Podcasts about navdih

Navdih je preblisk duha. Mogočno je hipoma tu. Zavzame ves miselni prostor, ne dopušča dvoma. Ne prenaša neodločnosti ali polovičnosti. Stopi v življenje kot jasna misel, ki ji ni mogoče ugovarjati, kajti njena prvinska moč je prepričljivost. Dokončnost. Je mavrično razpoloženje, lok na nebu osebnega spoznanja. Pridi, dobri prijatelj, da se ti poklonim in da prevzamem tvojo bit! V času negotovosti sem te namreč iskal. Nisem vedel, kje bi te mogla izslediti negotova roka. Zdaj pa vem, da venomer domuješ v hiši modrosti. Vem, da se skloniš k človeku, ki prosi za razodetje. Saj ne štediš z darovi vedenja. Tvoja zastonjskost je zanesljiva, tvoja radodarnost obilna. Napaja se iz korenin razumevanja. Obstane, ker je zraščena s svojimi temelji. Navdih je notranja molitev, dobro delo, odprtost za življenje. Je volja, ki povezuje dobroto v venec ljubezni. Je navzočnost Svetega Duha, ki prekipeva od veselja, ko se razdaja hrepenečim. Spoznanje, položeno v naročje navdiha, je vezni člen med vidnim in nevidnim svetom. Z njegovo pomočjo ustvarjamo življenje po pravični zamisli. V korist drugih. Sebi v opravičenje. Po meri Boga.

Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.

Kako odbit je tale Štajerec vam bo jasno, ko bo začel razlagati, kateri del telese je imel najbolj odrgnjen na Koroški planinski poti, kje je odtekel svoj edini cestni maraton in kako izbira svoje ultra dirke in izzive. V tem super pogovoru boste izvedeli, kako je teči na Reuninonu in na Japonskem, kdaj se bo lotil SPP, zakaj prisega na samooskrbo in kako balansira službo, družino, tek in življenje. Na svojem seznamu ima posebno ameriško dirko, je ljubitelj tehničnih tras in na dopustu...ja, uganili ste, teče! Vzemite hladno pivo v roke in navijte tole epizodo.

Ime tedna je Marina Dermastia, upokojena profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani. Za posebno pozornost, ki jo namenja mladim, njihovim učiteljem in ostalim skupinam splošne javnosti je prejela častni naziv komunikatorica znanosti, najvišje priznanje Slovenske znanstvene fundacije za dosežke na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Tadej Pogačar, najboljši kolesar lestvice Mednarodne kolesarske zveze, ki v letošnji sezoni nadaljuje z vrhunskimi predstavami. V šampionskem ritmu je prepričljivo zmagal na letošnji dirki po Italiji in postal šele tretji zmagovalec tritedenskih dirk v zadnjih 40 letih, ki je zbral tudi šest etapnih zmag. Vito Žuraj, skladatelj, ki je za Berlinsko filharmonijo napisal skladbo Anemoi za veliki simfonični orkester. Navdih za približno polurno kompozicijo je našel v starogrški mitologiji, prvič v zgodovini filharmonije, ki je bila ustanovljena leta 1882 pa so se odločili, da delo naročijo pri slovenskem skladatelju. foto: NIB

Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.

Tokrat smo posvetili pozornost več tematskim potem. Najprej smo se poglobili v ozadje nastanka Poti cistercijanov, ki so jo v drugi polovici septembra 2023 odprli v Stični. Naša sogovornika sta bila direktorica Muzeja krščanstva Nataša Polajnar Frelih in kustos Luka Mlekuž. Nato pa smo pohodniški korak naravnali na Riklijevo poti in nazadnje pogledali še v Posočje, kjer se je odvil pohodniški festival.

Piše: Nives Kovač Bereta: Jure Franko in Lidija Hartman Pesniške zbirke Mojce Seliškar izhajajo v dolgih razmikih. Prvo z naslovom Kitara v žepih je izdala leta 1982, deset let pozneje je sledila Prah in jagode. Navdih za naslov tretje zbirke Sanjarije samotne sprehajalke je dobila pri nedokončani knjigi Jeana Jacquesa Rousseauja Les Rêveries du promeneur solitaire, posmrtno izdani leta 1782. V pesničinem samotnem preživljanju časa se zvrstijo štirje sprehodi. Dobesedni in metaforični. Pesem Jezero ima pet sklopov. Pesničin glas je čist in jasen kot jezero, žito, sneg, mirta, jasmin, morje … »O jezero! / Nocoj si ljubezenska postelja. / Tvoje vode spijo v votlinah, / stezica spremlja dišečo mejo, / šipkov grm se sveti iz nje, / ne samo grm, / svetloba, ki jo pošilja je nebo, / gleda iz rumenih in belih cvetov, / tudi nebo cveti belo. / Tvoj resnobni hrib je žameten / v poletnem večeru / … /« Na drugem pesniškem sprehodu se v jezik izpovedi zareže bolečina. Vprašanja o celosti, izgubi, bolečini in nervoznem srcu, ki brezumno divja. »Bi se rada zacelila, / postala cela, / prevzela svojo polovico? / Ne bo šlo. / Je biti cela lažje? / Res to hočeš? / Res to zmoreš? / Kaj bi imela od tega?« Pesmi, v katerih se prepletajo poezija, potovanja, valovi, narava, vsakdanjosti in domače intimnosti, se pred nami vrstijo kot živobarvna tapiserija. Kot da bi lovljenje živali zamenjalo lovljenje ljubezni. Ljubezni, ki je ni več, pa vendar ostala v svoji živosti in neminljivosti. Zadnja sprehoda sta nostalgična in polna spominov. Obračunavanja s seboj, z leti, ki so minila, z mladostjo, otroštvom – vračanjem v preteklost, sedanjost, mogoče malce manj v prihodnost. V Žalostnem pismu, v katerem se zdijo dnevi razvlečeni kot Dalijeve palačinkaste ure, se pesnica ob opazovanju mimoidočih znova vrača v preteklost pogrešane ljubljene osebe. »De la musique avant toute chose / … / Pred vsem drugim bodi glasba / … /, je v Art poétique zapisal Paul Verlaine. In glasba se pojavlja tudi v besedah, v katerih Mojca Seliškar morda najmočneje (kljub bolečini) razkrije svojo moč in neizmerni vitalizem. Pesničin eros – thanatos. Ubesedi se glasba sanjarij samotne sprehajalke. »Predanost življenju je predanost smrti, / zeleneča v plahutanju vej / s hitečimi poganjki obnavljanja. / Ali pomirjenost ob valovanju temnega morja. / Ali blaženost z vonji zemlje prepojenih teles, / ganjena nemost, sporazumno molčanje / ob nenadnem obdarovanju z vednostjo, / ki jo spet in spet prekrijeta noč / in moč novih juter. / … /

Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.

Nejc in Rok tudi tokrat ne moreta mimo belgijskega nogometa, poglobita se v situacijo glede slovenskega reprezentančnega nogometa in se pomudita v bralno-video kotičku. Prijetno poslušanje!

Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter UhanNa Metelkovi pa drevi performans ruske feministične punk skupine Pussy Riot – na turneji zbirajo denar za bolnišnico za otroke v KijevuNa Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu.  

V današnjem podcastu Navdih Nejc in Rok debatirata o belgijski nogometni čorbi, drugi nemški bundesligi, ne manjka pa jasno tokrat sicer rahlo okrnjeni bralni kotiček.

Tokrat je naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino pa lahko spoznate še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom.

Pretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno.Mariborski umetniki z baletoma Svatba in Posvetitev pomladi znova navdušiliPretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno. Balet Posvetitev pomladi (oziroma Pomladno obredje), s katerim se je Clug poklonil koreografu Vaclavu Nižinskemu, je po desetih letih izkušenj in dozorevanja ponovno osupnil z brutalnostjo in neposrednostjo. Telesa plesalcev, razgaljena v vsej svoji prvinskosti, so dihala v ritmu zapletene ritmične sheme, ki jo je narekovala glasba in brez kančka poetičnosti poustvarila poganski ritual žrtvovanja device. Gre za motiv iz legende predkrščanske Rusije o človeškem žrtvovanju v poklon pomladnemu božanstvu, da bi se povečala rodovitnost zemlje. Navdih za glasbeno delo je skladatelj Igor Stravinski dobil, ko je zaključeval balet Ognjeni ptič in svojo vizijo dekleta, ki v poganskem ritualu pleše do smrti, zaupal Nicholasu Roerichu, scenografu in kostumografu Ruskega baleta, enega najvplivnejših baletnih ansamblov 20. stoletja, ki ga je ustanovil umetnostni kritik in baletni impresarij Sergej Djagilev. Ob njegovi podpori in po uspehu baletov Petruška in Ognjeni ptič, je Stravinski ustvaril Pomladno obredje, ki je pravzaprav njuna logična posledica, z njim pa je ostal zvest tudi svoji dediščini, saj je snov prav tako črpal iz slovanske folklore. Djagilev je koreografijo za balet, premiero je doživel leta 1913 v Parizu, zaupal Nižinskemu, ki je s svojim delom doprinesel k burnemu odzivu občinstva in kritikov, saj so predstavo preimenovali v Pomladni masaker – glasbo so označili za navaden hrup, ples pa za grdo parodijo klasičnega baleta. Clug svojo koreografijo doživlja kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu neuspehu ob pariški premieri, saj prav ta, izvirna koreografija danes velja za prelomnico v zgodovini plesne umetnosti, saj od prve postavitve do danes lahko prav skoznjo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju.  In če je Roerich v praizvedbi plesalce oblekel v indijanske kostume, so v Clugovi različici, v kostumografiji Lea Kulaša, pred nami razgaljena telesa plesalcev, ki na ta način pomembno soustvarjajo končni učinek prvinskosti in same brutalnosti motiva žrtvovanja. Prav ta neposrednost in goli prikaz tega krutega in v svojem bistvu izprijenega rituala je najbolj glasen in hkrati najbolj impresiven element Clugove koreografije, ki sicer izhaja iz koreografskih stvaritev Maurica Béjarta in Pine Bausch, ki sta v zgodovini postavitev baleta Pomladno obredje uvedla novo narečje gibalnega jezika in z njim vplivala na nadaljne postavitve. Kot pove Clug ... Po teh ključnih elementih plesa sem želel v 21. stoletju najti nek nov način interpretacije in menim, da nam je z elementom vode to tudi uspelo. Sami postavitvi smo tako dodali neko dodatno dimenzijo in predstava je ravno zaradi tega postala prepoznavna, kot drugačna od ostalih interpretacij in v zadnjih desetih letih zato tudi zelo popularna. Element vode, še pojasni Clug, se je ponujal sam, saj gre vendarle za pomladni ritual, v katerem voda predstavlja ne samo očiščevanje zime, temveč tudi čaščenje pomladi in zemlje. Z uporabo vode je koreograf dosegel izjemno močan učinek, ki intenziven gibalni stroj nekoliko ohladi ter na simbolni ravni doda smisel celotnemu obredu. Ikonografija starodavne ruske legende v mariborski izvedbi baleta Posvetitev pomladi ostaja zgolj v sledeh, kot redukcija etnografskih simbolov V dolgih pletenih kitah in rdečih ličnicah deklet ter moških brad, ki sta spolna simbola moškega in ženske. Brade so tokrat sicer umanjkale, kar je lahko tudi posledica desetletnega zorenja in bogatega življenja predstave saj, kot pojasni Clug Kar je zanimivo sem to predstavo skupaj s svojimi asistenti postavil tudi za druge baletne ansambe, torej z drugimi plesalci, ki imajo druge osebnosti in to tudi odnose v sami predstavi spremeni. In ravno te izkušnje, ki smo jih nabrali drugod smo uvedli v to našo verzijo tako da je skozi nek naraven proces predstava rasla in našla svoje mesto v zgodovini uprizarjanj tega baleta (on reče Posvetitev pomladi nasploh). Skozi podobo šestih mladeničev in  prav toliko deklet v žrtvenem ritualu so plesalci mariborskega baletnega ansambla gledalcu izvrstno prikazali močno evolucijo čustev - od začetne vznesenosti skozi dvom, paniko in strah razvije v nestrpnost in krvoločnost, ki jo abruptno prekine šele smrt Izbrane. V tej vlogi je bila Evgenija Kóškina, kljub mestoma pomanjkljivi podpori soplesalcev, izjemno prepričljiva. Večer pa je otvoril vsebinsko soroden doživljajski antipód, balet Svatba, ki je bil pretekli teden v Mariboru izveden premierno. Ta po besedah koreografa predstavlja logični korak naprej v smislu raziskovanja istoimenske baletne glasbe Stravinskega in njene scenske uprizoritve iz leta 1923. Praizvedbo je koreografirala Bronislava Nižinska, Vaclavova sestra. Clug je, kot pravi, namerno sledil izvirnemu libretu in glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za stranpoti. O povezavi med obemi baletnimi delu Clug pove... »Snov, ki privlači protagoniste obeh del na vsebinski ravni je nekakšna primarna sila, ki poganja mehanizem družbe v ritualu. Na eni strani imamo ritual poroke v Svatbi ter na drugi ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Zadnji, ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben a hkrati usodno privlačen.« Balet Svatba, z opisnim podnaslovom »koreografirani prizori z glasbo in petjem«, ki ga je Stravinski prav tako posvetil Djagilevu in Ruskemu baletu, se naslanja na ljudske pesmi in svatovska besedila iz južnega in zahodnega dela Rusije. Tako kot glasbeno izročilo, tudi Clugova koreografija izhaja iz tradicionalne ruske kulture in ustvarja okvir za plesno naracijo vnaprej dogovorjene poroke. Sama struktura baleta, ki se v zvočnem smislu opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal, je dvodelna in jo zaznamujejo štirje prizori, kjer se skozi ples nanizajo različni deli rituala. Če se na začetku ženin in nevesta pred občestvom svojih družin počutita kot žrtvi, sledi sprva plaho a nato igrivo spoznavanje. Ob živahni spremljavi in spodbujanju svatov pa se z naraščajočo intenziteto začne strast sproščati. Kaotičnost usodnega obreda se konča v umirjenem in melodičnem spevu dveh duš, ki se voljno predata svoji usodi. V mladoporočenca sta se izvrstno vživela Monja Obrúl in Tamáš Darái, ki sta tudi tehnično blestela medtem, ko je svatovski zbor kljub sami kakofonski zasnovi koreografije mestoma deloval neusklajeno. Scenografija Marka Japlja in kostumografija Lea Kulaša pa pričata o tem, da so s koreografom dobro uigrana ekipa, ki ustvarja vizualno in gibalno zelo zgovorne predstave. Izvajalsko zahtevno glasbo Igorja Stravinskega, ki ima za izhodišče naključno sestavljene kratke odlomke iz ljudskih svatovskih besedil in melodij, je Clug uspešno prevedel v gib in kljub zgoščeni gibalni povédi bogastvu glasbenega dela pustil dovolj prostora. Dobro pripravljene glasbenike je skozi izvedbo, ki sledi izvirni partituri vodil umetniški vodja Simon Krečič. »Gre za dve kultni kompoziciji iz literature 20. stoletja. Posvetitev pomladi je skladba, ki je spremenila potek glasbene zgodovine in jo v Mariboru izvajamo prvič. Lahko rečem, da smo sedaj razvili in pomladili orkester do te mere, da lahko damo to delo, s pokončno glavo, na repertoar. Zato sem bil vesel povabila baletnega dela naše hiše, da se lotimo teh dveh kompozicij, ker menim, da bosta pripomogli k umetniški rasti vseh naših ansamblov. Pri predstavah namreč poleg plesalcev  sodeluje celoten orkester, zbor, solisti, tolkalci in štirje pianisti tako da je to na nek način prerez našega celotnega dela.« Prav to sodelovanje in prikaz svojega dela so mariborski umetniki uspešno predstavili svoji publiki, ki jih nedvomno izjemno ceni in jih je tudi tokrat nagradila s stoječimi ovacijami. V svetu, ki drvi v vedno večjo razdvojenost in izključevalnost so prav vključevanje, spodbuda in podpora izraz upanja, da rodovitnost ostaja in vse žrtve niso bile zaman.

Nejc in Rok tokrat o alpsko smučarski sezoni, potopita se v drugo nemško ligo, ne manjka ruski metal ter bralno-video kotiček. Prijetno poslušanje!

Rok in Nejc tokrat o olimpijskih igrah, neresnih športih, fuzbalu, ne manjka pogovor o Super Bowlu. Bralno-video kotiček je tokrat malce krajši, pozna se vzgoja prihodnjih rodov slovenskega športa.

V prvem Navdihu v 2022 Nejc in Rok o očetovstvu, zakaj rokomet za nekoga ni resen šport, smučanju in afriškem nogometu. V bralnem kotičku tokrat kraljujejo slovenski avtorji oz. avtorice. Prijetno poslušanje!

Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.

V sklepni oddaji Via positiva v letu 2021 smo gostili posebnega moža, ki navduši s spodbudnimi mislimi, Primoža Jeraliča. Paraolimpijskega kolesarja, ki s svojo zgodbo pozitivizma in neomajne volje do življenja lahko vsem daje močan zgled. Bil je vsestransko aktiven, predan športnik. Po nesreči v najlepših letih mladosti, se je v zelo kratkem času zmogel izviti iz pasti nemoči. Ni se vdal. Navdih je lahko večini, vajeni vsega, pa tako nezadovoljni. Zakaj smo takšni? Če kdo, nas lahko strezni Primož s svojo zgodbo.

Nejc in Rok tokrat o lastnih trenerskih izkušnjah, žal le na FM22, a zato nič manj entuziastično. Pot v podcast najde še smučanje, belgijski nogomet ter še enkrat več izjemno bogat kotiček z bralno-gledljivimi predlogi. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok tokrat obdelata ljubezen do St. Paulija, potegneta črto pod ledeniški uvod v smučarsko sezono, lovita lignje po Netflixu, ne manjka bralni kotiček. Prijetno poslušanje!

Glasbena mladina ljubljanska v Rdeči dvorani Magistrata pripravlja koncert iz cikla Zvoki mladih. V prvem delu koncerta bosta nastopata saksofonist Lan Meden in pianistka Iren Seleljo, v drugem delu pa violinistka Katarina Kralj in pianistka Tanja Šterman. Glasbena matica v Viteški dvorani v Križankah prireja koncert iz cikla Pevski obeti. Na koncertu se predstavljajo mladi pevci sopranistki Tanja Klančnik in Anemarija Štefančič ter baritonist Lovro Korošec. V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah bo koncert z naslovom Navdih dela Christopha Graupnerja, Johanna Sebastiana Bacha, Roberta Schumanna in Carla Frühlinga. Nastopajo klarinetist Mate Bekavac, violončelist Giovanni Gnocchi in pianistka Cornelia Herrmann.

Navdih za današnjo epizodo je knjiga Najlepše zgodbe s slovenskih gradov, ki je pri Mladinski knjigi izšla leta 2009. V tej epizodi podkasta bomo izvedeli, kakšne zgodbe krožijo o Blejskem gradu, gradu Tuštanj, gradu Strmol, Predjamskem gradu in drugih.

Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.

Na nočni obisk prihaja umetnica, akademsko izobražena pevka in slikarka Eva Pavli. Zanjo kreativnost nima meja, zato zelo rada združuje različne umetniške zvrsti. Navdih za ustvarjanje išče v naravi, klasični glasbi in dobrih knjigah, pa tudi v ljudeh, ki jih srečuje. Je strastna zagovornica narave in ekologije. Več Eva Pavli pove v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.

Nejc in Rok podcast začneta z obilnim zajtrkom, energijo nato usmerita v zaključek klubske nogometne sezone v Evropi. Knjižni nasveti so tokrat hejtersko usmerjeni v Biblos, hvali se Goran Vojnović ter Esad Babačić, v video delu pohvale žanjejo 30for30 dokumentarci. Prijetno poslušanje!

V Cankarjevih romanih Nina in Hiša Marije Pomočnice, ki ju je pisatelj doživljal kot najglobljo in najbolj avtentično izpoved svoje osebnosti, je osrednje sporočilo vpeto v njegova razmišljanja o življenju in smrti kot osrednji problematiki človeka in njegove eksistence. Navdih za oba romana je dobil ob umiranju neozdravljivo bolne Malči Löffler, mlajše sestrice svoje dunajske zaročenke Štefke. Dekličina bolezen se je pred njegovimi očmi stopnjevala vse do njenega odhoda v bolnišnico; tam jo je Cankar obiskoval vse do njene smrti leta 1902. Kot razkrivata romana, je Cankar imel redko sposobnost globokega podoživljanja trpljenja, hrepenenja in upanja čistih in nežnih duš, obsojenih na prezgodnjo smrt, ko v njih vre še hrepenenje po življenju in ko sanjajo o prvih izkušnjah ljubezni. Cankarjeva sočutna in usmiljena narava je sestavljala tisti del njegove osebnosti, ki jo je sicer le redko razkril. V svoji zadnji knjigi Podobe iz sanj je priznal, da je mu je bilo laže pisati o grehih in oskrunjenosti, kakor pa o najsvetejšem v duš, in zapisal: »… rajši bi očitno razgalil svoje grešno telo, nego da bi bratu le za ozko špranjo odprl duri v hram, kjer gori čista luč, ki jo je bil v samotni uri sam prižgal.« Toda pisateljeva sočutna in usmiljena narava nezavedno veje iz še številnih drugih Cankarjevih del, še posebej iz tistih, ki slikajo otroke, brezdomce, revne, šibke, ponižane, odrinjene in nepotrebne ljudi ter zlorabljene in zapuščene ženske. Cankar je bil izjemen po tem, da se je znal vživeti v žensko psiho, kot še nihče pred njim je pisal, kot bi svoja občutja pred nami razgrinjala ženska v prvi osebi. V svojih delih je izjemno vlogo dal svoji materi Neži, saj je iskreno cenil in občudoval njeno pristno nesebično ljubezen, ki jo je spontano izražala do svojih otrok, ter čistost njenih misli in delovanja, ki ga je kazala do življenja na splošno. Sam je želel biti čist kot ona in v eni svojih mladostnih črtic zahrepenel: »… da bi bil kakor ti, o mati, cvet na polju!«. Toda hkrati je vedel, da je drugačen. V novelah Volja in moč je neusmiljeno analiziral svojo dušo ter občutil razklanost med dušo in telesom, etičnim stremljenjem in grešnim ravnanjem, tostranostjo in onstranostjo, umom in vestjo, umskim spoznavanjem in dojemanjem resnice z »očmi duše«. Še posebej ostro je poudarjal boleče nasprotje med dušo, ki je čista, in telesom ter njegovimi erotičnimi strastmi. Čutil je, da telo ljubi po svoje, duša pa po svoje in v razmišljanju o ljubezni do ženske zapisal: »Tvoje telo je moje telo in moje telo je tvoje; moja duša pa ti je tako tuja, kakor zvezda tisti luži, v kateri odseva.«

Nejc in Rok tokrat o projektu Super League, dogajanju na ostalih nogometnih zelenicah, pogrebu princa Filipa, zakaj NOFX igrajo prepočasi, Laibach postanejo jabolko spora. Prijetno poslušanje!

Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.

Nejc in Rok tokrat s koktejli v rokah zaplavata v ameriške športe, pobrcata žogo in popljuvata politično korektnost. Bralni kotiček se razpotegne v glasbenega, kjer tokrat prevladuje Nirvana. Prijetno poslušanje!

Njegova samosvoja glasbeno-gledališka pot se je začela v Mariboru; različni glasbeni in gledališki projekti so ga peljali na številne domače in tuje odre – od avstralskih, afriških do kitajskih. V Prvi vrsti se je leta 2019 predstavil z zasedbo Wild Strings trio. Avtor glasbe, kitarist Aleksander Kuzmić tokrat predstavlja svoj tretji samostojni album z naslovom Flama Negra. Navdih zanj je našel v španskem flamenku, v radijskem studiu 13 pa so z njim igrali: Julien Chanal - kitara; Damir Vintar - bas in Andrej Tomazin - kahon.

Rok tokrat v Navdihu gosti Jašo Lorenčiča, medtem ko Nejc štedi svoj glas za tekme slovenske nogometne reprezentance. Fuzbal, muzika, koncerti, dirkanje iz Maribora v Ljubljano in še kaj! Prijetno poslušanje.

Nejc in Rok tokrat potegneta črto pod nordijsko SP, čaka se naslov prvaka v Belgiji, lovijo se novi rekordi. Bralno-vizualni kotiček tudi tokrat ponuja širok izbor čtiva ter predlogov za serije. Prijetno poslušanje!

Tokrat v podcastu Navdih Nejc in Rok pregledata pravkar končano svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, kjer (slovenske) ocene niso prav visoke. Fuzbal je že stalnica, takisto bralni in TV kotiček. Prijetno poslušanje!

Prvi letošnji Navdi prinaša pogovor o Nejčevi jubezni do suma, Rok razpreda o preboju Tampe v Super Bowl, ne manjka alpsko smučanje in seveda nogomet. Zakaj ima Rok raje Star Wars, Nejc pa Star Treck? Odgovor se skriva v drugem delu podcasta. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok se tokrat v posebnem Navdihu vržeta v bolj ali manj nepoznane športe in discipline. Od novodobnega klofutanja, do srednjeveškega calcio fiorentino, skupaj pa obudita ljubezen do floorballa. Prijetno poslušanje!

Na kratko Nejc(@its_nejc) in Zala(@zalagajser) se pogovarjata s Capital Crew, ki so štiričlanska trap zasedba iz Ljubljana - N3 (Bine Kramar), Schayes (Svit Tilen Zupančič), 3LL (Jakob Pelicon), Jami$/CJ (Jan Miklavž). Današnja gosta sta Svit in Bine. Preden pa poslušate epizodo si predvajajte CPTLJ in pa Ambicije, da boste na pravi valovni dolžini. En večeren pogovor o glasbi, Ljubljani, ustvarjanju in bureku. Časovnica 5.00 Proces ustvarjanja: ideja - beat 8.15 HYU 12.00 Začetki Capital Crew, kdaj veš da je komad končan? 17.01 CC o adlibih 21.00 Kako vzdrževat sožitje pri delu v ekipi? 24.30 Bežigrad (in zakaj je to najboljši predel Ljubljane) 38.30 Senidah in uspeh Slovencev na Balkanu 47.00 CC Merch? 48.33 Štefan maskota 52.18 pripadnost Ljubljani 57.24 Olimpija vs Nobel: Burek kultura v Ljubljani 1.02.00 CC in knjige, filmi, Anime, Manga... 1.15.00 Takrat k so zažgal avto... (link spodaj) 1.17.00 Nastopanje v živo

Nejc in Rok tokrat o zmagi Martina Čatra, khmPlanici in nogometu. Bralno/video kotiček je tokrat izjemno bobgat, pridruži se mu še PS4 minutka. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok tokrat na hitro o ameriških volitvah, nogometu, večji del podcasta je tokrat namenjen kolesarstvu in izjemnim slovenskim uspehom. Za konec, kot vedno, bralni kotiček. Prijetno poslušanje!

Start:up Müsli: Navdih in podjetniške zgodbe v času koronavirusa. Gostje: Matjaž Košir(Integrativ), Maja Voje(Growth Lab by Maja Voje), Primož Gams(Dogs4Motion), Jan Dobrilovič(Beeping.

Nejc in Rok tokrat v Navdihu o začetku nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju, nogometu, klimatskih težavah v Mariboru,... V knjižnem kotičku dve tuji in eno slovensko delo ter pogovor o manjku slovenskih del na elektronskih bralnikih. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok v novem Navdihu preletita pravkar končani prestopni rok v nogometu, večina športnega dela pa je namenjena kolesarstvu. Je Slovenija velesila ali ne? Ne manjkajo bralni nasveti, od katerih pa danes malce bolijo možgani. Prijetno poslušanje!

Tretja sezona podcasta Navdih je tu! Nejc in Rok o poletnih koronapotepanjih, zakaj ne gledata resničnostnih šovov in še čem. Bralni kotiček je tokrat izjemno bogat, ne manjkajo pa tudi (osiromašeni) nasveti o serijah in filmih. Prijetno poslušanje.

Gosta Gymnasiuma sta bila Matej Petelin in Jure Kekec, ki sta v avgustu prehodila pot od Hodoša do Pirana. Ugotovila sta, da življenje teče prehitro, dogodki letijo mimo, dnevi pa so podobni drug drugemu. In se zato odločila, da se odpravita na dogodivščino, ki se jo bosta spominjala vse življenje. Naslovila sta jo walkacrossslovenia. Navdih jima je bil tudi pevec Mike Posner, ki je lani prehodil Združene države Amerike, o prijetnih izkušnjah in malo težjih izzivih na poti pa več izveste v oddaji!

V zadnjem predpoletnem Navdihu Nejc in Rok razglabljata o tetoviranju, kvizih, ustavita se tudi pri nogometu. Ne manjkajo nasveti za branje in TV priporočila. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok se spopadeta z Michelinovim debelinkom, brcata fuzbal in delita bralne nasvete. Prijetno poslušanje!

Tokrat v Navdihu sprehod skozi črevesje blegijskega nogometa, Nejc in Rok se spomnita Marka Elsnerja, poglabljata znanje o drugi svetovni vojni in iščeta navdih v prozi in poeziji. Prijetno poslušanje!

Maratonski Navdih special, gost je Jaša Lorenčič. Fuzbal, mediji, Ivan Cankar, Katanec je v bistvu Kosovel, vamo tamo. Koncepta ni, a svet je kljub temu skorajda rešen.

Rok v tokratnem specialnem Navdihu gosti prvi glas podcasta Ofsajd, novinarja Jašo Lorenčiča. Dotakneta se predvsem nogometnih tem, izveste lahko, kje se žura v Mariboru, kako se v pro klubu perejo cunje, kaj bo s prvenstvi, če se karantena podaljša in še in še. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok tokrat obdelata Super Bowl, preletita dogajanje v svetovnem pokalu v alpskem smučanju, ne želita nove vlade, obudita Dekle dneva in še in še...

Tokrat v Navdihu Nejc in Rok o koncu prvega dela lige prvakov, začetku sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju, Luki Dončiču, knjigah, serijah in še čemu!

Niz novembrskih epizod oddaj o ALS končujemo z vprašanjem – kako naprej? To je vprašanje, ki ga je avtorica oddaj Mojca Delač zastavila mag. Stanki Ristič Kovačič, prof. dr. Borisu Roglju, prof. dr. Ammarju Al Challabiju in doc. dr. Blažu Koritniku. Vsak med njimi je tesno poklicno povezan s to boleznijo in ima dolgoleten vpogled v razvoj znanja o amiotrofični laterarni sklerozi. Navdih vsemu pa bo seveda tudi tokrat zgodba Dabiza Riana. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem.

Nejc in Rok se najprej pomudita pri otvoritveni tekmi smučark in smučarjev v Söldnu, preverita stanje na SP v ragbiju, ne manjka lekcija francoskega jezika, knjižna priporočila in ugotovitev, da je ameriški The Office zanič. Prijetno poslušanje!

Navdih je nazaj! Poletja je konec, Nejc in Rok pa spet pred mikrofonoma. Kako sta preživela poletje, kdo je Nejca navdušil na Metal days, zakaj bandwagon ni ok in še kaj... Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok tokrat o športnih poškodbah, Kostelićih, glasbi, koncertih, vremenu in še o čem. Epizoda, rojena v težkih mukah in s 14 dnevno zamudo. A zato nič manj sočna. Prijetno poslušanje!

Nejc in Rok sta po novoletnem predahu nazaj. Športni dogodki 2018 in 2019, muzika, knjige in filmi.

Nov del podcasta Navdih prinaša posebnega gosta. Luka Elsner je v letošnji sezoni prevzel belgijskega drugoligaša Royale Union Saint-Gilloise in ga kljub ne najbolj obetavnemu začetku popeljal tik pod vrh prvenstvene lestvice. Kako se ima v Belgiji, zakaj je v klubu pomemben analitičen pristop, bo kdaj trener v Premier league... vse to in še mnogo več. Prijetno poslušanje!

Pilot podcasta Navdih, tokrat s tehničnimi težavami, ki pa bodo v prihodnje odpravljene. V pilotu pogovor o belgijskem nogometu, Luki Elsnerju, zašla sva v hardcore/metal vode, zaplavala pa tudi v poljski rap. Hvala za poslušanje!

“Ustanovljena novemba 2013 po steklenici viskija. Monowi Twins je pijana ideja, ki je šla predaleč.” Tako na predstavitvenih straneh o nastanku dua pišeta Andi Kolgot in Sanja FC. Pijanost in daljnosežnost ideje sta bili v tem primeru nadvse produktivni. Odprtost duha, ki jo lahko prinesejo takšna stanja, je sprostila ustvarjalni vrelec. Minilo je le leto in novembra 2014 je bil spisan, uglasbljen, posnet ter zapakiran celovečerni prvenec “Hush Now”. Letos spomladi mu je sledil nekoliko trši EP “Then There Were Three”. Oba sta polna zmerno temačnih izletov v pristno americano. Od jeznega, glasnega bendovskega zvoka do intime bendža in glasu. Od prašnih postrockovskih razdalj do z godali poudarjene bližine. Sanjin glas po razsežnostih glasbe Monowi Twins pluje mirno, zanesljivo, lepo. In polno. Melanholija je v zavidljivem ravnotežju. “Navdih sva našla v dark americani, glasbenem žanru, ki je značilen za jug ZDA in je soroden klasičnemu countryju z ne tako klasično liriko. Svoje pesmi lahko opiševa kot zgodbe o rečeh, o katerih se ni primerno pogovarjati ob kavi, so pa (žal) kljub temu del vsakdanjega življenja,” sta zapisala. Med svoje vzornike odkrito uvrščata Nicka Cava, zasedbo 16 Horsepower norega Davida Eugena Edwardsa in poetiko režiserja Davida Lyncha.