah« pridobivali pravi soliter, ki pa je kar v petinsedemdesetih odstotkih udeležen v smodniku. Če torej »angleška sol« pomeni soliter, dobimo vzrok, čemu je Krpan ob njem tovori tudi kresilno gobo in mož »z Vrha pri Sveti Trojici« se v trenutku iz nedolžnega kontrabantarja prelevi v trgovca z orožjem in morebiti prvega slovenskega terorista. Vsak narod neguje v nedrjih svoje državnosti izvirni greh, ki mu onemogoča izplezati iz blata predmodernosti in ga kar naprej vlači nazaj v močvirje pritlehnosti, korupcije, manipulacij in bede. Slovenski izvirni greh, vsaj glede Republike Slovenije, je nikoli pojasnjena, ali vsaj nikoli sankcionirana trgovina z orožjem v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Ko smo naše prvo transportno letalo poimenovali Martin Krpan, smo dali jasno vedeti, da je frčanje po zraku za šverc orožja mnogo bolj primerno, kot so kolone vojaških tovornjakov, ki v zavetju noči izpred vojaških skladišč odhajajo na smrtonosno pot.

Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.

V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.

Jutri bo znano, ali je škoda, ki jo je doslej kmetom pri nas povzročila suša, dovolj velika, da jim vlada finančno pomaga. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je dejal, da najhujše v delu Vipavske doline, Krasa, Kočevja, v Posočju, kjer se to doslej ni praviloma dogajalo, ter nekoliko manj na Koroškem in Štajerskem. Najbolj pa bodo prizadeti živinorejci. Druge teme: Ukrajinske oblasti ukazale evakuacijo civilistov iz pokrajine Doneck Vodja spodnjega doma ameriškega kongresa Pelosi začenja azijsko turnejo Nogometašice Anglije evropske prvakinje

Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip. Predsednica SMD Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip o svetovnem molitvenem dnevu ženskKristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999;  letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije  potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in  duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip.

Andreja Beguš Harrison je pravnica, ki se ukvarja s primeri zlorab in spornih praks v medicinski obravnavi pacientov. Ob prostem dnevu pa smo jo ujeli pri snovanju načrtov za družinski izlet, najverjetneje na bližnjo obalo. November prebivalcem Newcastla na severu Anglije menda vsako leto prinese vsaj nekaj lepega vremena. Najpogumnejši med njimi se tako tudi kopajo v Severnem morju.

Nogometni četrtkov večer je ponudil še drugi polfinale lige narodov in kvalifikacijsko tekmo mladih reprezentanc Slovenije in Anglije. V nogometni preplet vključimo še napoved tekme slovenske članske reprezentance na Malti. V dopoldanskem Navalu na šport ponudimo še odzive po kvalifikacijski tekmi Kamničank za odbojkarsko ligo prvakinj in tekmi rokometašic Norveške in Slovenije.

Tokratni »drugopoglednik« Nathan Patton je inštruktor in učitelj angleškega jezika, ki se je v Ljubljano preselil pred 3 leti in pol. Rojen je v Salisburyju na jugu Anglije. Njegova zadnja postaja pred prihodom v Slovenijo je bil Leeds, kjer je študiral in delal. Zdaj pa že tri leta in pol živi v Ljubljani.

Pozno 18. stoletje in prva desetletja 19. stoletja so tudi na Kranjsko prinesla nove pobude v oblikovanju vrtov. Razsvetljenski duh je s poudarjeno naklonjenostjo naravoslovju omogočil pravi razcvet, ki mu pri nas lahko najlepše sledimo ob pogledu na vrtove Jožefa barona Erberga in Žige barona Zoisa. Oba plemiča sta bila velika ljubitelja vrtne umetnosti, ponosna lastnika vrtov, ljubiteljska botanika, raziskovalca novega vrtnega sloga, predvsem pa samostojna avtorja vrtnih zasnov. Pri tem sta pokazala neizmerno zanimanje, ki ju je vodilo v tkanje stikov in iskanje vzorov od dežel Habsburške monarhije, do Francije, Anglije in celo prek širjav Sredozemskega morja vse do Južne Afrike. Tako je v spremnem besedilu, ob predavanju o neizmernem vrtnem svetu baronov Ergberg in Zois v Dolu pri Ljubljani in Brdu pri Kranju, zapisala docentka dr. Ines Babnik, asistentka z doktoratom na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, se bomo tako sprehodili skozi vrtove baronov Erberg in Zois.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo odbojkarski ligi narodov in evropskmu prvenstvu v nogometu. Slovenski odbojkarji bodo zvečer odigrali še zadnjo tekmo predtekmovanja na poti do sklepnega turnirja, na evropskem prvenstvu v nogometu pa se je razpletlo predtekmovanje v skupini Češke, Hrvaške, Škotske in Anglije.

Po skoraj 8-ih mesecih bodo pristojni jutri preklicali epidemijo covida-19, kljub temu pa bodo še vedno veljali nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Resorni minister Poklukar pravi, da je cepiva dovolj, zato bodo tako imenovane dneve odprtih vrat za cepljenje organizirali tudi v manjših krajih. OSTALE TEME: -Epidemija je razgalila tudi vse nepravilnosti v domovih za starejše. Varovanci in osebje pa naj bi vendarle doživeli lepše čase, vsaj tako pravijo na novoustanovljenem direktoratu, ki bo med domove razdelil 93 milijonov evropskih sredstev. - Podnebne spremembe ter izzivi, ki jih zavezništvu predstavljata Rusija in Kitajska, bodo glavne teme zasedanja voditeljev zveze NATO v Bruslju. - Novak Djokovič je tudi v sinočnjem finalu Rolland Garosa, ko mu je nasproti stal Stefanos Cicipas, dokazal odlično psihološko pripravljenost. Na EURU včeraj zmagali nogometaši Nizozemske, Avstrije in Anglije.

Aniti Šumer je ljubezen do moža leta 2012 popeljala na pot »ustvarjanja« z drožmi in v tem času je iz te ljubezni in iz jasno zastavljenega cilja nastala drožomanija. Anito so droži popeljale od Jamajke do Rusije, od Anglije do Kitajske in še dlje. Drožomanija pa ni samo navdušenje nad peko z drožmi. Anita Šumer je izdala tudi istoimensko knjigo, kjer je zapisano vse, kar bi naj o peki z drožmi vedel vsak, ki se takšne peke loteva. Vas zanima kdo/kaj je Rudl? Zakaj so Anitini prvi kruhi iz droži izgledali kot frizbi? Kaj v prihodnje še prinaša drožomanija? Prisluhnite pogovoru z Anito Šumer!

Pogosto dobim vprašanja glede sinteze vitamina D v malo manj sončnih krajih, ali bolj v zimskem delu leta. Predvsem, če se sploh splača nastavljati soncu, ali raje vitamin D dodajamo, kot prehranski dodatek.V študiji so pregledovali, kako močan vpliv je imelo na sintezo vitamina D sonce pozimi, na določeni populaciji iz Anglije.Na koncu pa se spustim še v vse pozitivne učinke nastavljanja soncu, poleg vitamina D.Link do vloga o vitaminu D na slovenski populaciji: https://www.youtube.com/watch?v=2ZRa5AWKAIMPatreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA: 00:00 - 01:07 - Uvod. 01:08 - 02:17 - Nekaj o raziskavi na slovenski populaciji in POMEMBNI parametri količine vitamina D. 02:18 - 03:46 - Povzetek zaključka študije in testirancev. 03:47 - 04:07 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #1 04:08 - 04:44 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #2 04:44 - 04:52 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #3 04:53 - 05:17 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #4 05:18 - 06:12 - Najpomembnejša stvar, ko govorimo o suplementaciji vitamina D. 06:13 - 07:40 - Učinek sončne svetlobe #1 - Rakava obolenja 07:41 - 08:18 - Učinek sončne svetlobe #2 - Zaščita pred rakavimi obolenji. 08:19 - 08:36 - Učinek sončne svetlobe #3 - Pojavnost diabetesa tipa 2. 08:37 - 08:59 - Učinek sončne svetlobe #4 - Hipertenzija. 09:00 - 09:11 - Učinek sončne svetlobe #5 - Revmatioidni artritis. 09:12 - 09:19 - Učinek sončne svetlobe #6 - Avtoimuna obolenja. 09:20 - 09:49 - Učinek sončne svetlobe #7 - CIRKADIANI RITEM! 09:50 - 10:01 - Poti, ki jih sončna svetloba aktivira DIREKTNO! 10:02 - 11:02 - Povzetek. 11:03 - POPUST NA MOJO E-KNJIGO + predavanja zastonj.

Večerov podkast o nogometu: Ni premije, ni zmage? Alternative so, rotacij ni V enajsti epizodi Polcajta govorimo o nogometni pravljici slovenske nogometne reprezentance, ki se je še pred zaključkom spremenila v tragedijo, največ minut pa Večerova ekipa s terena, ki jo sestavljata Miha Dajčman in Marko Kovačevič, komentira spodrsljaj Maribora v Sežani in stanje v prvi slovenski nogometni ligi. V podkastu slišite izjavi trenerja Maribora Darka Milaniča, in slovenske reprezentance Matjaža Keka, pa vezista Maribora Aleksa Pihlerja in del pogovora z branilcem Nemanjo Mitrovićem. Ob koncu Polcajta slišite tudi nekaj besed Jana Mlakarja, ki se je v slovensiji udeležil dveh pripravljalnih tekem reprezentance do 21 let. Slednjo vodi kontroverzni Primož Gliha in ... če boste poslušali do konca, lahko prisluhnete tudi njegovim modrostim proti velikem remiju s favorizirano reprezentanco Anglije. Vabljeni, da spremljate športne novice na www.vecer.com/sport . Do ostalih Večerovih vsebin dostopate s klikom na vecer.com

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Molekularna znanstvenica na vzhodu Anglije pripravlja doktorsko disertacijo na temo uporabe pajkovega strupa za lajšanje kronične bolečine. Prijatelji so ji nadeli vzdevek Spiderwoman. Je neutrudna promotorka znanosti, stanovskim kolegom pa prek specializiranih delavnic in podkastov pomaga pri razvijanju sposobnosti učinkovite komunikacije s širšo javnostjo. "Predstava, da smo raziskovalci ves čas v laboratorijih in odrezani od sveta, je zgrešena. Se mi zdi, da smo precej družabna bitja. Po službi gremo tudi mi na pivo ali kos pice."

“Spomnim se dekleta iz Anglije. Čakala je na nova pljuča zaradi cistične fibroze. Opisovala je celotno skupino, za cel razred mladih, ki so prav tako čakali na nov organ, opisovala je njihove karakterje, razmišljanja teh mladih, prijaznih ljudi, ki pa jih je nato enega za drugim morala prečrtati iz svoje skupine, ker so drug za drugim umirali,” agonijo čakanja na nov organ opisuje dr. Andrej Gadžijev z Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija.

»Porn for people who love Park Chan-wook, PORN for people who don’t.« je o filmu Služkinja (Ah-ga-ssi, Park Chan-wook) na strani Letterboxd zapisal filmski kritik David Ehrlich. Služkinja temelji na literarni predlogi romana Fingersmith britanske pisateljice Sarah Waters, le da je korejski režiser napeto, perverzno in senzualno zgodbo iz viktorijanske Anglije prestavil v 30. leta […]