Podcasts about Velenje

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

Neža Vene Pongrac je fizioterapevtka, podjetnica, žena in mama, ki svoje delo posveča razumevanju ženskega telesa skozi gibanje. Po selitvi v Velenje je zgradila svojo podjetniško zgodbo in odprla studio, kjer lahko ženske vseh starosti – tudi nosečnice in mamice po porodu – vadijo varno, premišljeno in brez pritiska popolnosti.Njeno delo temelji na spoštovanju telesa, znanju in poslušanju. In ja – tudi sama redno hodim k Neži na reformer, zato lahko iz prve roke povem, da je občutek po vadbi nekaj čisto drugega kot klasičen “fitnes”.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Zakaj “nazaj v formo” po porodu ni vedno prava pot.Kaj se v telesu ženske po nosečnosti zares spremeni - in česar pogosto sploh ne razumemo.Zakaj bolečine, uhajanje urina in občutek teže niso nekaj, kar bi morale sprejeti kot normalno.Kaj pri vadbi žensk najpogosteje manjka v klasičnih pristopih.Kako graditi studio – in hkrati skupnost žensk, ki si med seboj zaupajo.Kako Neža združuje vloge fizioterapevtke, podjetnice, žene in mame.Kdaj pride trenutek, ko se mora ženska nehati dokazovati in začeti skrbeti zase.To je pogovor o telesu, ki ni projekt, ampak odnos. O gibanju, ki ni kazen, ampak podpora. In o tem, kako lahko z več razumevanja do sebe ustvarimo več varnosti – zase in za svoje otroke.Če si želiš drugačnega pogleda na žensko telo, materinstvo in gibanje, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/nezavene/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

Vlada je bila danes na delovnem obisku v savinjsko-šaleški regiji. Dopoldne so se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke. Osrednja poudarka popoldanskega dela obiska vlade sta bila medtem zapiranje premogovnika Velenje in prestrukturiranje Šaleške doline po letu 2033. Predlog zakona o zapiranju premogovnika so usklajevali z vodstvom, sindikati in rudarji. Soglasja predvsem pri socialnem delu še niso dosegli. Oba zakona sta sicer ključna za prihodnost regije in opuščanje uporabe premoga, s čimer se Slovenija pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost.

Ena od bolj pričakovanih točk današnjega vladnega obiska v Savinjski in Šaleški regiji so bili načrti zapiranja Premogovnika Velenje in prestrukturiranja regije. Z vodstvom Premogovnika se je vlada dogovorila o vseh ključnih točkah postopnega zapiranja rudnika do leta 2045, ni pa še zaprla vseh odprtih poglavij s sindikati. Sindikalist Simon Lamot izpostavlja, da pripravljalec zakona pristaja na predčasno upokojevanje za zaposlene v skupini ODPZ, nikakor pa ne za ostale zaposlene v skupini Premogovnik Velenje. Zapiranje premogovnika naj bi državo stalo skupno 1,1 milijarde evrov. Druge teme: - Hamas ob drugi obletnici svoj napad na Izrael opravičuje kot zgodovinski odgovor. - Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz jekla s 25 na 50 odstotkov. - Tadej Pogačar drugič v karieri osvojil dirko po treh dolinah Vareseja.

Sanacija dobri dve leti po ujmi v savinjsko-šaleški regiji teče prepočasi, opozarjajo tamkajšnji župani ob današnjem obisku vlade. Med temami so poleg obnove po poplavah tudi infrastrukturni projekti, kot je graditev ceste tretje razvojne osi, ter zeleni prehod regije. Na seji v Mozirju, s katero so začeli obisk, so obravnavali predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje in izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju regije ter se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke, za katere je bilo v zadnjih dveh letih namenjenih skoraj milijardo evrov. Drugi poudarki oddaje: - Izraelci zaznamujejo drugo obletnico Hamasovih terorističnih napadov. - Trump ob zaprtju vlade v dodatne napotitve garde in uvozne carine. - Nobelova nagrada za fiziko za odkritja, ki omogočajo kvantne računalnike.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Poročali smo o novih prostorih za duševno zdravje v Ormožu, izzivih zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Koroškem domu starostnikov, novih pridobitvah velenjskih gasilcev, pohodniškem turizmu na območju Bleda, podpovprečni solinarski sezoni in prazniku ob njenem zaključku ter prenovi loretske kapele v mariborskem gradu.

Poročali smo o novih prostorih za duševno zdravje v Ormožu, izzivih zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Koroškem domu starostnikov, novih pridobitvah velenjskih gasilcev, pohodniškem turizmu na območju Bleda, podpovprečni solinarski sezoni in prazniku ob njenem zaključku ter prenovi loretske kapele v mariborskem gradu.

Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.

Prvi program Radia Slovenija je leta 2023 v sodelovanju s Televizijo Slovenija obudil Festival slovenskega šansona in v naše domove pripeljal nove kakovostne skladbe v slovenskem jeziku. Letos so slovenske glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je v teh dneh izbirala strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva. Predsednica komisije Vita Mavrič nam skupaj z glasbeno urednico Tejo Klobčar spregovori o izboru letošnjih enajstih šansonov, ki se bodo jeseni v Domu kulture Velenje potegovali za štiri festivalske nagrade.

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Rudarska nesreča v jami Preloge je pretresla Velenje in Zasavje, kjer so še zadnji obratujoči slovenski rudniki. Včasih je človek, kljub napredku tehnologije, nemočen pred naravnimi silami. Iz sveta je dobra novica vsaj, da premirje v Gazi še vedno drži. Se bo obdržalo, da bo ta izmučen del Palestine dočakal trajni mir? Ves svet pa se sprašuje, kako bo ravnal 45. in 47. predsednik ZDA Donald Trump, ki je prisegel v ponedeljek in s svojimi prvimi ukrepi temeljito spremenil ameriško politiko.

V spomin na tri rudarje, ki so umrli v ponedeljkovi tragični nesreči, danes zaznamujemo dan žalovanja. V črnino je zavito tudi Velenje, kjer so se opoldne na Titovem trgu njihovemu spominu poklonili z minuto tišine, popoldne je potekala žalna slovesnost. Tamkajšnji župan Peter Dermol je poudaril, da umrli rudarji potrebujejo dostojno slovo, to pa da si zaslužijo tudi njihovi svojci. Drugi poudarki: - Po novem bo bruto minimalna plača znašala tisoč 277 evrov. - Srbija v znamenju splošne stavke. - Putin pripravljen na pogovore s Trumpom o vojni v Ukrajini.

V jami Preloge v velenjskem premogovniku po ponedeljkovi nesreči, ki je zahtevala najmanj dve življenji, nadaljujejo iskanje pogrešanega rudarja. Upanje, da je živ, je skoraj usahnilo, a kot pravijo rudarji, je upanje vse, kar jim ostane. Rudarski inšpektorji so medtem začeli ugotavljati okoliščine nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi spornega dodeljevanja evropskih sredstev za pravičen prehod premogovnih regij odrejenih več nadzorov. - Združeni narodi ob izraelski vojaški operaciji na Zahodnem bregu svarijo pred novo humanitarno katastrofo. - Na konferenci Evropske obrambne agencije pozivi k povečanju izdatkov za obrambo zaradi ruske grožnje.

Ves dan so se vrstili izrazi sožalja po sinočnji nesreči v Premogovniku Velenje, v kateri je umrl rudar. Nadaljuje se iskanje še dveh, ki sta prav tako ostala ujeta v odkopu v jami Preloge, potem ko sta vanj vdrla voda in mulj. Bojijo se, da nista preživela nesreče.

V velenjskem rudniku se po sinočnjem vdoru glinene gmote, ki je bil usoden za rudarja, nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih. Proizvodnjo so ustavili, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec, ter ob tem zavrnil navedbe o neustrezni varnosti. Premier Robert Golob je napovedal državno pomoč družinam ponesrečenih. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o interpelaciji ministra Poklukarja: Ni še znano, ali ga bodo podprli poslanci SD in Levice. - Mesec: Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti ali prezaposliti delavce, sicer likvidacije ne bo - Evropo v novem Trumpovem mandatu skrbi njegov odnos do evro-atlantskih povezav

Decembrski žur se začenja. In kje ga je lepše začeti, kot v Bruslju. Tako v prenesenem kot v neprenesenem pomenu besede. Škandal je nekoliko zamegljen in potrebna je vsa analitična moč osebja naše skromne oddaje, da ugotovimo kaj je v ozadju. To vemo … Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke, kaveljci in korenine iz brazd vzdržljivosti in ostalih strank slovenske pomladi, so se v Bruslju pošteno razhudili na osebje slovenskega veleposlaništva. Namreč ta institucija je naokoli pošiljala vabilo na zabavo, ki se bo v evropski prestolnici odvila 29. 11. in nosi naslov Yu nostalgija. Ker v visoki politiki Bruslja ni naključij, je cvet slovenske politične desnice pogruntal, da gre za levičarsko provokacijo, ker seveda 29. 11. je tisti datum, ko so v Jajcu ustanovili rajnko Jugoslavijo. Slovenski spomladanci so na pragu zime zainteresirani javnosti, svojim lastnim navijačem in mogoče še kateremu neslovenskemu evropskemu poslancu, ki po kavi v bifeju parlamenta ni imel pametnejšega dela, razložili, da je bila Jugoslavija zločinska tvorba in da se jo je nostalgično spominjati, sploh pa se nostalgično zabavati, hudičevo delo, ki bo, če se ne bo preprečilo, deviško Slovenijo po bližnjici odpeljalo do propada. To so rekli, se junaško podpisali, nato pa se odpravili po svojih evropsko-ljudskih opravkih, ki so oboževanje Orbana in netenje strahu pred migranti. In po novem pred yu pop rockom. Najprej in na začetku. Podpisani; Matej Tonin, Romana Tomc, Branko Grims, Zala Tomašič in Milan Zver so videti natanko tako, kot da v življenju niso bili na žuru. Verjetno mislijo, da so bili, ampak strankarski piknik ob Soči in petdesetletnice v garažah ne štejejo. Ne štejejo niti Modrijani v dvorani Golovec, niti praznovanje osemdesetletnice v domu starejših občanov. Nismo poklicani, da slovensko desnico učimo temeljev žura, ampak Yu nostalgija je med žuri žanr. Če se obregneš ob žanr, si videti podobno neizobražen, kot če zahtevaš, da prepovejo kavbojke v filmski umetnosti, ali biografije v literaturi. Gre za žanr, ki obstaja in živi in je verjetno na samem vrhu tematskih žurov; ob recimo 70 disco party, ali pa ob 80 pop, ali 90 divas. Na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju niso tako naredili nič nedržavotvornega; precej stereotipno so segli v košaro s tematskimi žuri in ven izvlekli Yu pop rock nostalgijo party. V tem trenutku, v decembru pa sploh, jih je po slovenskih kafičih, klubih in diskotekah najti kakšna dva ducata, pa celo lokalni zastopniki SDS in bratovščine ne tekajo okoli in s kadilom ne bezljajo peklenščka, ter Dj-ju ne grozijo z ekskomunikacijo. Hočemo povedati; če se na žure ne spoznaš, niti na te kamilične, kot je yu nostalgija, potem ne sodi o njih. Da ne boste videti smešni. In mimogrede … Na yu nostalgija partijih se vrtijo tudi Martini Krpani, pa Neca Falk, pa Lačni Franz, pa kakšni Pankrti in kar je presežkov slovenskega pop rocka. Ampak sveta jezica proti Yu nostalgiji ima tudi globlji, težji in še bolj sramoten podton, ki bi se mu poslanci z nekaj malega razmisleka lahko izognili. Gre za nostalgijo kot pojem. Za kakšno čustvo gre, katera duševna stanja vsebuje, kdaj nastopi in podobno, prepustimo dušeslovcem; mi lahko samo hladno ugotovimo, kako so poslanci nostalgijo, natančneje yu nostalgijo razumeli, komentirali in celo od veleposlanice zahtevali sankcioniranje, kot da je to nekaj absolutno slabega. Se pravi, da če nostalgično pomislite na Jugoslavijo, ste najmanj neprimerni državljani te države, kot zaposleni na slovenskem veleposlaništvo v Bruslju pa boste lahko celo deležni sankcij. Ampak kje je kleč? Omejevanje nostalgije je poseg v osnovno človekovo pravico, ki presega državljanstvo, politične preference, svetovni nazor in podobno. Gre za intimno čustvovanje, gre za tople občutke ob misli na mladost. Povedano drugače ... Grims, Tonin in kamarila od nas zahtevata – od kakšne polovice danes živečih Slovencev – da se odpovemo nedolžnosti in čistosti spomina na mladost. Da tudi ko pomislimo na rutice, na tovariša Tita, na vso to navlako, ki je bila ideološko sporna, a je vgrajena v naša bitja – je to nostalgija. Pa to ne pomeni, da bomo šli sredi noči v Velenje pod Brozov kip nastavljati vence. Nostalgija je vgrajena v naš etos in nima nič skupnega z agendami, ki jih eno za drugo valijo na strankarskih gnezdih slovenske desnice. Ne moremo si drugače predstavljati, kot da politična akcija, ki neposredno napade nostalgične občutke polovice državljanov, to stori iz dveh razlogov; ali nima nostalgičnih čustev, ker so ta potlačena z jedkostjo in žolčem profesionalne zagrenjenosti, ali pa ne premore niti minimuma empatije do drugih bitij, kar je tudi osnova nostalgičnega čutenja.

Med poudarki oddaje: - V Energetiki Maribor z vgradnjo kotla na lesno biomaso povečujejo delež obnovljivih virov za proizvodnjo toplote. - V Občini Ruše imajo znova težave pri potrjevanju občinskih financ, kje vse se bo to poznalo? - Družba Hit v Novi Gorici - o prihodnosti igralništva gostila evropsko igralniško smetano. - Visok jubilej v Triglavskem narodnem parku zaznamovali tudi s simpozijem. -V ptujski knjižnici v predavanjih opozarjajo, da je raba pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav ušla iz zdravih meja.

Osnutek interventnega zakona za TEŠ bi lahko bil pripravljen še ta mesec, poudarjajo pristojni. Ne le začasne rešitve, nujni so dolgoročni ukrepi, pozivajo predstavniki zaposlenih v šoštanjski termoelekratni in premogovniku Velenje. Druge teme: - Na čelu uprave RTV Natalija Gorščak. Napoveduje postopno integracijo in reorganizacijo. - Krepitev varnosti v Evropi. Svoje vojaške zmogljivosti bo povečala tudi Avstrija. - Sinočnji požar v Mariboru uničil dve stanovanji. Nekaj stanovalcev je poiskalo zdravniško pomoč.

Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.

Termoelektrarni Šoštanj s prvim januarjem prihodnje leto grozi stečaj. Država se bo odzvala z intervencijskim zakonom, TEŠ in velenjski premogovnik bodo predvidoma izločili iz Holdinga slovenskih elektrarn. Prihodnje leto bosta TEŠ in premogovnik predvidoma zagotavljala samo še ogrevanje za Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Drugi teme oddaje so: - Blejski strateški forum: večji preboji v svetovni diplomaciji trenutno niso mogoči. - Velika Britanija zaradi kršenja humanitarnih pravil ustavila manjši del izvoza orožja v Izrael. - V Mariboru danes in jutri tradicionalna krvodajalska akcija Vijol'čna kri za vse ljudi.

Poročali smo o napredku pri gradnji tretje razvojne osi, spodjedanju slovenske obale v Strunjanu, raziskovanju prazgodovinskih utrdb v Kopru, praznovanju v občini Naklo in nacionalni spletni platformi za izposojo e-knjig.

Poročali smo o napredku pri gradnji tretje razvojne osi, spodjedanju slovenske obale v Strunjanu, raziskovanju prazgodovinskih utrdb v Kopru, praznovanju v občini Naklo in nacionalni spletni platformi za izposojo e-knjig.

Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod

Predsednik vlade Robert Golob se je dopoldne sešel s predstavniki sodstva in tožilstva. Predstavil jim je izhodišča interventnega zakona, ki bo prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah. Osnutek bodo predstavniki pravosodja prejeli predvidoma v roku 14 dni. Podrobnosti pogovora pa obe strani ne razkrivata. Drugi poudarki oddaje: - Ali bodo TEŠ in premogovnik Velenje izločili iz Holdinga slovenske elektrarne, bi lahko bilo znano do poletja. - Svet Združenih narodov za človekove pravice poziva k embargu na dobavo orožja Izraelu, ki vendarle odpira nekaj mejnih prehodov za dostavo pomoči v Gazo. - Lokalna skupnost po večini zadovoljna rešitvami predloga novega zakona o Kobilarni Lipca, zlasti zaradi enovite organizacijske strukture.

V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!

V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!

Če bi gospo Nevo Trampuš vprašali, česa v življenju res ne bi mogla pogrešati, bi prav gotovo takoj odgovorila – folklore. Pa tudi glasbe, gledališča in vseh drugih kulturnih dejavnosti. Pred enajstimi leti je takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti z redom za zasluge gospo Nevo Trampuš in posthumno njenega moža Mileta Trampuša odlikoval za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. V letih prej sta prejela mnoge občinske nagrade – Napotnikovo značko in priznanje, Kajuhovo nagrado in plaketo Mestne občine Velenje ter Maroltovo značko in Maroltovo plaketo, najpomembnejše priznanje na področju folklornega poustvarjanja, ki ga podeljuje Javni sklad za kulturno dejavnost. Gospo Nevo Trampuš, ki poleg vsega uči italijanščino na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je obiskala Lucija Fatur.

Poročali smo o višjih cenah vode v Slovenski Istri, vodo oskrbi Brežic in občine Bistrica ob Sotli, gospodarskem prestrukturiranju Velenja, pridobitvah občine Slovenj Gradec na področju šolske infrastrukture, poskusih odcepitve krajevne skupnosti Murski Črnci od občine Tišina in ponovni integraciji mladih v družbo. Vabljeni k poslušanju.

Poročali smo o višjih cenah vode v Slovenski Istri, vodo oskrbi Brežic in občine Bistrica ob Sotli, gospodarskem prestrukturiranju Velenja, pridobitvah občine Slovenj Gradec na področju šolske infrastrukture, poskusih odcepitve krajevne skupnosti Murski Črnci od občine Tišina in ponovni integraciji mladih v družbo. Vabljeni k poslušanju.

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.

Sredin terenski dan Prvega v Savinjski dolini se bo začel ob devetih s Svetovalnim servisom, v katerem bomo predstavili psihosocialno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v avgustovski ujmi, in konkretne nasvete za spopadanje s težavami. V mobilnem studiu Radia Slovenija v Mozirju sta gostji socialna delavka Suzana Hrast in klinična psihologinja Erna Kočnik Knez iz Centra za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Velenje.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru načrtujejo zamenjavo energetsko potratnih uličnih svetilk - Koprski policisti svetujejo, kako lahko s premišljenim ravnanjem nepridipravom poleti prekrižamo načrte - 150 let reške železniške proge med Pivko in Ilirsko Bistrico - Prvo "Borštnikovanje" v Cerkljah na Gorenjskem.

Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.

Znani so rezultati raziskave, ki je z analizo odpadnih voda preverjala pogostost oziroma prisotnost mamil v njih; s tem pa tudi pogostost oziroma razširjenost mamil v družbi. Nekaj ugotovitev. Narašča uporaba kokaina, Ljubljana je na prvem mestu; pri kajenju marihuane so najbolj aktivni v Kopru, glavna zabava v Velenju pa je amfetamin. Ker so to zahtevno in zanimivo analizo naredili na nadvse spoštovanem inštitutu Jožefa Stefana, je prav, da družboslovno analizo naredimo na spoštovanem Valu 202. Zbiranje vzorcev za analizo ni ravno elegantno početje, saj se mora raziskovalec podati v čistilne naprave, med fekalije. Ker zadeva je ta, da z lulanjem izločimo tudi mamilarsko zalego, ki jo nato kemiki v laboratoriju poskušajo uloviti. In če kemijska analiza preučuje drogo, ko pride ven, družboslovna analiza preučuje drogo, ko pride noter. Najprej kokain v Ljubljani. Kot rečeno, se uporaba povečuje in ker se slovenska policija najraje in tudi najbolj uspešno ukvarja sama s sabo, je logično, da imajo dilerji in uporabniki v slovenski prestolnici blažen mir. Zato je kokaina po izsledkih raziskave ogromno. Po rezultatih iste raziskave iz prejšnjih let je bila Ljubljana prav pri vrhu preučevanih evropskih mest. Ker kokain ni droga kot marihuana, ki jo pohlevni najstnik zasadi na gozdni jasi, temveč je uvožena droga, ki si jo lahko privoščijo bogati, se pravi družbena elita. Zato se moramo nujno vprašati najbolj zadeto vprašanje slovenske stvarnosti: "Katere gospodarske in politične odločitve, ki se nato aplicirajo na slehernikov vsakdan, so bile sprejete pod vplivom kokaina?" Ker iz popularne kulture poznamo vpliv kokaina na človekove reakcije in razmišljanje, lahko s precejšno gotovostjo najdemo nekaj situacij, za katere je povsem jasno, da so posledica uporabe kokaina. Opozarjamo pa, da ni nujno, kako so naši zaključki tudi točni. Ker kot pravi največja svetovna avtoriteta za kokain, legendarni Tony Montana, oziroma "Brazgotinec": "Vedno govorimo resnico! Tudi, ko lažemo!"  Zadnji primer očitne uporabe kokaina je bila slovenska nogometna reprezentanca, ki je tekala po Stožicah kot kura brez glave in je najslabšo reprezentanco na svetu premagala šele, ko si je ta sama dala dva gola. Nekaj malega snifov je tudi ustvarilo idejo, da bo slovenska industrija služila z izdelavo topovskih izstrelkov za Ukrajino. Kot tudi pri tozadevnih evropskih partnerjih, ki bodo dve milijardi evrov za milijon izstrelkov dobili iz "Evropskega sklada za mir"! Če pa gremo kakšno leto do dve nazaj, vidimo, da je bilo kokaina med epidemijo v Ljubljani še več. Takrat je po raziskavah postala naša prestolnica tudi eno najbolj zadetih mest v Evropi. S tega stališča se zdijo nekatere odločitve povsem logične. Recimo ideja, da s solzivcem zapliniš celo mesto in se z vodnim topom podaš v ulični spopad s protestniki. O kokainu pa priča tudi nenavadno hitra postrežba kave v s turisti prenatrpanih ljubljanskih lokalih. Kot tudi njena cena. Da pa ne bomo ljubljanocentrični, si poglejmo še nekaj ostalih rezultatov. V raziskavo je bilo vključenih sedem slovenskih mest, a ogledali si bomo samo zmagovalce. Ob častni omembi Maribora, ki se je, zaradi socialnega in gospodarskega zloma zatekel k zgodovinsko rešilni in predvsem legalni bilki vseh Štajercev – k alkoholu. Pri kanabisu oz. vsebnosti THC-ja v odpadnih vodah vodi Koper. Po pravici tako. Sveta primorska zemlja ima za proizvodnjo kar nekaj primerjalnih prednosti in upamo lahko, da obsežni požari pridelovalcev niso preveč prizadeli. Pri uničenju nasadov trave gre celo za kulturno dediščino, saj je veliki Marko Brecelj že pred desetletji poročal o požigih na Markovem hribu, mesto pod njim pa je logično vodilno po uporabi kanabisa. Kako drugače si tudi predstavljati serijo melodramatičnih primorskih županov in kako drugače preživeti poletne obiske megalomanskih križark kot s smotko za družbo. Povsem drugačna, predvsem pa skrivnostna zgodba pa sta Velenje in njegov amfetamin. Amfetamin je rekordno prisoten v velenjskih odpadnih vodah; na drugem in tretjem mestu mu sledita Maribor in Ljubljana, a z več kot polovico nižjimi vrednostmi. Za splošno razgledanost moramo poudariti, da ne smemo enačiti amfetaminov z metamfetamini. Popularni "meth" je seveda najbolj priljubljen v Ljubljani, kjer imajo edini v Sloveniji dovolj hiter internet, da se lahko mladina navdušuje nad "Breaking bad" oziroma nadaljevanko Kriva pota. Amfetamin pa je pogosto droga, ki jo je mogoče dobiti na recept, ilegalno pa gre za mamilo, imenovano "spid", ki ga uporabljajo plesalci v diskotekah ali pa študentje, da jim poveča budnost in koncentracijo. Nič od tega ne bi pripisali Velenju. Hočemo povedati, da v mestu ni videti, da bi dolgo v noč plesali, še manj pa, da bi dolgo v noč študirali. In če se vrnemo na začetek: zagotovo nam ni v čast, da smo v mamilarski statistiki tako visoko. Rešitvi sta dve. Ali uvedemo nacionalno lulanje v vrečke, ali pa policija neha preganjati kurje tatove in tedensko menjavati direktorje ter se posveti razvejani mreži organiziranega kriminala, ki uspeva na Slovenskem. Je pa res, da bi ob uspešni policijski akciji storilnost slovenskega menedžmenta kot tudi kreativnost slovenskih ustvarjalcev čez noč padli na izhodišče. 

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Decembra je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla Tutti s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo nastopila violinistka Vivijana Rogina in izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Vivijana Rogina je doma iz Slovenj Gradca, na svojo glasbeno pot pa je stopila pri petih letih v glasbeni šoli Velenje pod vodstvom Danice Koren. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar, leta 2020/21 je na Akademiji za glasbo diplomirala v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa pri njem vpisala še magistrski študij

Protocolo contra el suicidio; ¿sabemos hablar y escuchar?; las ventajas de ser un "manitas"; viaje a Velenje; concurso trivial La voz de vida y propuestas de ocio activo para organizar tu agenda. Nos escuchamos en Onda Color los jueves a las 10.05 y en pódcast. --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/la-voz-de-vida/message

Koncert zbora Šaleškega akademskega zbora Velenje v Glasbeni šolu Frana Koruna Koželjskega v Velenju.

Poročali smo o gradnji javnih najemnih stanovanj in poteku del na gradbiščih trase drugega tira Divača-Koper, pogostosti avtobusnih povezav po Sloveniji in turizmu v Šaleški dolini.

Poročali smo o gradnji javnih najemnih stanovanj in poteku del na gradbiščih trase drugega tira Divača-Koper, pogostosti avtobusnih povezav po Sloveniji in turizmu v Šaleški dolini.

V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka. Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem Asmirjem Bećarevićem, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice. Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.   V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.   Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.    Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

Jure Pukl from Velenje is a saxophonist, composer and producer who, with his music and innovative jazz techniques, creates not only in Slovenia, but also around the world. After 25 years of education and work abroad (Vienna, The Hague, Boston, Graz), he returned to Slovenia, where he is not resting. He actively participates in various projects, writes new music and performs a lot. Also visit his website www.jure-pukl.com. - Velenjčan Jure Pukl je saksofonist, skladatelj in producent, ki s svojo glasbo in inovativnimi jazzovskimi prijemi ustvarja ne le v Sloveniji, temveč tudi dugod po svetu. Po 25 letih izobraževanja in dela v tujini (Dunaj, Haag, Boston, Gradec) se je vrnil v Slovenijo, kjer ne počiva. Aktivno sodeluje v različnih projektih, piše novo glasbo in veliko nastopa. Obiščite tudi njegovo spletno stran www.jure-pukl.com.

Jure Pukl from Velenje is a saxophonist, composer and producer who, with his music and innovative jazz techniques, creates not only in Slovenia, but also around the world. After 25 years of education and work abroad (Vienna, The Hague, Boston, Graz), he returned to Slovenia, where he is not resting. He actively participates in various projects, writes new music and performs a lot.Also visit his website www.jure-pukl.com. - Velenjčan Jure Pukl je saksofonist, skladatelj in producent, ki s svojo glasbo in inovativnimi jazzovskimi prijemi ustvarja ne le v Sloveniji, temveč tudi dugod po svetu. Po 25 letih izobraževanja in dela v tujini (Dunaj, Haag, Boston, Gradec) se je vrnil v Slovenijo, kjer ne počiva. Aktivno sodeluje v različnih projektih, piše novo glasbo in veliko nastopa.Obiščite tudi njegovo spletno stran www.jure-pukl.com.