Podcasts about drugem

Tokrat se v Drugem pogledu odpravljamo v državo, ki ima skoraj 110 milijonov prebivalcev in se tako uvršča med najbolj naseljene na svetu ‒ na Filipine. Iz te države namreč prihaja Angelie Korenjak, ki je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni. Lani Furlan je povedala, kaj najbolj pogreša in kako ji gre slovenščina.

23-letnega Matijo Perovića je pot iz Črne gore vodila od Velike Britanije do Slovenije. V svet ga je ponesla predvsem želja po znanju. V naši državi je najprej zaključil študij biologije v Mariboru, sedaj pa končuje magisterij iz mikrobiologije v prestolnici. Kaj imajo skupnega Velika Britanija, Slovenija in Črna gora, pa izvemo v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.

Po velikem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju letos se je slovenski BDP v drugem četrtletju na letni ravni zvišal za 0,7 odstotka. Slovensko gospodarstvo se je predvsem na račun okrepljenega domačega trošenja vrnilo v območje rasti. A velika tveganja ostajajo.

Slovensko gospodarstvo se je na letni ravni v drugem letošnjem četrtletju okrepilo za 0,7 odstotka. Po presenetljivem 0,6-odstotnem skrčenju v prejšnjem četrtletju se je tako v prvi polovici leta okrepilo za desetino odstoka. Največ je k temu prispevala zasebna poraba. Zaposlenost pa se ob prebujeni gospodarski rasti že tretje četrtletje zapored zmanjšuje. Drugi poudarki oddaje: - Ob frontni črti med Rusijo in Ukrajino burni spopadi pred jutrišnjimi pogovori na Aljaski. - Srbski predsednik Vučić po izbruhu nasilja vabi protestnike na pogovore. - Reka Vipava po rezultatih najnovejših testiranj znova primerna za kopanje.

»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

Toba Ade-Balogun nas v torkovem Drugem pogledu odpelje v afriško državo, ki meji na Benin, Niger, Čad in Kamerun, Gvinejski zaliv pa je njen izhod na morje. Iz Nigerije prihaja naš tokratni sogovornik. Kako ga je njegova življenjska pot prek študija v Veliki Britaniji pripeljala do Slovenije, pa izveste v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za desetega nemškega kanclerja. Merz ob prvem glasovanju zjutraj namreč ni prejel absolutnega števila glasov, to pa se je zgodilo prvič v nemški zgodovini. Vsa Evropa, ves svet sta opazovala današnje dogajanje v nemškem parlamentu, ki nakazuje tudi prihodnjo nestabilnost v Nemčiji. Druge teme: - Evropska komisija želi do konca leta v celoti prepovedati uvoz ruskega plina v Unijo. - Izrael po svojih lastnih navedbah uničil zmogljivosti jemenskih hutijevcev na letališču v Sani. - V Ljubljani začetek bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica.

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki opravlja večino del na drugem tiru, ima blokirane račune, plače delavcem zamujajo, prav tako plačila podizvajalcem. To je le še ena v nizu težav, s katerimi se soočajo tako delavci kot podizvajalci pri ključnem infrastrukturnem projektu pri nas. Bo zato prišlo do še enega podaljšanja rokov? Ostali poudarki oddaje: Slovenske železnice prevzemajo tudi drugo polovico avtobusnega prevoznika Nomago Kmetijske organizacije prekinjajo sodelovanje v delovnih skupinah o novi zakonodaji; ministrica Čalušić presenečena Rusija in Ukrajina druga drugi očitata napade na civilne cilje; Kijev ob tem zavrača obtožbe o napadih na energetsko infrastrukturo.

Filozofi so se skozi zgodovino načeloma ukvarjali z velikimi temami, v zadnjih nekaj desetletjih pa so močneje v ospredje stopila tudi razmišljanja o razmerjih človeka do nečloveškega, živali, politike, kulture in Drugega. Kako ob tem razmišljati o napetosti med človeškim in nečloveškim? To je možno tudi skozi prizmo Drugosti – prizmo koncepta, ki se je zgodovinsko in kulturno oblikoval v nasprotju do človeškega. Če se je človeško vzpostavljalo kot objektivno, naravno in normativno, je ideja drugosti zajela deviantnost, pošatnost in živalskost. Ob tem pa velja še izpostaviti, da smo dandanes vsepovsod obdani s podobami nečloveškega, saj le-te bivajo na primer v svetovih filma, fantazijske literature, video iger in vizualnih umetnosti. Te podobe so postale tako razširjene, da oblikujejo celotne žanre in kategorije mišljenja znotraj le-teh. O tem po končani mednarodni filozofski konferenci Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih, ki je ponudila izhodišča za pogovor, razmišljajo dr. Marisa Žele, Vesna Liponik, dr. Rok Benčin. Foto: del grafične podobe mednarodne filozofske konference Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih

Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.

Hrvaški volivci imajo še dobre tri ure časa, da oddajo glas svojemu favoritu za predsednika države. Presenečenj v drugem krogu volitev ni pričakovati, vodenje države naj bi tako ostalo v rokah aktualnega predsednika Zorana Milanovića. Drugi poudarki: - V izraelskem napadu na zatočišče za razseljene v Gazi ubitih več ljudi. - Požare v Los Angelesu znova razpihuje močan veter. - Za nasilje v družini bodo odslej veljale strožje kazni.

Na Hrvaškem se izteka čas za glasovanje v drugem krogu predsedniških volitev. Javnomnenjske ankete prepričljivo zmago napovedujejo aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviču, ki je sporočil, da je prepričan v svoj uspeh. Njegov protikandidat Dragan Primorac pa je poudaril, da na volitvah odločajo o prihodnosti Hrvaške. Drugi poudarki oddaje: - Kako blizu je dejansko prekinitev ognja v Gazi? - Predsednica državnega zbora: Dražgoše so simbol upora proti strahovladi. - ZRC SAZU ob evropski prestolnici kulture pripravil celoletni projekt Episkop mejnosti.

V prvem Drugem pogledu leta 2025 se odpravljamo v toplejše kraje, in sicer na Kubo. Geraldo Ramirez se je preselil s Kube v Slovenijo pred 16 leti. Za svoj dom si je takrat izbral Kras, natančneje, Sežano. Kaj ali bolje rečeno, kdo ga je pripeljal s sončnega Karibskega otoka na kraško burjo, izveste v tokratnem Drugem pogledu.

Ker je ogromno ljudi med prazniki pojedlo ogromne količine prehranskih produktov, vključno z raznimi strupi in sladkorjem, je čas za centrifugalno razstrupljanje.

Tokrat se bomo v Drugem pogledu odpravili dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Spoznali bomo namreč Karlo Varga, 27-letno Hrvatico, ki je iz Medžimurja v Ljubljano prišla zaradi študija arheologije. In čeprav je današnja sogovornica odraščala zelo blizu Slovenije, je Lani Furlan povedala, da se kljub temu Hrvaška precej razlikuje od Slovenije.

Državni zbor je preklical referendum o drugem bloku krške nuklearke. Preklic referenduma je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj je po njenem mnenju za takšen referendum treba imeti bistveno več informacij. Vlada medtem zagotavlja, da se postopki glede JEK 2 nadaljujejo in jih preklic referenduma ne bi smel oteževati. Ostali poudarki oddaje: - Na konferenci za Libanon zbrali več kot 900 milijonov evrov za humanitarno in vojaško pomoč. - Pošta Slovenije: opozorila sindikata o kadrovski stiski so nepotrebno stopnjevanje pritiska. - Celjski in ljubljanski nogometaši nocoj v boj za prvi zmagi v konferenčni ligi.

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Tokrat v Drugem pogledu prvič gostimo sogovornico iz Črne gore, in sicer Milico Vukićević, 22-letno študentko, ki se je v prestolnico preselila pred dobrimi tremi leti. V Slovenijo jo je torej pripeljal študij matematike, tu pa pozneje načrtuje ostati, tudi zaradi ljubezni do Slovenca. Kako lahka se je Milici zdela slovenščina in kakšno študentsko življenje ponuja Slovenija, slišite v naslednjih minutah. Pred mikrofon je Milico Vukićević povabila Lana Furlan.

Poslanke in poslanci so, kot rečeno, sinoči potrdili odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Predlog za razpis referenduma so že spomladi vložile poslanske skupine Svoboda, SD, NSi in SDS. O projektu Jek 2 se bomo izrekali 24-tega novembra. Že danes bo državna volilna komisija odločala o sprejetju aktov za izvedbo referenduma. Roki za opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V oddaji tudi o tem: - Zaposlene v družbi Mahle/fon. Mále/ v Šempetru pri Gorici presenetila novica o ukinitvi več kot 600 delovnih mest. - Izraelski napad na središče Bejruta zahteval najmanj 22 življenj, več kot 100 ljudi ranjenih; v napadu na jugu Libanona ranjena dva pripadnika misije Združenih narodov - Slovenski nogometaši v Ligi narodov doživeli prvi poraz

Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letos občutno umirila, skoraj v vseh dejavnostih, razen finančnih in informacijskih storitvah ter v poslovanju z nepremičninami. V drugem trimesečju se je bruto domači proizvod povečal za 0,7 odstotka, v prvem polletju pa za 1,4 odstotka. V oddaji tudi: - Telemach podpisal pogodbo o nakupu operaterja T-2, ki bo del dolgov SDH-ju poplačal že danes. - V obmejni ruski regiji Belgorod zaradi ukrajinskih napadov razglasili izredne razmere. - Zaradi korupcijskih škandalov ter inflacije odstopil japonski premier Fumio Kišida.

Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov. Takšno razvrščanje, ki je v osnovi vedno tudi razredno pogojeno, v pomembni meri podpirajo tudi fabulativne, literarne poenostavitve in prilagajanja ciljnemu bralstvu. Primer tega je opisovanje raznolikosti, ki jih zajemamo z enostavnim označevalcem: Afrika. Zaradi zavzemanj udobnih stališč in pasivne drže, ki izhaja iz percepcij o kulturnih univerzalnostih in relativnostih, so za večinske diskurze o identitetno in kulturno drugem, odgovorni tudi znanstveni pogledi. V tem kontekstu v oddaji Glasovi svetov literarna kritičarka Aleksandra Gačič, novinarka Kristina Božič in igralka Lina Akif podajajo tako konkretne izkušnje s politikami izključevanj, kot tudi razmišljajo o sodobnih pojavih nevarnih ideologij in tako imenovani nekropolitiki, torej obliki vladanja, ki v končni fazi določa, kdo so tisti, katerih življenja niso pomembna.    foto: Pixabay 

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Tokrat v Drugem pogledu spoznamo Vero Haliti, Albanko, ki se je pred 30-imi leti, ko je bila stara 18 let, za stalno preselila v Slovenijo. Ta izkušnja jo je zaznamovala in vplivala tudi na njeno poklicno pot. Danes je med drugim sodna tolmačka za albanski jezik in mediatorka v programu začetne integracije tujcev.

Tokrat potujemo v Brazilijo. Gerlane Mljač že 16 let živi v majhni vasi na Primorskem. V Prelože pri Lokvi jo je pripeljala ljubezen. Pravi, da ji je bila na začetku najbolj nenavadna tišina, v Braziliji je namreč na vsakem koraku glasna glasba, zdaj pa se je navadila na tišino in se celo njej zdi Brazilija preglasna. Več izveste v današnjem Drugem pogledu, ki ga je pripravila Lana Furlan.

Piše Žiga Valetič, bere Igor Velše. Tako kot film se tudi slovenski strip bolj pogosto kot v drugih deželah napaja v literaturi. Kar ni nujno slabo – zakaj bi si namreč risarke in risarji morali vsakič sami izmišljati zgodbe, če pa so za razvijanje idej in pripovedništvo poklicani tudi pisateljice in pisatelji? Prenosov zgodb, romanov in poezije v stripovsko formo je bilo v zadnjih dvajsetih letih veliko. Ustripljeni so bili na primer Butalci in več Cankarjevih zgodb, po en roman Ivana Tavčarja in Frana Saleškega Finžgarja, potopisni utrinki Evalda Flisarja, drama Simone Semenič, za polna albuma zgodb Mihe Mazzinija in Vinka Möderndorferja, iz svetovne književnosti pa so nekateri striparji predelali Orwella, Dostojevskega, Shakespeara in Novo zavezo Svetega pisma. Najbolj aktualen projekt te vrste je Strip preobrazbe. Posamezne zgodbe so vsak mesec izhajale v reviji, nato pa se je pot zaokrožila z izdajo obsežne knjige, v kateri je zbranih enajst stripov. Format lično oblikovane šivane brošure z zavihki je priročen – bliže manjšim kot pa velikim albumskim formatom. Vsak prispevek ima svoj likovni slog, kadriranje, črke, žanr in sporočilo. Blaž Kutin in Martin Ramoveš nas v zgodbi Nedeljsko kosilo zapeljeta z nadrealizmom. Starša silita sina edinca, da bi končno začel malo več jesti, a korak za korakom se kosilo sprevrača v orgijo žretja vsega živega in neživega. Sprva se zdi, da je ta ludizem namenjen le sebi, ampak zgodba se zaključi s prepričljivo metaforo o odraščanju in družinskih odnosih. Tudi pisateljica Zarja Vršič in likovnik Andrej Štular, ki ga poznamo po intuitivno-eksperimentalnem kolažiranju, sta v zaključku zgodbe Kozjeglavka nadrealistična. Zgodba se vrti okoli šolskega telovadnega orodja, kjer skrčke in raznožke ob skokih čez kozo dobijo nenavadno spodbudo nepriljubljene učiteljice. Ampak Štular k delu pristopa interpretativno in si jemlje svobodo, ki vsakič pripelje do česa novega. Tomo Podstenšek in Jakob Klemenčič sta v Hiši na hribu naredila korak od ljudskih vraž k nadnaravnemu. Mož in žena v zrelih letih se iz bloka preselita v podeželsko hišo, nepremičninska agentka pa jima zaupa, da je cena hiše nizka tudi zato, ker je v njej živela ženska, ki so jo imeli za čarovnico in je umrla nasilne smrti. Klemenčič vzpostavi klasičen način stripovskega pripovedovanja z elementi, ki nas takoj posrkajo v zgodbo in nas ne izpustijo več. Nejc Gazvoda in Matej Kocjan vzpostavljata distopičen svet v zgodbi z naslovom Birokracija. Že smo v žanru znanstvene-fantastike, ki se meša s socialnim eksistencializmom in kiber-pankovsko estetiko. Nekoliko daljšo pripoved je treba brati večkrat, da bi izluščili vse njene plasti. Dogodke v sedanjosti pojasnjuje vračanje v preteklost, na koncu pa gre tudi za ljubezensko in medgeneracijsko tragedijo. Tanja Komadina in Igor Šinkovec sta v zgodbi Vesne Lemaić Stik poskrbela za udarec realizma. Kljub številnim jezikom, ki jih govorijo turisti na idilični peščeni plaži, vse skupaj deluje kot brezbesedni pripetljaj. Ključno, kar se zgodi na živahni obali, je namreč pristanek nenavadnega čolna, iz katerega se nemo izkrcajo potnice in potniki, stečejo na celino, za seboj pa pustijo le stopinje. Brez dodatnih komentarjev, na začudenje vseh prisotnih. Primož Krašna je pripoved Mihe Mazzinija Revolucionar upodobil tako, da jo je ilustriral. Strani so še vedno razdeljene na okvirčke, ni pa govornih oblačkov in običajne dinamike, ki jo prinesejo dialogi. Vodi nas naracija ostarelega gospoda, ki je po ponesrečenem sinu podedoval ogromno bogastvo, zdaj pa se mu zdi, da je našel način, kako s tem denarjem spremeniti družbo. Morda najbolj abstraktno zgodbo sta zasnovala Andrej Tomažin in Matej Stupica. Govorita o Drugem letu popolne fragmentacije, o totalitarni Novi Ljubljani, ki se vzpostavlja in ponovno razpada po veliki vojni. Srhljivi futurizem na ravni podob ostaja podoben današnjemu mestu, trepetava risba, razpršene postavitve in prvoosebno pripovedovanje pa vzbujajo nemir in nelagodje. Eden bolj posrečenih žanrskih poskusov je uspel pisateljici Mojci Kumerdej in risarju Gašperju Rusu z zgodbo Božič s Hirošijem. Serviserja hišnih robotov obiščeta žensko, ki živi z zastarelim modelom, in ji ponudita naprednejše in bolj sposobne modele. Ponovno znanstvena fantastika, a tokrat z brezhibno dramaturško strukturo. Ana, ki jo je Iztok Sitar priredil po kratki zgodbi Ane Schnabl, se zelo lepo vklaplja v avtorjev opus, v katerem se adolescentne, socialne in družinsko-psihološke zgodbe mešajo z erotizmom. Pravzaprav je nedavno izšla knjiga Dekliške oči, za katero je Sitar narisal deset takšnih zgodb petih slovenskih avtoric, med njimi pa je tudi ta o sestri dvojčici. Marko Kociper se je kot prvi lotil katere od kratkih kratkih zgodb Andreja Blatnika, ki je tako kratka, da so v stripu lahko uporabljene prav vse njene besede. Pri psihoterapevtu žena razlaga, kako je mož na nekem potovanju vozil za motoristoma, in ženski, ki je sedela na zadnjem sedežu, se je nenadoma razvezala vrvica zgornjega dela kopalk. O tem še vedno rad pripoveduje prijateljem, njo pa ta prizor še vedno obiskuje v sanjah. Polteni zaplet v značilnem Kociprovem slogu. Povsem zadnja je konstruktivistična upodobitev socialnega zapleta Zorana Kneževića Trenutek ali betoniranje v zimskem času, ki sta jo predelala ponovno angažirana Štular in Stupica. Uspešno zbližanje stripa in literature, kot smo mu priča v celotnem projektu Strip preobrazbe, je mogoče tudi zato, ker se je nekdanji sloves stripa kot nečesa pogrošnega dvignil na nivo butične umetnosti, kot v spremni besedi ugotavlja Žiga Rus. Literatura pa je v zadnjega četrt stoletja zdrsnila s piedestala umetnosti do tega, da je samo še ena od mnogih zvrsti. Kljub razlikam se bosta risba in beseda tudi v prihodnje našli v točkah nevsakdanjosti, ludizma in psihofizičnih skrajnosti.

Joanno Blejwas je v Slovenijo prvič leta 2014 pripeljala študentska izmenjava. Opravila jo je, se vrnila domov, tam dokončala dodiplomski študij, se nato vrnila v Ljubljano na podiplomski študij in tu tudi ostala. 33-letnica pravi, da je »po izobrazbi in duši glasbenica, po duši pa tudi plesalka.« Poučuje namreč saksofon in pleše swing. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Darja Pograjc. Foto: Ksenija Mikor.

Emanuela Lopes Jeronimo Kunej je 42-letna Portugalka, ki se je pred petnajstimi leti preselila v Slovenijo. Dom si je ustvarila v Brestanici, manjšem kraju, v katerem stoji grad Rajhenburg. Kako se njena zgodba prepleta s kulturno dediščino gradu, kako je pristala v vinarstvu in od kje ideja za čokoladna vina? Odgovorom na ta in druga vprašanja prisluhnite v tokratnem Drugem pogledu.

V drugi krog volitev za predsednika stranke SD sta se uvrstila Matjaž Han, ki je dobil 115 glasov, in Milan Brglez s 104 glasovi. Za položaj predsednika sta se potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin, prvi bo podprl Brgleza, Beočanin ne bo nikogar.

Nurainina Binti Ayob je doktorska študentka mikrobiologije, ki se je v Slovenijo preselila lani oktobra. Sprva je bila povsem presenečena, da so pri nas trgovine ob nedeljah zaprte, a zdaj se je na to že navadila – tako kot tudi na vreme. V Maleziji, od koder je doma, namreč ne poznajo letnih časov, temperature pa čez leto ne nihajo tako zelo kot v Sloveniji. Kakšni so bili občutki, ko je prvič videla sneg, in kakšna se ji zdi Slovenija, pa v tokratnem Drugem pogledu.

Spaso Pecanov je 54-leten Makedonec. V Slovenijo je prišel leta 2012, in sicer s trebuhom za kruhom. Službo je našel na Primorskem, zato zdaj še vedno živi v Sežani. Kakšni so velikonočni običaji v Severni Makedoniji in katero makedonsko hrano najbolj pogreša, pa izvemo v današnjem Drugem pogledu. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan.

Huong Vu je odraščala v Hanoju. Ko je končala univerzitetno izobraževanje, se je v iskanju dela preselila na jug Vietnama v Hošiminh, spoznala Slovenca, preostalo pa je zgodovina. V današnjem Drugem pogledu izveste, da Slovencem ribja omaka ne diši najprijetneje, da pa si z Vietnamci delimo podobno ljubezen do goveje juhe. Tudi o filmu, snegu, birokraciji in še marsičem se je Darja Pograjc pogovarjala z Vietnamko, ki v Mariboru živi od leta 2011.

Slovenski orli tudi v Oberstdorfu kažejo svojo moč v smučarskih poletih. Kar trije so skočili med prvih pet, prvo in drugo mesto sta zasedla Timi Zajc in Peter Prevc, ki bo najvišja mesta očitno napadal tudi na slovesu od kariere konec marca v Planici. Razburljivo športno poletje pa z odličnimi predstavami med drugimi napoveduje kolesar Jan Tratnik, ki je zmagal na uvodni enodnevni dirki za svetovno serijo v Belgiji. Preostale novice: Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napovedi o dodatnem oboroževanju in nadaljevanju boja. Materi Alekseja Navalnega po več kot tednu dni oblasti predale njegovo truplo. Verske skupnosti opozarjajo na pomanjkanje dialoga s predstavniki vlade.

Danes se odpravljamo na potovanje čez Atlanski ocean, vse do Karibskega otočja, oziroma bolj natančno do Kube. Yassera Maresmo je pred 18-imi leti v Slovenijo pripeljala ljubezen. Sprva je živel v prestolnici, dobro leto nazaj pa sta se s punco preselilo v Pliskovico, majhno vas na Krasu. V Pliskovici je Yassera obiskala Lana Furlan in ga povprašala o kubanski hrani, običajih in mrzlem vremenu, več pa v današnjem Drugem pogledu.

Luko Radičevića je v Slovenijo pripeljala želja po študiju v tujini, zato se je po srednji šoli poslovil od domačega Niša in pozdravil svoj novi dom v Ljubljani. Sprva se je domov vračal skoraj vsak mesec, danes pa redkeje. 25-letni magistrski študent obramboslovja in varnostnih ved večino časa posveča študiju, učenju slovenščine, svojemu zagonskemu podjetju ter prijateljem. Ker je bil s študijem v Sloveniji zelo zadovoljen, je nad njim navdušil tudi svojo sestro in partnerko. Kako so njegovo odločitev, da odide v Slovenijo, sprejeli starši in kaj najbolj pogreša, pa nam je zaupal v tokratnem Drugem pogledu.

Ksenia Juvan, Rusinja iz mesta Togliati, je zelo mlada odšla od doma. Najprej v Nemčijo, potem na Nizozemsko, živela je tudi na Kitajskem, povsod se je izobraževala. V Slovenijo je pred osmimi leti prišla na dopust, v Portorožu je spoznala sedanjega moža in ostala. Študirala je turizem, danes se ukvarja z digitalnim marketingom. Na svojem blogu Ksenia in Slovenia je promotorka Slovenije, njenih naravnih lepot, odkriva manj znane kotičke, srečuje ljudi, povezane s turizmom, spoznava gastronomijo, vina, predvsem jo zanimajo zgodbe. Središče Ljubljane, kjer živi z družino, jo navdihuje. Obožuje tudi Gorenjsko, od koder je doma njen mož, in Obalo. Zanjo je največjega pomena znanje tujih jezikov, ki ga prenaša tudi na hčerki, stari 3 in 6 let. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Aljana Jocif.   

Vlada bo odločitev glede drugega bloka krške nuklearke sprejela do avgusta, je dejal premier Robert Golob. Ob tem je nakazal tudi možnost priprave posebnih zakonov o drugem bloku in njegovem umeščanju v prostor. Že v 10-tih dneh naj bi po napovedi ministra za naravne vire Uroša Brežana sprejeli prvi strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki se ukvarja tudi z umeščanjem drugega bloka jedrske elektrarne krško. Druge teme: - Putin napovedal neuspeh ukrajinske protiofenzive in potrdil nameščanje jedrskega orožja v Belorusiji - Več kot 80 muzejev in galerij vabi na Poletno muzejsko noč - Nogometaši in košarkarice včeraj poraženi

Volitve v Turčiji v prvem krogu najverjetneje niso prinesle zmagovalca. Podpora predsedniku Redžepu Tajipu Erdoganu je upadla pod polovico. V nagovoru privržencem je dejal, da ima več kot 2 milijona glasov prednosti pred kandidatom opozicije Kemálom Kiličdaroglujem, a je tudi ta prepričan v zmago. Kot je ocenil, Erdogan kljub umazani kampanji in žalitvam ni dosegel želenega. V oddaji pa tudi o tem: - Ob dnevu Slovenske vojske: kakšno pot je prehodila v 32-ih letih? - Sindikati na današnjih pogajanjih o plačnem sistemu želijo tudi razpravo o regresu. - Vodilni na dirki po Italiji, Belgijec Evenepoel, zaradi okužbe s koronavirusom končal dirko

Natalia Baymacheva je v Sloveniji že skoraj leto dni. Prišla je iz Rusije, pri nas pa študira kemijsko informatiko. Rodila se je v mestu Iževsk, ko je dopolnila 14 let, pa se je preselila v Moskvo. Kakšno je študentsko življenje, opravljanje vozniškega izpita v Sloveniji in katera je po njenem najbolj nenavadna slovenska beseda, vse to boste slišali v Drugem pogledu.

Odločanje o noveli zakona o tujcih gre v drugi krog; po vetu državnega sveta bo tokrat potreben en glas več, a po napovedih največje koalicijske stranke to ne bo težava. Čeprav je pogoj o znanju slovenskega jezika za družinske člane tujcev dvignil kar nekaj prahu, državna sekretarka Tina Heferle zagotavlja, da gre za korak naprej, in v pol leta obljublja migracijsko strategijo. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki stopnjujejo pritisk na vlado, ker še ni odpravila plačnih nesorazmerij in uresničila obljube o 600 evrih dodatka k njihovim plačam - Prihodov prebežnikov v Italijo vse več, prav tako tragičnih brodolomov v Sredozemlju - Hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč; policija v teh dneh poostreno nadzoruje voznike

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

V 47 občinah so včeraj v drugem krogu izbirali župane. Za največje presenečenje so poskrbeli volivci v Celju, kjer se po 24-ih letih od županovanja poslavlja Bojan Šrot. Nasledil ga bo skoraj 30 let mlajši Matija Kovač. V preostalih mestnih občinah pa so izidi takšni - v Mariboru je drugi mandat dobil Saša Arsenoviča, tudi v Kranju bo še naprej županoval Matjaž Rakovec. V Novi Gorici je slavil Samo Turel, v Murski Soboti Damjan Anželj, v Krškem pa Janez Kerin. Druge teme oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel danes prvič pri Golobu, Pahor na zadnjem srečanju z Mattarello - Ob svetovnem dnevu tal opozorila o preobsežni pozidavi; po njivskih površinah smo na repu Evrope - V četrtfinale nogometnega prvenstva še Angleži in Francozi

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Kandidata za predsednika ali predsednico republike Anže Logar in Nataša Pirc Musar sta po zanesljivem preboju skozi prvo volilno sito z mislimi pri drugem krogu. Po besedah Logarja bo ob sodelovanju prihodnost Slovenije svetla. Pirc Musar pa je dejala, da bo v drugem krogu šlo za spopad vrednot. Analitiki medtem interpretirajo statistične podatke prvega kroga. Partner v družbi Valicon Zénel Batagélj pravi, da je bila pričakovana približno 60-odstotna volilna udeležba, bila pa je malo čez 50-odstotna, Na račun tega navadno desni kandidati pridobijo nekaj več kot levi in točno to se je zgodilo, je še dejal Batagelj. Druge teme: - Premier Robert Golob je na redni parlamentarni seji na poslansko vprašanje o davkih dejal, da morajo v času krize tisti, ki imajo več, tudi plačati več. Napovedal je tudi, da bodo v četrtek na vladi sprejeli zakon za 4,5-odstotno za redno uskladitev pokojnin, enak predlog pa bodo poslali na Ekonomsko-socialni svet za dvig minimalne plače - Opolnoči se bodo znova podražila pogonska goriva in ekstra lahko kurilno olje. Za liter bencina bo treba odšteti 1,6 centa več, dizel in kurilno olje pa bosta dražja za dobrih 9 centov. - Rishi Sunak je postal novi vodja britanske konservativne stranke, kar pomeni, da bo v kratkem postal tudi novi britanski premier. To je še tretja menjava za krmilom države in stranke v dveh mesecih.

Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir. Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativenKrajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: – Matjaž Kranjc, Slovenske železnice – Infrastruktura, – Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, – Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, – Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi stališče Roka Svetka, AdriaKombi.

Pred kulturnim praznikom je gost minister za kulturo Vasko Simoniti. Možnosti za pogovor je veliko, saj je njegov drugi mandat med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Najprej smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše, to je na nedavne rezultate programskega razpisa in načrtovano izselitev nevladnih organizacij iz Metelkove ulice številka 6, saj ravnokar potekajo obravnave na sodišču. Foto: BoBo