Podcasts about drugem

Toba Ade-Balogun nas v torkovem Drugem pogledu odpelje v afriško državo, ki meji na Benin, Niger, Čad in Kamerun, Gvinejski zaliv pa je njen izhod na morje. Iz Nigerije prihaja naš tokratni sogovornik. Kako ga je njegova življenjska pot prek študija v Veliki Britaniji pripeljala do Slovenije, pa izveste v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za desetega nemškega kanclerja. Merz ob prvem glasovanju zjutraj namreč ni prejel absolutnega števila glasov, to pa se je zgodilo prvič v nemški zgodovini. Vsa Evropa, ves svet sta opazovala današnje dogajanje v nemškem parlamentu, ki nakazuje tudi prihodnjo nestabilnost v Nemčiji. Druge teme: - Evropska komisija želi do konca leta v celoti prepovedati uvoz ruskega plina v Unijo. - Izrael po svojih lastnih navedbah uničil zmogljivosti jemenskih hutijevcev na letališču v Sani. - V Ljubljani začetek bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica.

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki opravlja večino del na drugem tiru, ima blokirane račune, plače delavcem zamujajo, prav tako plačila podizvajalcem. To je le še ena v nizu težav, s katerimi se soočajo tako delavci kot podizvajalci pri ključnem infrastrukturnem projektu pri nas. Bo zato prišlo do še enega podaljšanja rokov? Ostali poudarki oddaje: Slovenske železnice prevzemajo tudi drugo polovico avtobusnega prevoznika Nomago Kmetijske organizacije prekinjajo sodelovanje v delovnih skupinah o novi zakonodaji; ministrica Čalušić presenečena Rusija in Ukrajina druga drugi očitata napade na civilne cilje; Kijev ob tem zavrača obtožbe o napadih na energetsko infrastrukturo.

Filozofi so se skozi zgodovino načeloma ukvarjali z velikimi temami, v zadnjih nekaj desetletjih pa so močneje v ospredje stopila tudi razmišljanja o razmerjih človeka do nečloveškega, živali, politike, kulture in Drugega. Kako ob tem razmišljati o napetosti med človeškim in nečloveškim? To je možno tudi skozi prizmo Drugosti – prizmo koncepta, ki se je zgodovinsko in kulturno oblikoval v nasprotju do človeškega. Če se je človeško vzpostavljalo kot objektivno, naravno in normativno, je ideja drugosti zajela deviantnost, pošatnost in živalskost. Ob tem pa velja še izpostaviti, da smo dandanes vsepovsod obdani s podobami nečloveškega, saj le-te bivajo na primer v svetovih filma, fantazijske literature, video iger in vizualnih umetnosti. Te podobe so postale tako razširjene, da oblikujejo celotne žanre in kategorije mišljenja znotraj le-teh. O tem po končani mednarodni filozofski konferenci Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih, ki je ponudila izhodišča za pogovor, razmišljajo dr. Marisa Žele, Vesna Liponik, dr. Rok Benčin. Foto: del grafične podobe mednarodne filozofske konference Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih

Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.

Hrvaški volivci imajo še dobre tri ure časa, da oddajo glas svojemu favoritu za predsednika države. Presenečenj v drugem krogu volitev ni pričakovati, vodenje države naj bi tako ostalo v rokah aktualnega predsednika Zorana Milanovića. Drugi poudarki: - V izraelskem napadu na zatočišče za razseljene v Gazi ubitih več ljudi. - Požare v Los Angelesu znova razpihuje močan veter. - Za nasilje v družini bodo odslej veljale strožje kazni.

Na Hrvaškem se izteka čas za glasovanje v drugem krogu predsedniških volitev. Javnomnenjske ankete prepričljivo zmago napovedujejo aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviču, ki je sporočil, da je prepričan v svoj uspeh. Njegov protikandidat Dragan Primorac pa je poudaril, da na volitvah odločajo o prihodnosti Hrvaške. Drugi poudarki oddaje: - Kako blizu je dejansko prekinitev ognja v Gazi? - Predsednica državnega zbora: Dražgoše so simbol upora proti strahovladi. - ZRC SAZU ob evropski prestolnici kulture pripravil celoletni projekt Episkop mejnosti.

V prvem Drugem pogledu leta 2025 se odpravljamo v toplejše kraje, in sicer na Kubo. Geraldo Ramirez se je preselil s Kube v Slovenijo pred 16 leti. Za svoj dom si je takrat izbral Kras, natančneje, Sežano. Kaj ali bolje rečeno, kdo ga je pripeljal s sončnega Karibskega otoka na kraško burjo, izveste v tokratnem Drugem pogledu.

Ker je ogromno ljudi med prazniki pojedlo ogromne količine prehranskih produktov, vključno z raznimi strupi in sladkorjem, je čas za centrifugalno razstrupljanje.

Tokrat se bomo v Drugem pogledu odpravili dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Spoznali bomo namreč Karlo Varga, 27-letno Hrvatico, ki je iz Medžimurja v Ljubljano prišla zaradi študija arheologije. In čeprav je današnja sogovornica odraščala zelo blizu Slovenije, je Lani Furlan povedala, da se kljub temu Hrvaška precej razlikuje od Slovenije.

Državni zbor je preklical referendum o drugem bloku krške nuklearke. Preklic referenduma je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj je po njenem mnenju za takšen referendum treba imeti bistveno več informacij. Vlada medtem zagotavlja, da se postopki glede JEK 2 nadaljujejo in jih preklic referenduma ne bi smel oteževati. Ostali poudarki oddaje: - Na konferenci za Libanon zbrali več kot 900 milijonov evrov za humanitarno in vojaško pomoč. - Pošta Slovenije: opozorila sindikata o kadrovski stiski so nepotrebno stopnjevanje pritiska. - Celjski in ljubljanski nogometaši nocoj v boj za prvi zmagi v konferenčni ligi.

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Tokrat v Drugem pogledu prvič gostimo sogovornico iz Črne gore, in sicer Milico Vukićević, 22-letno študentko, ki se je v prestolnico preselila pred dobrimi tremi leti. V Slovenijo jo je torej pripeljal študij matematike, tu pa pozneje načrtuje ostati, tudi zaradi ljubezni do Slovenca. Kako lahka se je Milici zdela slovenščina in kakšno študentsko življenje ponuja Slovenija, slišite v naslednjih minutah. Pred mikrofon je Milico Vukićević povabila Lana Furlan.

Poslanke in poslanci so, kot rečeno, sinoči potrdili odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Predlog za razpis referenduma so že spomladi vložile poslanske skupine Svoboda, SD, NSi in SDS. O projektu Jek 2 se bomo izrekali 24-tega novembra. Že danes bo državna volilna komisija odločala o sprejetju aktov za izvedbo referenduma. Roki za opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V oddaji tudi o tem: - Zaposlene v družbi Mahle/fon. Mále/ v Šempetru pri Gorici presenetila novica o ukinitvi več kot 600 delovnih mest. - Izraelski napad na središče Bejruta zahteval najmanj 22 življenj, več kot 100 ljudi ranjenih; v napadu na jugu Libanona ranjena dva pripadnika misije Združenih narodov - Slovenski nogometaši v Ligi narodov doživeli prvi poraz

Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letos občutno umirila, skoraj v vseh dejavnostih, razen finančnih in informacijskih storitvah ter v poslovanju z nepremičninami. V drugem trimesečju se je bruto domači proizvod povečal za 0,7 odstotka, v prvem polletju pa za 1,4 odstotka. V oddaji tudi: - Telemach podpisal pogodbo o nakupu operaterja T-2, ki bo del dolgov SDH-ju poplačal že danes. - V obmejni ruski regiji Belgorod zaradi ukrajinskih napadov razglasili izredne razmere. - Zaradi korupcijskih škandalov ter inflacije odstopil japonski premier Fumio Kišida.

Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov. Takšno razvrščanje, ki je v osnovi vedno tudi razredno pogojeno, v pomembni meri podpirajo tudi fabulativne, literarne poenostavitve in prilagajanja ciljnemu bralstvu. Primer tega je opisovanje raznolikosti, ki jih zajemamo z enostavnim označevalcem: Afrika. Zaradi zavzemanj udobnih stališč in pasivne drže, ki izhaja iz percepcij o kulturnih univerzalnostih in relativnostih, so za večinske diskurze o identitetno in kulturno drugem, odgovorni tudi znanstveni pogledi. V tem kontekstu v oddaji Glasovi svetov literarna kritičarka Aleksandra Gačič, novinarka Kristina Božič in igralka Lina Akif podajajo tako konkretne izkušnje s politikami izključevanj, kot tudi razmišljajo o sodobnih pojavih nevarnih ideologij in tako imenovani nekropolitiki, torej obliki vladanja, ki v končni fazi določa, kdo so tisti, katerih življenja niso pomembna.    foto: Pixabay 

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Tokrat v Drugem pogledu spoznamo Vero Haliti, Albanko, ki se je pred 30-imi leti, ko je bila stara 18 let, za stalno preselila v Slovenijo. Ta izkušnja jo je zaznamovala in vplivala tudi na njeno poklicno pot. Danes je med drugim sodna tolmačka za albanski jezik in mediatorka v programu začetne integracije tujcev.

Tokrat potujemo v Brazilijo. Gerlane Mljač že 16 let živi v majhni vasi na Primorskem. V Prelože pri Lokvi jo je pripeljala ljubezen. Pravi, da ji je bila na začetku najbolj nenavadna tišina, v Braziliji je namreč na vsakem koraku glasna glasba, zdaj pa se je navadila na tišino in se celo njej zdi Brazilija preglasna. Več izveste v današnjem Drugem pogledu, ki ga je pripravila Lana Furlan.

Piše Žiga Valetič, bere Igor Velše. Tako kot film se tudi slovenski strip bolj pogosto kot v drugih deželah napaja v literaturi. Kar ni nujno slabo – zakaj bi si namreč risarke in risarji morali vsakič sami izmišljati zgodbe, če pa so za razvijanje idej in pripovedništvo poklicani tudi pisateljice in pisatelji? Prenosov zgodb, romanov in poezije v stripovsko formo je bilo v zadnjih dvajsetih letih veliko. Ustripljeni so bili na primer Butalci in več Cankarjevih zgodb, po en roman Ivana Tavčarja in Frana Saleškega Finžgarja, potopisni utrinki Evalda Flisarja, drama Simone Semenič, za polna albuma zgodb Mihe Mazzinija in Vinka Möderndorferja, iz svetovne književnosti pa so nekateri striparji predelali Orwella, Dostojevskega, Shakespeara in Novo zavezo Svetega pisma. Najbolj aktualen projekt te vrste je Strip preobrazbe. Posamezne zgodbe so vsak mesec izhajale v reviji, nato pa se je pot zaokrožila z izdajo obsežne knjige, v kateri je zbranih enajst stripov. Format lično oblikovane šivane brošure z zavihki je priročen – bliže manjšim kot pa velikim albumskim formatom. Vsak prispevek ima svoj likovni slog, kadriranje, črke, žanr in sporočilo. Blaž Kutin in Martin Ramoveš nas v zgodbi Nedeljsko kosilo zapeljeta z nadrealizmom. Starša silita sina edinca, da bi končno začel malo več jesti, a korak za korakom se kosilo sprevrača v orgijo žretja vsega živega in neživega. Sprva se zdi, da je ta ludizem namenjen le sebi, ampak zgodba se zaključi s prepričljivo metaforo o odraščanju in družinskih odnosih. Tudi pisateljica Zarja Vršič in likovnik Andrej Štular, ki ga poznamo po intuitivno-eksperimentalnem kolažiranju, sta v zaključku zgodbe Kozjeglavka nadrealistična. Zgodba se vrti okoli šolskega telovadnega orodja, kjer skrčke in raznožke ob skokih čez kozo dobijo nenavadno spodbudo nepriljubljene učiteljice. Ampak Štular k delu pristopa interpretativno in si jemlje svobodo, ki vsakič pripelje do česa novega. Tomo Podstenšek in Jakob Klemenčič sta v Hiši na hribu naredila korak od ljudskih vraž k nadnaravnemu. Mož in žena v zrelih letih se iz bloka preselita v podeželsko hišo, nepremičninska agentka pa jima zaupa, da je cena hiše nizka tudi zato, ker je v njej živela ženska, ki so jo imeli za čarovnico in je umrla nasilne smrti. Klemenčič vzpostavi klasičen način stripovskega pripovedovanja z elementi, ki nas takoj posrkajo v zgodbo in nas ne izpustijo več. Nejc Gazvoda in Matej Kocjan vzpostavljata distopičen svet v zgodbi z naslovom Birokracija. Že smo v žanru znanstvene-fantastike, ki se meša s socialnim eksistencializmom in kiber-pankovsko estetiko. Nekoliko daljšo pripoved je treba brati večkrat, da bi izluščili vse njene plasti. Dogodke v sedanjosti pojasnjuje vračanje v preteklost, na koncu pa gre tudi za ljubezensko in medgeneracijsko tragedijo. Tanja Komadina in Igor Šinkovec sta v zgodbi Vesne Lemaić Stik poskrbela za udarec realizma. Kljub številnim jezikom, ki jih govorijo turisti na idilični peščeni plaži, vse skupaj deluje kot brezbesedni pripetljaj. Ključno, kar se zgodi na živahni obali, je namreč pristanek nenavadnega čolna, iz katerega se nemo izkrcajo potnice in potniki, stečejo na celino, za seboj pa pustijo le stopinje. Brez dodatnih komentarjev, na začudenje vseh prisotnih. Primož Krašna je pripoved Mihe Mazzinija Revolucionar upodobil tako, da jo je ilustriral. Strani so še vedno razdeljene na okvirčke, ni pa govornih oblačkov in običajne dinamike, ki jo prinesejo dialogi. Vodi nas naracija ostarelega gospoda, ki je po ponesrečenem sinu podedoval ogromno bogastvo, zdaj pa se mu zdi, da je našel način, kako s tem denarjem spremeniti družbo. Morda najbolj abstraktno zgodbo sta zasnovala Andrej Tomažin in Matej Stupica. Govorita o Drugem letu popolne fragmentacije, o totalitarni Novi Ljubljani, ki se vzpostavlja in ponovno razpada po veliki vojni. Srhljivi futurizem na ravni podob ostaja podoben današnjemu mestu, trepetava risba, razpršene postavitve in prvoosebno pripovedovanje pa vzbujajo nemir in nelagodje. Eden bolj posrečenih žanrskih poskusov je uspel pisateljici Mojci Kumerdej in risarju Gašperju Rusu z zgodbo Božič s Hirošijem. Serviserja hišnih robotov obiščeta žensko, ki živi z zastarelim modelom, in ji ponudita naprednejše in bolj sposobne modele. Ponovno znanstvena fantastika, a tokrat z brezhibno dramaturško strukturo. Ana, ki jo je Iztok Sitar priredil po kratki zgodbi Ane Schnabl, se zelo lepo vklaplja v avtorjev opus, v katerem se adolescentne, socialne in družinsko-psihološke zgodbe mešajo z erotizmom. Pravzaprav je nedavno izšla knjiga Dekliške oči, za katero je Sitar narisal deset takšnih zgodb petih slovenskih avtoric, med njimi pa je tudi ta o sestri dvojčici. Marko Kociper se je kot prvi lotil katere od kratkih kratkih zgodb Andreja Blatnika, ki je tako kratka, da so v stripu lahko uporabljene prav vse njene besede. Pri psihoterapevtu žena razlaga, kako je mož na nekem potovanju vozil za motoristoma, in ženski, ki je sedela na zadnjem sedežu, se je nenadoma razvezala vrvica zgornjega dela kopalk. O tem še vedno rad pripoveduje prijateljem, njo pa ta prizor še vedno obiskuje v sanjah. Polteni zaplet v značilnem Kociprovem slogu. Povsem zadnja je konstruktivistična upodobitev socialnega zapleta Zorana Kneževića Trenutek ali betoniranje v zimskem času, ki sta jo predelala ponovno angažirana Štular in Stupica. Uspešno zbližanje stripa in literature, kot smo mu priča v celotnem projektu Strip preobrazbe, je mogoče tudi zato, ker se je nekdanji sloves stripa kot nečesa pogrošnega dvignil na nivo butične umetnosti, kot v spremni besedi ugotavlja Žiga Rus. Literatura pa je v zadnjega četrt stoletja zdrsnila s piedestala umetnosti do tega, da je samo še ena od mnogih zvrsti. Kljub razlikam se bosta risba in beseda tudi v prihodnje našli v točkah nevsakdanjosti, ludizma in psihofizičnih skrajnosti.

Joanno Blejwas je v Slovenijo prvič leta 2014 pripeljala študentska izmenjava. Opravila jo je, se vrnila domov, tam dokončala dodiplomski študij, se nato vrnila v Ljubljano na podiplomski študij in tu tudi ostala. 33-letnica pravi, da je »po izobrazbi in duši glasbenica, po duši pa tudi plesalka.« Poučuje namreč saksofon in pleše swing. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Darja Pograjc. Foto: Ksenija Mikor.

Emanuela Lopes Jeronimo Kunej je 42-letna Portugalka, ki se je pred petnajstimi leti preselila v Slovenijo. Dom si je ustvarila v Brestanici, manjšem kraju, v katerem stoji grad Rajhenburg. Kako se njena zgodba prepleta s kulturno dediščino gradu, kako je pristala v vinarstvu in od kje ideja za čokoladna vina? Odgovorom na ta in druga vprašanja prisluhnite v tokratnem Drugem pogledu.

V drugi krog volitev za predsednika stranke SD sta se uvrstila Matjaž Han, ki je dobil 115 glasov, in Milan Brglez s 104 glasovi. Za položaj predsednika sta se potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin, prvi bo podprl Brgleza, Beočanin ne bo nikogar.

Nurainina Binti Ayob je doktorska študentka mikrobiologije, ki se je v Slovenijo preselila lani oktobra. Sprva je bila povsem presenečena, da so pri nas trgovine ob nedeljah zaprte, a zdaj se je na to že navadila – tako kot tudi na vreme. V Maleziji, od koder je doma, namreč ne poznajo letnih časov, temperature pa čez leto ne nihajo tako zelo kot v Sloveniji. Kakšni so bili občutki, ko je prvič videla sneg, in kakšna se ji zdi Slovenija, pa v tokratnem Drugem pogledu.

Spaso Pecanov je 54-leten Makedonec. V Slovenijo je prišel leta 2012, in sicer s trebuhom za kruhom. Službo je našel na Primorskem, zato zdaj še vedno živi v Sežani. Kakšni so velikonočni običaji v Severni Makedoniji in katero makedonsko hrano najbolj pogreša, pa izvemo v današnjem Drugem pogledu. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan.

Huong Vu je odraščala v Hanoju. Ko je končala univerzitetno izobraževanje, se je v iskanju dela preselila na jug Vietnama v Hošiminh, spoznala Slovenca, preostalo pa je zgodovina. V današnjem Drugem pogledu izveste, da Slovencem ribja omaka ne diši najprijetneje, da pa si z Vietnamci delimo podobno ljubezen do goveje juhe. Tudi o filmu, snegu, birokraciji in še marsičem se je Darja Pograjc pogovarjala z Vietnamko, ki v Mariboru živi od leta 2011.

Slovenski orli tudi v Oberstdorfu kažejo svojo moč v smučarskih poletih. Kar trije so skočili med prvih pet, prvo in drugo mesto sta zasedla Timi Zajc in Peter Prevc, ki bo najvišja mesta očitno napadal tudi na slovesu od kariere konec marca v Planici. Razburljivo športno poletje pa z odličnimi predstavami med drugimi napoveduje kolesar Jan Tratnik, ki je zmagal na uvodni enodnevni dirki za svetovno serijo v Belgiji. Preostale novice: Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napovedi o dodatnem oboroževanju in nadaljevanju boja. Materi Alekseja Navalnega po več kot tednu dni oblasti predale njegovo truplo. Verske skupnosti opozarjajo na pomanjkanje dialoga s predstavniki vlade.

Danes se odpravljamo na potovanje čez Atlanski ocean, vse do Karibskega otočja, oziroma bolj natančno do Kube. Yassera Maresmo je pred 18-imi leti v Slovenijo pripeljala ljubezen. Sprva je živel v prestolnici, dobro leto nazaj pa sta se s punco preselilo v Pliskovico, majhno vas na Krasu. V Pliskovici je Yassera obiskala Lana Furlan in ga povprašala o kubanski hrani, običajih in mrzlem vremenu, več pa v današnjem Drugem pogledu.

Luko Radičevića je v Slovenijo pripeljala želja po študiju v tujini, zato se je po srednji šoli poslovil od domačega Niša in pozdravil svoj novi dom v Ljubljani. Sprva se je domov vračal skoraj vsak mesec, danes pa redkeje. 25-letni magistrski študent obramboslovja in varnostnih ved večino časa posveča študiju, učenju slovenščine, svojemu zagonskemu podjetju ter prijateljem. Ker je bil s študijem v Sloveniji zelo zadovoljen, je nad njim navdušil tudi svojo sestro in partnerko. Kako so njegovo odločitev, da odide v Slovenijo, sprejeli starši in kaj najbolj pogreša, pa nam je zaupal v tokratnem Drugem pogledu.

Ksenia Juvan, Rusinja iz mesta Togliati, je zelo mlada odšla od doma. Najprej v Nemčijo, potem na Nizozemsko, živela je tudi na Kitajskem, povsod se je izobraževala. V Slovenijo je pred osmimi leti prišla na dopust, v Portorožu je spoznala sedanjega moža in ostala. Študirala je turizem, danes se ukvarja z digitalnim marketingom. Na svojem blogu Ksenia in Slovenia je promotorka Slovenije, njenih naravnih lepot, odkriva manj znane kotičke, srečuje ljudi, povezane s turizmom, spoznava gastronomijo, vina, predvsem jo zanimajo zgodbe. Središče Ljubljane, kjer živi z družino, jo navdihuje. Obožuje tudi Gorenjsko, od koder je doma njen mož, in Obalo. Zanjo je največjega pomena znanje tujih jezikov, ki ga prenaša tudi na hčerki, stari 3 in 6 let. Več pa v Drugem pogledu, ki ga je pripravila Aljana Jocif.   

Vlada bo odločitev glede drugega bloka krške nuklearke sprejela do avgusta, je dejal premier Robert Golob. Ob tem je nakazal tudi možnost priprave posebnih zakonov o drugem bloku in njegovem umeščanju v prostor. Že v 10-tih dneh naj bi po napovedi ministra za naravne vire Uroša Brežana sprejeli prvi strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki se ukvarja tudi z umeščanjem drugega bloka jedrske elektrarne krško. Druge teme: - Putin napovedal neuspeh ukrajinske protiofenzive in potrdil nameščanje jedrskega orožja v Belorusiji - Več kot 80 muzejev in galerij vabi na Poletno muzejsko noč - Nogometaši in košarkarice včeraj poraženi

Volitve v Turčiji v prvem krogu najverjetneje niso prinesle zmagovalca. Podpora predsedniku Redžepu Tajipu Erdoganu je upadla pod polovico. V nagovoru privržencem je dejal, da ima več kot 2 milijona glasov prednosti pred kandidatom opozicije Kemálom Kiličdaroglujem, a je tudi ta prepričan v zmago. Kot je ocenil, Erdogan kljub umazani kampanji in žalitvam ni dosegel želenega. V oddaji pa tudi o tem: - Ob dnevu Slovenske vojske: kakšno pot je prehodila v 32-ih letih? - Sindikati na današnjih pogajanjih o plačnem sistemu želijo tudi razpravo o regresu. - Vodilni na dirki po Italiji, Belgijec Evenepoel, zaradi okužbe s koronavirusom končal dirko

Natalia Baymacheva je v Sloveniji že skoraj leto dni. Prišla je iz Rusije, pri nas pa študira kemijsko informatiko. Rodila se je v mestu Iževsk, ko je dopolnila 14 let, pa se je preselila v Moskvo. Kakšno je študentsko življenje, opravljanje vozniškega izpita v Sloveniji in katera je po njenem najbolj nenavadna slovenska beseda, vse to boste slišali v Drugem pogledu.

Odločanje o noveli zakona o tujcih gre v drugi krog; po vetu državnega sveta bo tokrat potreben en glas več, a po napovedih največje koalicijske stranke to ne bo težava. Čeprav je pogoj o znanju slovenskega jezika za družinske člane tujcev dvignil kar nekaj prahu, državna sekretarka Tina Heferle zagotavlja, da gre za korak naprej, in v pol leta obljublja migracijsko strategijo. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki stopnjujejo pritisk na vlado, ker še ni odpravila plačnih nesorazmerij in uresničila obljube o 600 evrih dodatka k njihovim plačam - Prihodov prebežnikov v Italijo vse več, prav tako tragičnih brodolomov v Sredozemlju - Hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč; policija v teh dneh poostreno nadzoruje voznike

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Štiridesetletni Davor Knežiček je bil rojen v Tuzli, tretjem največjem mestu Bosne in Hercegovine. Seže pa njegova vez s Slovenijo (kot boste slišali v oddaji) vsaj tri generacije v preteklost. Sogovornik v Ljubljani zdaj živi že 22 let, sem ga je pripeljala želja po študiju angleškega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. O slovenski arhitekturi, bosanski kavi, besedi "vesolje" in še marsičem v današnjem Drugem pogledu!

V 47 občinah so včeraj v drugem krogu izbirali župane. Za največje presenečenje so poskrbeli volivci v Celju, kjer se po 24-ih letih od županovanja poslavlja Bojan Šrot. Nasledil ga bo skoraj 30 let mlajši Matija Kovač. V preostalih mestnih občinah pa so izidi takšni - v Mariboru je drugi mandat dobil Saša Arsenoviča, tudi v Kranju bo še naprej županoval Matjaž Rakovec. V Novi Gorici je slavil Samo Turel, v Murski Soboti Damjan Anželj, v Krškem pa Janez Kerin. Druge teme oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel danes prvič pri Golobu, Pahor na zadnjem srečanju z Mattarello - Ob svetovnem dnevu tal opozorila o preobsežni pozidavi; po njivskih površinah smo na repu Evrope - V četrtfinale nogometnega prvenstva še Angleži in Francozi

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Drugi krog predsedniških volitev, v katerem se merita Anže Logar in Nataša Pirc Musar, je presenetil z višjo volilno udeležbo kot v prvem krogu; do 16h je svoj glas oddalo 36,73 odstotka volivk in volivcev. Če gre soditi po prvem krogu, bo že kmalu znano, ali bo Boruta Pahorja v predsedniški palači zamenjal nov predsednik ali prva predsednica. Druge teme: - Pahor bo zmagovalca volitev že v torek povabil na neformalni pogovor - V eksploziji v središču Carigrada ubitih najmanj šest ljudi, po navedbah Erdogana gre za terorizem - Ruski predsednik Putin predlaga odvzem državljanstva obtoženim širjenja lažnih novic o ruski vojski

Kandidata za predsednika ali predsednico republike Anže Logar in Nataša Pirc Musar sta po zanesljivem preboju skozi prvo volilno sito z mislimi pri drugem krogu. Po besedah Logarja bo ob sodelovanju prihodnost Slovenije svetla. Pirc Musar pa je dejala, da bo v drugem krogu šlo za spopad vrednot. Analitiki medtem interpretirajo statistične podatke prvega kroga. Partner v družbi Valicon Zénel Batagélj pravi, da je bila pričakovana približno 60-odstotna volilna udeležba, bila pa je malo čez 50-odstotna, Na račun tega navadno desni kandidati pridobijo nekaj več kot levi in točno to se je zgodilo, je še dejal Batagelj. Druge teme: - Premier Robert Golob je na redni parlamentarni seji na poslansko vprašanje o davkih dejal, da morajo v času krize tisti, ki imajo več, tudi plačati več. Napovedal je tudi, da bodo v četrtek na vladi sprejeli zakon za 4,5-odstotno za redno uskladitev pokojnin, enak predlog pa bodo poslali na Ekonomsko-socialni svet za dvig minimalne plače - Opolnoči se bodo znova podražila pogonska goriva in ekstra lahko kurilno olje. Za liter bencina bo treba odšteti 1,6 centa več, dizel in kurilno olje pa bosta dražja za dobrih 9 centov. - Rishi Sunak je postal novi vodja britanske konservativne stranke, kar pomeni, da bo v kratkem postal tudi novi britanski premier. To je še tretja menjava za krmilom države in stranke v dveh mesecih.

Dan po predsedniških volitvah Anže Logar in Nataša Pirc Musar začenjata drugi krog nagovarjanja volilk in volilcev. Strokovnjaki napovedujejo ostrejšo tekmo kot v prvem krogu. Luka Lisjak Gabrijelčič tako meni, da v drugem krogu ne bo nekega avtomatizma, da bodo vsi, ki so v prvem krogu podprli Brgleza, zdaj podprli Natašo Pirc Musar. V povolilni analizi tudi o tem, da se je znova pokazala razlika med urbanimi in ruralnimi volilci. Druge teme: - Novi britanski premier bo Rishi Sunak, pred njim veliki gospodarski izzivi - Ob izteku rožnatega oktobra opozorila o slabšem odzivanju na program Dora v času epidemije; najmlajša bolnica stara 22 let - Alpska smučarka Meta Hrovat nepričakovano končuje tekmovalno pot

Danes pa v Drugem pogledu posebne vrste premiera – pred radijskim mikrofonom bomo gostili klovna. Klovn Clamyo se je poimenoval Camilo Acosta Mendoza, ki se je rodil v Kolumbiji. Po izobrazbi je strojni inženir, a življenje ga je odpeljala v popolnoma drugo smer. Pred sedmimi leti tudi v Slovenijo, kamor se je dokončno preselil pet let nazaj. V nadaljevanju spregovorimo tudi o tem, kako je postal klovn, zakaj ceni življenje v Sloveniji in zakaj je ena njegovih najljubših slovenskih besednih zvez »gremo počasi«.

Bernarda Jurič je ponosna, da ji je 27. avgusta letos kot prvi Slovenki in prvi iz Slovenije uspelo prekolesariti najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu The Silk Road Mountain Race, na kateri je premagala 1900 kilometrov in več kot 34.000 višinskih metrov prek številnih prelazov.

Zakaj gledaš vedno na drugo stran? Zakaj vedno misliš, da imajo drugi več sreče?

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je s predstavniki primarnega zdravstva danes razpravljal predvsem pomanjkanju osebnih zdravnikov. Kot je znova dejal Bešič Loredan, bodo v interventnem zakonu zapisani deficitarni poklici na primarni ravni. Ostali poudarki: - Računsko sodišče: država pri Drugem tiru ni bila učinkovita - Po razkritju o razmerah v podjetjih Marinblu in Selea pozivi odgovrnim k ukrepanju - Narodni muzej zaradi domnevnih ponaredkov odpovedal razstavo svetovno znanih umetnin

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.

Ponavadi v Drugem pogledu poslušamo zgodbe tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Zadnjo sezono pa rubriko na vsaka dva meseca obogatimo z drugačnim Drugim pogledom in v tujino pokličemo Slovenca. Tokrat je bil to 50-letni Prekmurec Aleksander Temlin, ki živi v urugvajski prestolnici Montevideo. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.

Rebecca Svetina že 13 let živi v Radovljici, v katero se je preselila iz ameriškega Pittsburgha. Kaj je grafično oblikovalko in učiteljico angleščine pripeljalo v Slovenijo in zakaj je tukaj ostala, je povedala Darji Pograjc. Pa tudi to, zakaj so slovenski vrtci odlični in zakaj je slovenščina »nagajiva prijateljica«, boste slišali v Drugem pogledu.

Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir. Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativenKrajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: – Matjaž Kranjc, Slovenske železnice – Infrastruktura, – Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, – Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, – Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi stališče Roka Svetka, AdriaKombi.

Pred kulturnim praznikom je gost minister za kulturo Vasko Simoniti. Možnosti za pogovor je veliko, saj je njegov drugi mandat med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Najprej smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše, to je na nedavne rezultate programskega razpisa in načrtovano izselitev nevladnih organizacij iz Metelkove ulice številka 6, saj ravnokar potekajo obravnave na sodišču. Foto: BoBo

Prvi dan novega leta je že prinesel športne uspehe. Na drugi tekmi silvestrske turneje smučarkskih skakalk na Ljubnem ob Savinji je Urša Bogataj zaostala le za zmagovalko Saro Takanashi. Prvič v karireri pa je na stopničkah stal 22-letni skakalec Lovro Kos. V Garmisch-Partenkirhnu je osvojil tretje mesto. Druge teme oddaje: - Peti epidemični val v zagonu, na intenzivnih oddelkih ni olajšanja, v dveh tednih pričakovati povečan pritisk - Balkan bučno v novo leto, v Beogradu na ulicah 10 tisoč ljudi - V Cape Townu zadnje slovo od velikega borca proti apartheidu nadškofa Tutuja

Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.

Donald Francis Reindl je v Slovenijo prišel pred 20 leti iz Združenih držav Amerike, sem ga je vodilo raziskovanje za doktorsko disertacijo. Kot jezikoslovec je že prej potoval v Evropo in v naše kraje, takrat pa je prišel za dalj časa. In ostal. Več izvemo v Drugem pogledu

Kompleksen, intenziven in obenem lep, ekspresiven. Tako naša tokratna sogovornica v Drugem pogledu opisuje svojo največjo strast – flamenko. Prav pri tej temi je daleč najzgovornejša. To je Madžarka Maria Keck, ki je več let živela tudi v Španiji, zadnja štiri leta je v Sloveniji. In kakšen je razlog, da se pevka, plesalka in učiteljica flamenka iz Španije preseli k nam? Ljubezen, seveda.

Češkega sogovornika smo v Drugem pogledu nazadnje slišali leta 2019. Skrajni čas, da slišimo še kakšnega! 29-letni Matúš Javor še ni dolgo pri nas, je pa kljub temu že zvesti poslušalec Prvega, rad prisluhne predvsem našim »drugopogledniškim« zgodbam. Prav te so ga spodbudile, da nam je napisal elektronsko sporočilo in tako smo vzpostavili stik. Darja Pograjc ga je povabila na Tavčarjevo 17 in nastala je naslednja zgodba.

Šolanje, ljubezen, služba so med pogostimi vzroki selitev posameznika v tujino. Tudi naš tokratni gost Semi Assayed, po rodu Palestinec, je svojo domovino prvič zapustil zaradi šolanja. Želja postati strojni inženir letalstva ga je pred več kot 40 leti pripeljala v Beograd, v takratno Jugoslavijo. Delček svoje življenjske zgodbe, predvsem kako in zakaj že večino svojega življenja živi v Hrastniku, nam bo razkril v Drugem pogledu avtorice Karmen Štrancar Rajevec.

Naš zadnji sogovornik v Drugem pogledu, preden gre torkova rubrika na zaslužene počitnice, prihaja iz Konga, v Slovenijo pa pred dobrima dvema letoma ni prišel na počitnice. Iz svoje države je zbežal, ker se boji za svoje življenje, bil je namreč na protestih in v politiki, na zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca v parlamentu. Spoznajte Doudouja Bigaruro!

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

Poleg koronavirusa, je svet, po smrti črnskega državljana v Ameriki, preplavil val protestov. Nekateri protesti so nasilni, polni smrti, ali kot pri nas, polni groženj s smrtjo, borbe PROTI, netenja sovraštva. V prizorih, ki vzbujajo, če že ne strah, pa vsaj nelagodje ali obup, me je posebej pretresel prizor, ko so policisti v New Yorku in Michigenu pokleknili pred demonstranti in tako pokazali, da so proti nasilju. Ob klečečih policistih sem se spomnila nepozabnega prizora iz prvega obiska sv. papeža Janeza Pavla Drugega leta 1997 v Sarajevu, mestu, ki je še krvavelo od vojne. Kot je stari papež poljubil trpečo bosansko zemljo, tako se je ob podelitvi obhajila eden od vernikov sklonil in božjemu romarju najprej poljubil noge, nato šele iz njegovih rok prejel hostijo. Kaj pomeni poklekniti pred nekom? Slovar SKJ pravi, da to pomeni »postaviti telo v položaj, ko se kolena dotikajo tal«, a doda, da »v krščanskem okolju upogniti koleno pomeni znamenje spoštovanja«… So pa še druge razlage: da to pomeni ukloniti se, vdati, biti premagan… Najbolj romantično poklekanje pa je, ko fant kleči pred izvoljenko svojega srca in jo zaprosi, da bi postala njegova soproga do konca dni… Pomembno je pred kom in kje klečim. Ali me klečanje ponižuje ali dviguje? Ali klečim pred človekom ali pred Večjim od sebe? V krščanstvu klečimo pred Bogom, Najvišjim in Najsvetejšim, ki je Začetek in Konec vsega. Četudi je po Drugem vatikanskem koncilu bilo zelo moderno, ko so nekateri duhovniki v cerkvah odstranili klecala pri klopeh, da se ne bi več poklekalo, ker to pomeni poniževanje za človeka, je pa danes klečanje spet vse bolj navzoče tako v osebni molitvi kot v skupnih slovesnostih. Pri molitvi za mir klečijo množice mladih in starih v Medžugorju sredi vročine, na golem kamenju; pred Najsvetejšim Zakramentom 24 ur klečijo sestre klarise in karmeličanke; klečijo tudi matere pred svojimi otroki, ki so še tako majhni, da moraš poklekniti, če jim želiš pogledati v oči, ali pa negovalka kleči pred bolnikom, da ga uredi in ozdravi… Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva. V tem stavu lahko iskreno moliš za vse ljudi, za vse vlade in vse novinarje in še posebej za vse protestnike, da bi našli kar iščejo, saj bi tako osrečili sebe in druge. Klečati pred Bogom omehča ne samo kolena, ampak tudi srce, da ne obsoja, ampak se iz kamna spremeni v kruh. Ko se po naših ulicah vrstijo protesti, je dobro narediti enako kot sv. Pavel: »upogniti svoja kolena pred Očetom… naj vam dá bogastvo svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. Naj Kristus prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega vsa spoznanja« ( pr. Ef 3,14 – 19).

Avtor recenzije: Lev Detela Bereta Jure Franko in Jasna Rodošek.

Na Velenjski grad se je tokrat odpravila Andreja Gradišar, da vam v Drugem pogledu predstavi prvo sogovornico iz Litve. Ona Čepaityte Gams tam dela kot kustosinja pedagoginja. Če bi iskali slovensko ustreznico njenega imena, bi bila to Ana. Jo pa, ko se predstavi kot »Ona«, v Sloveniji marsikdaj povprašamo, kako ji je zares ime. Velenje je njen dom že slabi dve desetletji. Selitev iz večje Vilne v manjšo šaleško prestolnico je zahtevala kar nekaj prilagoditev. V nadaljevanju pa tudi o tem, kako drugače vzgajamo otroke v Litvi in Sloveniji.

Mandeep Kaur in Sukhbir Singh prihajata iz Pandžaba. Mandeep je pevka, Sukhbir dela v logistiki. Kaj ju je pripeljalo k nam? Zanimiva in precej ovinkasta pot. Sukhbir je opravljal podiplomski študij iz ekonomije in administracije na Poljskem. Ko je doštudiral, so mu v Sloveniji ponudili pripravništvo na področju logistike, sledila je zaposlitev. Mandeep se mu je pridružila, ko sta se poročila. Podrobnosti pa v Drugem pogledu!

Tantely Gaberšček je ime naše tokratne gostje v Drugem pogledu. Ljubezen premaga vse, bi tudi lahko rekli zanjo – tako razdaljo med Slovenijo in Madagaskarjem kot izločitev iz družine zaradi poroke s tujcem. Razlog za njeno selitev k nam je torej ljubezen. Z družino že od leta 1993 živi v Tolminu. Kako se je Malgašinja privadila na naše okolje, hrano, navade, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.

32-letna Yuliya Nesterova se je v Slovenijo preselila, ko je dokončala študij prava s področja človekovih pravic in mednarodnega upravnega prava. Od takrat je minilo 6 let. Kaj jo je prepričalo, da se iz orientalsko obarvane turkmenistanske prestolnice Ašhabad v Srednji Aziji preselila v Ljubljano? Pove v Drugem pogledu!

Danes pa v Drugem pogledu pogled na našo državo, kot ga v tej oddaji še nismo bili deležni – iz zraka. Eden od razlogov, da se tujci ustavijo ali ustalijo pri nas, je tudi študij. Izobraževanje za pilota je tako k nam pripeljalo Libijca Haithama Boumadiana. 26-letnik je v Slovenijo po veliko čakanja in veliko težavah prišel leta 2016. V tem času je živel v več različnih slovenskih krajih, nad Slovenijo pa je med praktičnim usposabljanjem seveda velikokrat tudi letel. V Drugi pogled ga je povabila Andreja Gradišar.

Malo drugačna oddaja Drugi pogled je danes pred nami. Več sogovornikov boste slišali v njej, vsi pa so se vam v preteklih tednih in mesecih pravzaprav že predstavili. Niso pa še praktično nič povedali o praznikih in tale torek med božičem in novim letom je pravi, da jih povprašamo tudi o tem. Praznovali bomo skupaj s Srbkinjo, Škotinjo, Maldivijko, o njegovem videnju slovenskih božično-novoletnih praznikov je spregovoril tudi kanadski Tajvanec, pa še Belgijec, ki smo vam ga v Drugem pogledu predstavili pretekli teden. Oddaji je ob pomoči Darje Pograjc, Katje Krajnc in Špele Šebenik praznično podobo dala Andreja Gradišar.

Že več kot 20 let je Slovenija dom Glorie Victorie Luna Saavedra oz. krajše Glorie Luna. Je druga Perujka, ki jo gostimo v Drugem pogledu. K nam jo je zaneslo znanstvo s Slovencem. Ker se je v Slovenijo preselila med študijem novinarstva v domovini, se je morala tu kar hitro lotiti učenja slovenščine, saj sicer študija ne bi mogla dokončati. Danes vodi svojo jezikovno šolo, zato bosta z Andrejo Gradišar govorili tudi o ljubezni Slovencev do španščine.

Danes pa v Drugem pogledu gostimo na nek način radijskega kolega. Na Radiu Študent od spomladi predvajajo oddajo Sleepless in Slovenia, v kateri Chris Lee osvetljuje vsakdanje zaplete in težave pa tudi radosti življenja v Sloveniji. Mi smo kanadskega Tajvanca povabili pred mikrofon Prvega. Z njim je o tem, zakaj otroci na ulici za njim vpijejo »Kitajec«, kaj druži in kaj ločuje Kanadčane in Slovence, pa tudi, kako mu je pri nas uspelo priti za volan rečne ladje, ne pa še za volan avtomobila, govorila Andreja Gradišar.

»Slovenija je že dolgo moja država, zdaj pa je tudi moj naslov,« je na začetku najinega pogovora povedala Srbkinja Tatjana Vehovec. Ker je poročena s Slovencem, je že pred selitvijo pogosto obiskovala njegovo sorodstvo v Sloveniji. Tudi zato in ker je konec koncev, kot pravi sama, »otrok Jugoslavije«, je našo državo že pred selitvijo k nam dobro poznala. Zakaj se je iz Novega Sada preselila v Loče blizu Slovenskih Konjic, bo povedala v Drugem pogledu.

V rubriki Drugi pogled smo spoznali že številne tujce, ki so Slovenijo izbrali za svoj novi dom, začasno ali – večina – za vedno. Tokrat pa bomo spoznali gospoda, ki mu Slovenija pomeni občasni drugi dom. Z ženo, ki je po rodu iz Vojvodine, namreč živita v Luksemburgu, velik del leta pa preživita v Sloveniji, v Kozjanskem parku, v katerem se počutita odlično. Claude Nöel je prvi Luksemburžan, ki vam ga predstavljamo v Drugem pogledu, in tako na naš zemljevid dodajamo že 103. državo.

Triintridesetletna Triin Raamat se je pred letom in pol iz Talina preselila v Slovenijo. Odločitev za selitev je spodbudilo srečanje s slovenskim fantom na glasbenem festivalu na Hrvaškem. Kako se je razpletla "zgodba treh držav" in kako nam Estonka nastavlja ogledalo, preverite v Drugem pogledu.

V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji.

Kako se počuti Indijec, navajen na vročino in sonce, ko prvič prispe v Slovenijo na hladen in deževen dan? Naš sogovornik Ishan Manjrekar se ga še zelo dobro spominja. Pravi, da je bilo zanimivo in tudi zabavno. Že isti dan je šel v center Ljubljane in vse se mu je zdelo zelo zelo prazno. To pa ga ni odvrnilo od odločitve, da bi tukaj ostal. Zdaj je v Ljubljani že dve leti in na razlike se je že precej navadil. Celo tako zelo, da vse svoje prijatelje nagovarja, naj pridejo sem na dopust. Vse jim že lahko razkaže sam, saj si je večino Slovenije že ogledal. Svoj pogled na Slovenijo je v Drugem pogledu predstavil Katji Krajnc. Bere Andreja Gradišar.

Preden se je Yoning Cheng s svojim možem preselila v Slovenijo, je imela za seboj že več 10 let izkušenj učenja mandarinščine. Iskanje novih izzivov jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom, si zgradila nov krog poznanstev in odkrila rekreacijsko žilico, ki je prej kot mestno dekle ni imela. Kako je doživljala selitev iz 7-milijonskega mesta v 2-miljonsko državo? Pove kar sama, v Drugem pogledu!

21.marca bo minilo 15 let od smrti mariborskega škoda dr.Vekoslava Grmiča, ki je v drugi polovici 20.stoletja, še zlasti v času po Drugem vatikanskem koncilu, v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše, odigral pomembno vlogo. O tem se bomo pogovarjali s publicistom Petrom Kovačičem Peršinom.

Balkan z okolico je območje, s katerega smo v tem mesecu gostili sogovornike v Drugem pogledu. Najprej Azerbajdžanko, nato Srbkinjo, pretekli teden Ciprčana. Čeprav sta državi v sporu, bomo Ciprčanu ob bok dali Turka. Furkan Güner je študent magistrskega študija politologije, v Sloveniji živi od leta 2015, prvič pa je k nam prišel na študijsko izmenjavo Erasmus že dve leti predtem, torej leta 2013. Andreja Gradišar se je z ljubiteljem kolesarjenja in pohodništva pogovarjala o možnostih za ukvarjanje z obema hobijema v njegovi domovini in pri nas, lotila pa sta se tudi primerjave slovenskih in turških sladic.

Petintridesetletni Estonki Kristi Kruusmaa izkušenj s selitvami ne manjka – kot prostovoljka je delala v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji je opravila študentsko izmenjavo, potem je za leto dni odšla v Berlin. Iz Nemčije se je vrnila v Slovenijo, saj je tu dobila delo – kot znanstvenica se ukvarja z raziskavami diagnostike rakavih obolenj. Zaradi dela se je za štiri leta preselila v Španijo in se spet vrnila v Ljubljano. Več v Drugem pogledu Darje Pograjc.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.

Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Ob naslovu sedmega dne radijskega misijona Bil sem izgubljen in Si me našel je v Drugem pogledu razmišljal župnik župnij Lovrenc in Puščava Damjan Mlinarič. Opisal je svojo izkušnjo vere.

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Ob naslovu četrtega dne radijskega misijona Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Božena Kutnar.

“No, končno pa smo le prišli do tega, da bi bila zelo potrebna športna redakcija. In tako se je 19. marca leta 1949 rodila športna redakcija, ki se je sestajala iz samo enega člana, to sem bil jaz, urednik in delavec,” tako je Slavko Tiran povzel rojstvo najstarejšega športnega uredništva v Sloveniji. V sedemdesetih letih športa na Radiu Slovenija, sprva na Prvem programu, kasneje pretežno na Drugem oziroma Valu 202 nam je malokateri res pomemben dogodek ušel. Reporterji pa so sploh v prvih letih poročali tudi o dogodkih, ki niso bili povezani s športom. Stane Urek je tako prenašal tudi Armrstrongov pristanek na luni. Tudi zaradi radijskih športnih legend iz preteklosti so nepozabni največji tekmovalni uspehi, njihovi nasledniki se trudimo delovati v isti smeri. Prisluhnite oddaji V sredo ob 70-letnici športnega uredništva Radia Slovenija, ki sta jo pripravila Luka Petrič in Uroš Volk.

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.

Zlasti v mestnih občinah se je županska struktura kar dobro zamenjala, je opozoril Ali Žerdin in se vprašal, zakaj je temu tako? Lokalne volitve so mimo, prinesle so precej sprememb. Ali Žerdin je v uvodu dejal, da so presenetljive predvsem mestne občine. V nekaterih so že v prvem krogu zmagali aktualni župani. ​»Vsi, ki pa so se potegovali za ponovitev županske funkcije v drugem krogu, so tekmo izgubili. Kot da bi volilno telo dobilo sporočilo - župan, ki v prvem krogu ne more zmagati, je utrujen in si zasluži počitek, odpravnino, slovo. Potem sledijo preobrati.«

Novo Mladino lahko preberete tudi na spletu >> http://www.mladina.si #Mladina38

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).