Podcasts about Velenje

Prvi program Radia Slovenija je leta 2023 v sodelovanju s Televizijo Slovenija obudil Festival slovenskega šansona in v naše domove pripeljal nove kakovostne skladbe v slovenskem jeziku. Letos so slovenske glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je v teh dneh izbirala strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva. Predsednica komisije Vita Mavrič nam skupaj z glasbeno urednico Tejo Klobčar spregovori o izboru letošnjih enajstih šansonov, ki se bodo jeseni v Domu kulture Velenje potegovali za štiri festivalske nagrade.

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Rudarska nesreča v jami Preloge je pretresla Velenje in Zasavje, kjer so še zadnji obratujoči slovenski rudniki. Včasih je človek, kljub napredku tehnologije, nemočen pred naravnimi silami. Iz sveta je dobra novica vsaj, da premirje v Gazi še vedno drži. Se bo obdržalo, da bo ta izmučen del Palestine dočakal trajni mir? Ves svet pa se sprašuje, kako bo ravnal 45. in 47. predsednik ZDA Donald Trump, ki je prisegel v ponedeljek in s svojimi prvimi ukrepi temeljito spremenil ameriško politiko.

V spomin na tri rudarje, ki so umrli v ponedeljkovi tragični nesreči, danes zaznamujemo dan žalovanja. V črnino je zavito tudi Velenje, kjer so se opoldne na Titovem trgu njihovemu spominu poklonili z minuto tišine, popoldne je potekala žalna slovesnost. Tamkajšnji župan Peter Dermol je poudaril, da umrli rudarji potrebujejo dostojno slovo, to pa da si zaslužijo tudi njihovi svojci. Drugi poudarki: - Po novem bo bruto minimalna plača znašala tisoč 277 evrov. - Srbija v znamenju splošne stavke. - Putin pripravljen na pogovore s Trumpom o vojni v Ukrajini.

V jami Preloge v velenjskem premogovniku po ponedeljkovi nesreči, ki je zahtevala najmanj dve življenji, nadaljujejo iskanje pogrešanega rudarja. Upanje, da je živ, je skoraj usahnilo, a kot pravijo rudarji, je upanje vse, kar jim ostane. Rudarski inšpektorji so medtem začeli ugotavljati okoliščine nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi spornega dodeljevanja evropskih sredstev za pravičen prehod premogovnih regij odrejenih več nadzorov. - Združeni narodi ob izraelski vojaški operaciji na Zahodnem bregu svarijo pred novo humanitarno katastrofo. - Na konferenci Evropske obrambne agencije pozivi k povečanju izdatkov za obrambo zaradi ruske grožnje.

Ves dan so se vrstili izrazi sožalja po sinočnji nesreči v Premogovniku Velenje, v kateri je umrl rudar. Nadaljuje se iskanje še dveh, ki sta prav tako ostala ujeta v odkopu v jami Preloge, potem ko sta vanj vdrla voda in mulj. Bojijo se, da nista preživela nesreče.

V velenjskem rudniku se po sinočnjem vdoru glinene gmote, ki je bil usoden za rudarja, nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih. Proizvodnjo so ustavili, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec, ter ob tem zavrnil navedbe o neustrezni varnosti. Premier Robert Golob je napovedal državno pomoč družinam ponesrečenih. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o interpelaciji ministra Poklukarja: Ni še znano, ali ga bodo podprli poslanci SD in Levice. - Mesec: Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti ali prezaposliti delavce, sicer likvidacije ne bo - Evropo v novem Trumpovem mandatu skrbi njegov odnos do evro-atlantskih povezav

Decembrski žur se začenja. In kje ga je lepše začeti, kot v Bruslju. Tako v prenesenem kot v neprenesenem pomenu besede. Škandal je nekoliko zamegljen in potrebna je vsa analitična moč osebja naše skromne oddaje, da ugotovimo kaj je v ozadju. To vemo … Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke, kaveljci in korenine iz brazd vzdržljivosti in ostalih strank slovenske pomladi, so se v Bruslju pošteno razhudili na osebje slovenskega veleposlaništva. Namreč ta institucija je naokoli pošiljala vabilo na zabavo, ki se bo v evropski prestolnici odvila 29. 11. in nosi naslov Yu nostalgija. Ker v visoki politiki Bruslja ni naključij, je cvet slovenske politične desnice pogruntal, da gre za levičarsko provokacijo, ker seveda 29. 11. je tisti datum, ko so v Jajcu ustanovili rajnko Jugoslavijo. Slovenski spomladanci so na pragu zime zainteresirani javnosti, svojim lastnim navijačem in mogoče še kateremu neslovenskemu evropskemu poslancu, ki po kavi v bifeju parlamenta ni imel pametnejšega dela, razložili, da je bila Jugoslavija zločinska tvorba in da se jo je nostalgično spominjati, sploh pa se nostalgično zabavati, hudičevo delo, ki bo, če se ne bo preprečilo, deviško Slovenijo po bližnjici odpeljalo do propada. To so rekli, se junaško podpisali, nato pa se odpravili po svojih evropsko-ljudskih opravkih, ki so oboževanje Orbana in netenje strahu pred migranti. In po novem pred yu pop rockom. Najprej in na začetku. Podpisani; Matej Tonin, Romana Tomc, Branko Grims, Zala Tomašič in Milan Zver so videti natanko tako, kot da v življenju niso bili na žuru. Verjetno mislijo, da so bili, ampak strankarski piknik ob Soči in petdesetletnice v garažah ne štejejo. Ne štejejo niti Modrijani v dvorani Golovec, niti praznovanje osemdesetletnice v domu starejših občanov. Nismo poklicani, da slovensko desnico učimo temeljev žura, ampak Yu nostalgija je med žuri žanr. Če se obregneš ob žanr, si videti podobno neizobražen, kot če zahtevaš, da prepovejo kavbojke v filmski umetnosti, ali biografije v literaturi. Gre za žanr, ki obstaja in živi in je verjetno na samem vrhu tematskih žurov; ob recimo 70 disco party, ali pa ob 80 pop, ali 90 divas. Na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju niso tako naredili nič nedržavotvornega; precej stereotipno so segli v košaro s tematskimi žuri in ven izvlekli Yu pop rock nostalgijo party. V tem trenutku, v decembru pa sploh, jih je po slovenskih kafičih, klubih in diskotekah najti kakšna dva ducata, pa celo lokalni zastopniki SDS in bratovščine ne tekajo okoli in s kadilom ne bezljajo peklenščka, ter Dj-ju ne grozijo z ekskomunikacijo. Hočemo povedati; če se na žure ne spoznaš, niti na te kamilične, kot je yu nostalgija, potem ne sodi o njih. Da ne boste videti smešni. In mimogrede … Na yu nostalgija partijih se vrtijo tudi Martini Krpani, pa Neca Falk, pa Lačni Franz, pa kakšni Pankrti in kar je presežkov slovenskega pop rocka. Ampak sveta jezica proti Yu nostalgiji ima tudi globlji, težji in še bolj sramoten podton, ki bi se mu poslanci z nekaj malega razmisleka lahko izognili. Gre za nostalgijo kot pojem. Za kakšno čustvo gre, katera duševna stanja vsebuje, kdaj nastopi in podobno, prepustimo dušeslovcem; mi lahko samo hladno ugotovimo, kako so poslanci nostalgijo, natančneje yu nostalgijo razumeli, komentirali in celo od veleposlanice zahtevali sankcioniranje, kot da je to nekaj absolutno slabega. Se pravi, da če nostalgično pomislite na Jugoslavijo, ste najmanj neprimerni državljani te države, kot zaposleni na slovenskem veleposlaništvo v Bruslju pa boste lahko celo deležni sankcij. Ampak kje je kleč? Omejevanje nostalgije je poseg v osnovno človekovo pravico, ki presega državljanstvo, politične preference, svetovni nazor in podobno. Gre za intimno čustvovanje, gre za tople občutke ob misli na mladost. Povedano drugače ... Grims, Tonin in kamarila od nas zahtevata – od kakšne polovice danes živečih Slovencev – da se odpovemo nedolžnosti in čistosti spomina na mladost. Da tudi ko pomislimo na rutice, na tovariša Tita, na vso to navlako, ki je bila ideološko sporna, a je vgrajena v naša bitja – je to nostalgija. Pa to ne pomeni, da bomo šli sredi noči v Velenje pod Brozov kip nastavljati vence. Nostalgija je vgrajena v naš etos in nima nič skupnega z agendami, ki jih eno za drugo valijo na strankarskih gnezdih slovenske desnice. Ne moremo si drugače predstavljati, kot da politična akcija, ki neposredno napade nostalgične občutke polovice državljanov, to stori iz dveh razlogov; ali nima nostalgičnih čustev, ker so ta potlačena z jedkostjo in žolčem profesionalne zagrenjenosti, ali pa ne premore niti minimuma empatije do drugih bitij, kar je tudi osnova nostalgičnega čutenja.

Med poudarki oddaje: - V Energetiki Maribor z vgradnjo kotla na lesno biomaso povečujejo delež obnovljivih virov za proizvodnjo toplote. - V Občini Ruše imajo znova težave pri potrjevanju občinskih financ, kje vse se bo to poznalo? - Družba Hit v Novi Gorici - o prihodnosti igralništva gostila evropsko igralniško smetano. - Visok jubilej v Triglavskem narodnem parku zaznamovali tudi s simpozijem. -V ptujski knjižnici v predavanjih opozarjajo, da je raba pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav ušla iz zdravih meja.

Osnutek interventnega zakona za TEŠ bi lahko bil pripravljen še ta mesec, poudarjajo pristojni. Ne le začasne rešitve, nujni so dolgoročni ukrepi, pozivajo predstavniki zaposlenih v šoštanjski termoelekratni in premogovniku Velenje. Druge teme: - Na čelu uprave RTV Natalija Gorščak. Napoveduje postopno integracijo in reorganizacijo. - Krepitev varnosti v Evropi. Svoje vojaške zmogljivosti bo povečala tudi Avstrija. - Sinočnji požar v Mariboru uničil dve stanovanji. Nekaj stanovalcev je poiskalo zdravniško pomoč.

Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.

Termoelektrarni Šoštanj s prvim januarjem prihodnje leto grozi stečaj. Država se bo odzvala z intervencijskim zakonom, TEŠ in velenjski premogovnik bodo predvidoma izločili iz Holdinga slovenskih elektrarn. Prihodnje leto bosta TEŠ in premogovnik predvidoma zagotavljala samo še ogrevanje za Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Drugi teme oddaje so: - Blejski strateški forum: večji preboji v svetovni diplomaciji trenutno niso mogoči. - Velika Britanija zaradi kršenja humanitarnih pravil ustavila manjši del izvoza orožja v Izrael. - V Mariboru danes in jutri tradicionalna krvodajalska akcija Vijol'čna kri za vse ljudi.

Poročali smo o napredku pri gradnji tretje razvojne osi, spodjedanju slovenske obale v Strunjanu, raziskovanju prazgodovinskih utrdb v Kopru, praznovanju v občini Naklo in nacionalni spletni platformi za izposojo e-knjig.

Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod

Predsednik vlade Robert Golob se je dopoldne sešel s predstavniki sodstva in tožilstva. Predstavil jim je izhodišča interventnega zakona, ki bo prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah. Osnutek bodo predstavniki pravosodja prejeli predvidoma v roku 14 dni. Podrobnosti pogovora pa obe strani ne razkrivata. Drugi poudarki oddaje: - Ali bodo TEŠ in premogovnik Velenje izločili iz Holdinga slovenske elektrarne, bi lahko bilo znano do poletja. - Svet Združenih narodov za človekove pravice poziva k embargu na dobavo orožja Izraelu, ki vendarle odpira nekaj mejnih prehodov za dostavo pomoči v Gazo. - Lokalna skupnost po večini zadovoljna rešitvami predloga novega zakona o Kobilarni Lipca, zlasti zaradi enovite organizacijske strukture.

V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!

Če bi gospo Nevo Trampuš vprašali, česa v življenju res ne bi mogla pogrešati, bi prav gotovo takoj odgovorila – folklore. Pa tudi glasbe, gledališča in vseh drugih kulturnih dejavnosti. Pred enajstimi leti je takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti z redom za zasluge gospo Nevo Trampuš in posthumno njenega moža Mileta Trampuša odlikoval za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. V letih prej sta prejela mnoge občinske nagrade – Napotnikovo značko in priznanje, Kajuhovo nagrado in plaketo Mestne občine Velenje ter Maroltovo značko in Maroltovo plaketo, najpomembnejše priznanje na področju folklornega poustvarjanja, ki ga podeljuje Javni sklad za kulturno dejavnost. Gospo Nevo Trampuš, ki poleg vsega uči italijanščino na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je obiskala Lucija Fatur.

Poročali smo o višjih cenah vode v Slovenski Istri, vodo oskrbi Brežic in občine Bistrica ob Sotli, gospodarskem prestrukturiranju Velenja, pridobitvah občine Slovenj Gradec na področju šolske infrastrukture, poskusih odcepitve krajevne skupnosti Murski Črnci od občine Tišina in ponovni integraciji mladih v družbo. Vabljeni k poslušanju.

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.

Sredin terenski dan Prvega v Savinjski dolini se bo začel ob devetih s Svetovalnim servisom, v katerem bomo predstavili psihosocialno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v avgustovski ujmi, in konkretne nasvete za spopadanje s težavami. V mobilnem studiu Radia Slovenija v Mozirju sta gostji socialna delavka Suzana Hrast in klinična psihologinja Erna Kočnik Knez iz Centra za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Velenje.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru načrtujejo zamenjavo energetsko potratnih uličnih svetilk - Koprski policisti svetujejo, kako lahko s premišljenim ravnanjem nepridipravom poleti prekrižamo načrte - 150 let reške železniške proge med Pivko in Ilirsko Bistrico - Prvo "Borštnikovanje" v Cerkljah na Gorenjskem.

Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.

Znani so rezultati raziskave, ki je z analizo odpadnih voda preverjala pogostost oziroma prisotnost mamil v njih; s tem pa tudi pogostost oziroma razširjenost mamil v družbi. Nekaj ugotovitev. Narašča uporaba kokaina, Ljubljana je na prvem mestu; pri kajenju marihuane so najbolj aktivni v Kopru, glavna zabava v Velenju pa je amfetamin. Ker so to zahtevno in zanimivo analizo naredili na nadvse spoštovanem inštitutu Jožefa Stefana, je prav, da družboslovno analizo naredimo na spoštovanem Valu 202. Zbiranje vzorcev za analizo ni ravno elegantno početje, saj se mora raziskovalec podati v čistilne naprave, med fekalije. Ker zadeva je ta, da z lulanjem izločimo tudi mamilarsko zalego, ki jo nato kemiki v laboratoriju poskušajo uloviti. In če kemijska analiza preučuje drogo, ko pride ven, družboslovna analiza preučuje drogo, ko pride noter. Najprej kokain v Ljubljani. Kot rečeno, se uporaba povečuje in ker se slovenska policija najraje in tudi najbolj uspešno ukvarja sama s sabo, je logično, da imajo dilerji in uporabniki v slovenski prestolnici blažen mir. Zato je kokaina po izsledkih raziskave ogromno. Po rezultatih iste raziskave iz prejšnjih let je bila Ljubljana prav pri vrhu preučevanih evropskih mest. Ker kokain ni droga kot marihuana, ki jo pohlevni najstnik zasadi na gozdni jasi, temveč je uvožena droga, ki si jo lahko privoščijo bogati, se pravi družbena elita. Zato se moramo nujno vprašati najbolj zadeto vprašanje slovenske stvarnosti: "Katere gospodarske in politične odločitve, ki se nato aplicirajo na slehernikov vsakdan, so bile sprejete pod vplivom kokaina?" Ker iz popularne kulture poznamo vpliv kokaina na človekove reakcije in razmišljanje, lahko s precejšno gotovostjo najdemo nekaj situacij, za katere je povsem jasno, da so posledica uporabe kokaina. Opozarjamo pa, da ni nujno, kako so naši zaključki tudi točni. Ker kot pravi največja svetovna avtoriteta za kokain, legendarni Tony Montana, oziroma "Brazgotinec": "Vedno govorimo resnico! Tudi, ko lažemo!"  Zadnji primer očitne uporabe kokaina je bila slovenska nogometna reprezentanca, ki je tekala po Stožicah kot kura brez glave in je najslabšo reprezentanco na svetu premagala šele, ko si je ta sama dala dva gola. Nekaj malega snifov je tudi ustvarilo idejo, da bo slovenska industrija služila z izdelavo topovskih izstrelkov za Ukrajino. Kot tudi pri tozadevnih evropskih partnerjih, ki bodo dve milijardi evrov za milijon izstrelkov dobili iz "Evropskega sklada za mir"! Če pa gremo kakšno leto do dve nazaj, vidimo, da je bilo kokaina med epidemijo v Ljubljani še več. Takrat je po raziskavah postala naša prestolnica tudi eno najbolj zadetih mest v Evropi. S tega stališča se zdijo nekatere odločitve povsem logične. Recimo ideja, da s solzivcem zapliniš celo mesto in se z vodnim topom podaš v ulični spopad s protestniki. O kokainu pa priča tudi nenavadno hitra postrežba kave v s turisti prenatrpanih ljubljanskih lokalih. Kot tudi njena cena. Da pa ne bomo ljubljanocentrični, si poglejmo še nekaj ostalih rezultatov. V raziskavo je bilo vključenih sedem slovenskih mest, a ogledali si bomo samo zmagovalce. Ob častni omembi Maribora, ki se je, zaradi socialnega in gospodarskega zloma zatekel k zgodovinsko rešilni in predvsem legalni bilki vseh Štajercev – k alkoholu. Pri kanabisu oz. vsebnosti THC-ja v odpadnih vodah vodi Koper. Po pravici tako. Sveta primorska zemlja ima za proizvodnjo kar nekaj primerjalnih prednosti in upamo lahko, da obsežni požari pridelovalcev niso preveč prizadeli. Pri uničenju nasadov trave gre celo za kulturno dediščino, saj je veliki Marko Brecelj že pred desetletji poročal o požigih na Markovem hribu, mesto pod njim pa je logično vodilno po uporabi kanabisa. Kako drugače si tudi predstavljati serijo melodramatičnih primorskih županov in kako drugače preživeti poletne obiske megalomanskih križark kot s smotko za družbo. Povsem drugačna, predvsem pa skrivnostna zgodba pa sta Velenje in njegov amfetamin. Amfetamin je rekordno prisoten v velenjskih odpadnih vodah; na drugem in tretjem mestu mu sledita Maribor in Ljubljana, a z več kot polovico nižjimi vrednostmi. Za splošno razgledanost moramo poudariti, da ne smemo enačiti amfetaminov z metamfetamini. Popularni "meth" je seveda najbolj priljubljen v Ljubljani, kjer imajo edini v Sloveniji dovolj hiter internet, da se lahko mladina navdušuje nad "Breaking bad" oziroma nadaljevanko Kriva pota. Amfetamin pa je pogosto droga, ki jo je mogoče dobiti na recept, ilegalno pa gre za mamilo, imenovano "spid", ki ga uporabljajo plesalci v diskotekah ali pa študentje, da jim poveča budnost in koncentracijo. Nič od tega ne bi pripisali Velenju. Hočemo povedati, da v mestu ni videti, da bi dolgo v noč plesali, še manj pa, da bi dolgo v noč študirali. In če se vrnemo na začetek: zagotovo nam ni v čast, da smo v mamilarski statistiki tako visoko. Rešitvi sta dve. Ali uvedemo nacionalno lulanje v vrečke, ali pa policija neha preganjati kurje tatove in tedensko menjavati direktorje ter se posveti razvejani mreži organiziranega kriminala, ki uspeva na Slovenskem. Je pa res, da bi ob uspešni policijski akciji storilnost slovenskega menedžmenta kot tudi kreativnost slovenskih ustvarjalcev čez noč padli na izhodišče. 

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Decembra je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla Tutti s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo nastopila violinistka Vivijana Rogina in izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Vivijana Rogina je doma iz Slovenj Gradca, na svojo glasbeno pot pa je stopila pri petih letih v glasbeni šoli Velenje pod vodstvom Danice Koren. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar, leta 2020/21 je na Akademiji za glasbo diplomirala v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa pri njem vpisala še magistrski študij

Protocolo contra el suicidio; ¿sabemos hablar y escuchar?; las ventajas de ser un "manitas"; viaje a Velenje; concurso trivial La voz de vida y propuestas de ocio activo para organizar tu agenda. Nos escuchamos en Onda Color los jueves a las 10.05 y en pódcast. --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/la-voz-de-vida/message

Koncert zbora Šaleškega akademskega zbora Velenje v Glasbeni šolu Frana Koruna Koželjskega v Velenju.

Poročali smo o gradnji javnih najemnih stanovanj in poteku del na gradbiščih trase drugega tira Divača-Koper, pogostosti avtobusnih povezav po Sloveniji in turizmu v Šaleški dolini.

Poročali smo o gradnji javnih najemnih stanovanj in poteku del na gradbiščih trase drugega tira Divača-Koper, pogostosti avtobusnih povezav po Sloveniji in turizmu v Šaleški dolini.

V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka. Gorazd Rečnik se je v Velenju pogovarjal z rudarjem Asmirjem Bećarevićem, sindikalnim predstavnikom, ki je septembra s strani Premogovnika Velenje prejel odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo. Ne samo na pomanjkanje premoga, tudi na kršitve pravic, proizvodnjo invalidov v rudniku Velenje in nedostojne malice. Dodajamo še odgovore na vse nanizane očitke iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, od koder so nam pisno  sporočili, da ima premogovnik zadostne količine premoga in lahko zagotovi dodatne količine izkopa, kljub sodobni tehnologiji pa tega ne more storiti čez noč.   V skupini Premogovnik Velenje dodajajo, da so se zaradi usmeritve, da mora premogovnik prenehati delovati najkasneje do leta 2033, prilagodili s postopnim zmanjševanjem proizvodnje in optimizacijo  števila zaposlenih. Aktualna energetska  kriza pa je smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti poseben izziv. Potrebovali bi približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, precejšnjo škodo pa je julija letos povzročil tudi stebrni udar, katerega sanacija bo trajala skoraj celo leto. Prav tako pa je zaradi zahtevnih geomehanskih pogojev prestavljen začetek odkopa C.   Glede zdravja delavcev in poškodb pa v Premogovniku Velenje pravijo, da stremijo k najvišjim strokovnim standardom na področju varstva pri delu, da pa tveganj ne morejo v celoti odpraviti, ker gre za specifično dejavnost ter da se število poškodb že četrto leto zmanjšuje.    Glede malic so zapisali, da prehrani posvečajo posebno pozornost ter da ponujajo kar 5 različnih toplih in kakovostnih malic ter kar 59 vrst hladnih malic. Imajo posebno komisijo za prehrano in knjigo za pripombe, prav tako pa naj s strani predstavnikov sindikata nezadovoljstva ne bi zasledili.   

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

Za Leo Vodušek bi lahko rekli, da je vsestranska ženska. Zanima jo vse od fotografije, osebne rasti pa do športa. Lea pa je predvsem – kot pravi sama – zadovoljna zdravnica za otroke. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Velenje v Šolskem in predšolskem dispanzerju. Njene strokovne objave so bile objavljene tudi v ZDA in Indiji, teme, ki jih rada obravnava, pa so mozoljavost, prekomerna teža pri otrocih, zdrav življenjski slog in atopijski dermatitis. Njena povezava z atopijskim dermatitisom pa sega veliko dlje kot le profesionalno. Je namreč mamica in njen sin se že od 12. meseca spopada z atopijskim dermatitisom. Bolezen ji je torej poznana zelo od blizu in s tem tudi fizični in psihološki vpliv na celo družino. Lea je za morebitna vprašanja dosegljiva na moja.zdravnica@gmail.com. Meni pa lahko vedno pišeš na nastja@malinca.si, spremljaš pa me lahko tudi na Instagramu @malincanastja.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja - Šentjernejsko podjetje L-tek uresničilo 6-milijonsko naložbo v novo tovarno elektronskih komponent - Bi velika parkirna hiša v Lescah Gorenjsko rešila zagat s parkiranjem? - Slikovitsa pot ob reki Vipavi, čeprav še nedokončana, že privablja številne pohodnike in kolesarje - V Brežicah se veselijo temeljite prenove atletskega stadiona 

Štiričlanska slovenska reprezentanca je na 19. mednarodni lingvistični olimpijadi, ki je potekala na otoku Man, osvojila tri bronaste medalje. Vita Korošin in Katja Andolšek (Gimnazija Bežigrad) in Rok Tadej Brunšek (Šolski center Velenje, Gimnazija) so osvojili bronaste medalje, Alji Šlenc (Gimnazija Kranj) pa je le malo zmanjkalo do odličja. Prvo mesto je osvojil Artem Borisov iz Rusije, ekipni zmagovalci pa so postali Korejci.

Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: Šentjur še v obnovo atletskega stadiona in planinskega doma na Resevni. V Hotíču v občini Litija predvidoma leta 2024 nov objekt šole in vrtca. Kako napreduje obnova v neurju s točo poškodovanih šol na Dolenjskem? Zelo obiskano je to poletje tudi kopališče Mariborski otok.

Drugi poudarki oddaje: Velenje se z novim lokalnim energetskim konceptom preusmerja k rabi obnovljivih virov energije V središču Maribora vse manj prostora za neprofitne dejavnosti Občina Krško zaradi omejene rabe prostora do 8,9 milijona evrov V Zasavju so se turistična društva povezala v regionalno turistično zvezo

Drugi poudarki: - V premogovniku Velenje se prah, ki so ga dvignile podražitve malic, še vedno ni polegel - Kako lep je les, se bo možno prepričati na festivalu lesa in rokodelstva Larfa art v Cerknem - V Mirni Peči bodo drevi počastili spomin na rojaka Lojzeta Slaka ob 90. obletnici njegovega rojstva; s ponosom se spominjajo tudi Toneta Pavčka

Poročali smo o preobrazbi ogrevanja v Šaleški dolini, suši, s katero smo v državi soočeni ob vročinskem valu, poletnem dogajanju in investicijah v občini Sodražica in pasteh kopanja v reki Soči.

Jure Pukl from Velenje is a saxophonist, composer and producer who, with his music and innovative jazz techniques, creates not only in Slovenia, but also around the world. After 25 years of education and work abroad (Vienna, The Hague, Boston, Graz), he returned to Slovenia, where he is not resting. He actively participates in various projects, writes new music and performs a lot.Also visit his website www.jure-pukl.com. - Velenjčan Jure Pukl je saksofonist, skladatelj in producent, ki s svojo glasbo in inovativnimi jazzovskimi prijemi ustvarja ne le v Sloveniji, temveč tudi dugod po svetu. Po 25 letih izobraževanja in dela v tujini (Dunaj, Haag, Boston, Gradec) se je vrnil v Slovenijo, kjer ne počiva. Aktivno sodeluje v različnih projektih, piše novo glasbo in veliko nastopa.Obiščite tudi njegovo spletno stran www.jure-pukl.com. 

Jure Pukl from Velenje is a saxophonist, composer and producer who, with his music and innovative jazz techniques, creates not only in Slovenia, but also around the world. After 25 years of education and work abroad (Vienna, The Hague, Boston, Graz), he returned to Slovenia, where he is not resting. He actively participates in various projects, writes new music and performs a lot. Also visit his website www.jure-pukl.com. - Velenjčan Jure Pukl je saksofonist, skladatelj in producent, ki s svojo glasbo in inovativnimi jazzovskimi prijemi ustvarja ne le v Sloveniji, temveč tudi dugod po svetu. Po 25 letih izobraževanja in dela v tujini (Dunaj, Haag, Boston, Gradec) se je vrnil v Slovenijo, kjer ne počiva. Aktivno sodeluje v različnih projektih, piše novo glasbo in veliko nastopa. Obiščite tudi njegovo spletno stran www.jure-pukl.com.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje. Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

Poročali smo o gradnji vodovoda v občinah Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Divača, možnostih teka na smučeh v občinah Celje in Velenje, letošnji bogati programski vsebini Doma sv. Jožefa Celje in delovanju Društva Baška dediščina. Vabljeni k poslušanju.

Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja. Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto. Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica. Foto: Arhiv slovenske kinoteke

Velenjčan, ki ga je srečala v Litvi, je kriv, da je Ono Čepaityte Gams življenje vodilo v Velenje, kjer zdaj živi že 17 let. Srečali smo jo v Muzeju Velenje, kjer kot kustosinja pedagoginja skrbi za pedagoške dejavnosti in prireditve. Večkrat jo kdo vpraša o njenem imenu Ona, ki pa je v Litvi in drugih dveh baltskih državah precej pogosto. Mi pa smo jo vprašali po njenem knjižnem priporočilu.

Medtem ko Evropa hiti v razogljičenje, Slovenija ostaja še brez sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga. Kaj si od prestrukturiranja obeta gospodarstvo in druge institucije, ki se bodo morale povsem prilagoditi novim razmeram? Kako ustvariti pet tisoč novih delovnih mest, kolikor naj bi jih zaradi zapiranja premogovnika potrebovali v Velenju. Tudi pretekli slovenski primeri prestrukturiranja kažejo, da je to lahko uspešno ali po drugi strani, da vodi v propad. Preverili so jih dopisniki Nina Brus, Karmen Štrancar Rajevec in Jože Žura. Kaj nas čaka tokrat, pa z gosti v studiu preverja voditeljica Metka Pirc. Gostje: - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Minstrstvu za infrastruturo, - Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, - Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko – Šaleške regije.

V letošnjem letu praznujemo 50. obletnico prihoda Františka Foita v Velenje. Foit je bil češki raziskovalec in umetnik, ki se je v svojem življenju dvakrat odpravil v Afriko. Prvič skupaj z biologom dr. Jiřijem Baumom, drugič s svojo soprogo Ireno. To potovanje naj bi trajalo nekaj mesecev, a se je zavleklo za več kot 20 let, tudi zato, ker so ju v današnji Demokratični republiki Kongo zaradi antropoloških doprsnih kipov označili za ljudožerca. Po vrnitvi v Evropo sta prišla v Velenje in Foit je Muzeju Velenje tudi odstopil svojo afriško zbirko, ki je zdaj na ogled na Velenjskem gradu.

V rubriki Iz naših krajev ste slišali o dogajanju v Velenju, Kranju, Mariboru in Murski Soboti. V ospredju bodo investicije, prehod na obnovljive vire energije in pogled v zgodovino s pomočjo arheoloških odkritij. Prisluhnite oddaji.

Drugi poudarki oddaje: V ponedeljek bo po gorenjski železniški progi vendarle stekel tudi lokalni potniški promet Gradnja drugega dela zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici poteka po predvideni časovnici V Rogaški Slatini stavijo na trajnostni turizem, zmogljivosti trenutno skoraj povsem zasedene V Vojskem nad Idrijo otroci poznavajo različne športe in se družijo s prepoznavnimi športniki Poletje v Škofji Loki se bo tudi letos v jesen prevesilo s tradicionalnim festivalom Pisana Loka

Podcast 196 of atomar audio, featuring cutting edge techno artists. This week we present you Tonske from Velenje, Slovenia. Tonske @tonske Visit atomar audio on Facebook: www.facebook.com/atomar.audio

Epidemična slika v državi se izboljšuje, pada tudi število hospitaliziranih.Minister Poklukar po cepljenju: Cepivo je najboljše orožje zoper epidemijo.V sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo več pripomočkov in storitev.Davčna reforma ljudem prinaša višje neto dohodke ob istih bruto plačah.Kovšca: Zapiranje premogovnika Velenje še ne bi smelo pomeniti zapiranje rudnika!Katoliški tednik Družina zakoral v 70. obletnico izhajanja.Ustavno sodišče: Nedeljsko zaprtje trgovin ni v neskladju z ustavo.Na meji s Hrvaško prihodnji teden policisti iz Estonije, Litve in Poljske.ŠPORT: Hokejiste Jesenic le še ena zmaga loči od naslova državnih prvakov.VREME: Popoldne še padavine, prihodnji dnevi bodo lepši.

O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Drugi vsebinski poudarki: Maturanti opozarjajo, da so v še slabšem položaju, kot je bila lanska generacija. Pri zapiranju premogovnika Velenje bo treba okoljski vidik uravnotežiti z gospodarskim in socialnim Bo Kranj dobil novo igralnico? Prostovoljstvo je plemenito poslanstvo, pri katerem se matematika ne izide

Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB

Na Velenjski grad se je tokrat odpravila Andreja Gradišar, da vam v Drugem pogledu predstavi prvo sogovornico iz Litve. Ona Čepaityte Gams tam dela kot kustosinja pedagoginja. Če bi iskali slovensko ustreznico njenega imena, bi bila to Ana. Jo pa, ko se predstavi kot »Ona«, v Sloveniji marsikdaj povprašamo, kako ji je zares ime. Velenje je njen dom že slabi dve desetletji. Selitev iz večje Vilne v manjšo šaleško prestolnico je zahtevala kar nekaj prilagoditev. V nadaljevanju pa tudi o tem, kako drugače vzgajamo otroke v Litvi in Sloveniji.

Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Kakšna bo pri tem vloga Evropske unije in njenega Sklada za pravični prehod? O vsem tem voditeljica Metka Pirc in gosti: Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

Še nekaj drugih tem oddaje: - Ilirska Bistrica še čaka na boljšo cestno povezavo; pivška obvoznica obljubljena čez 5 let, kako pa je z avtocesto? - Predvsem starejši so pogosto tarče akviziterjev, ki jim vsiljujejo nakup stvari ali storitev; na kaj je dobro biti pozoren? - Čeprav se po Pohorju še spuščajo smučarji, tam poskusno že obratujejo tudi proge mariborskega Bike parka

Vivijana Rogina je odraščala v glasbeni družini, glasbeno pa se izobražuje od petega leta naprej. Najprej je bila učenka glasbene šole Velenje v razredu Danice Koren, potem se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je bila njena mentorica Tatjana Špragar, letos pa končuje diplomski študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Vasiliju Meljnikovu. Že od samega začetka je redno tekmovala in dosegala najvišja mogoča priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, nazadnje je prejela naziv absolutnega zmagovalca na tekmovanju Antonia Salierija v Legnanu leta 2018. Lani je dobila Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, februarja letos pa je prejela Bernekarjevo plaketo, ki jo podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec za izjemne kulturne dosežke in udejstvovanja v kulturi na tem območju. Prvi solistični recital je priredila pri svojih 13-ih in od takrat jih prireja vsako leto, uspešno je recimo nastopila tudi s profesorjem Vasilijem Meljnikovom in Mariem Perestegijem. Nastopala je že doma, pa tudi na Japonskem, v Italiji in po Franciji, vsako leto pa priredi tudi turnejo po Istri s svojim kvartetom 4string (ta je zrastel iz družinskega Tria Rogina, ki ga sestavljata še njena brata violinist in violončelist). Udeležuje se dodatnih izobraževanj za mlade glasbenike pri priznanih profesorjih, kot so Christophe Poiget, Igor Ozim, Wonji Kim, Vesna Stankovič, Nanežda Tokarieva, Sihana Badivuku, Martyn Vink, Nahman Sluchin, pa tudi sama že deluje kot pedagoginja. Danes jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom, sicer pa je v tej vlogi nastopila že petkrat, in sicer z Godalnim orkestrom GŠ Velenje, Simfoničnim orkestrom Cantabile ter s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Igra na violino Katharine Abuhl iz Cremone, njen lok pa je izpod rok Vladimirja Radosavljevića. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z glasbenico ter njeni interpretaciji Koncerta za violino in orkester v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentko Catherine Larsen Maguire.

Spregovorili smo o gradnji čistilne naprave v Občini Rače - Fram, dodatnem zaposlovanju v Gorenju in decembrskem času v Arboretum Volčji potok. Poročali pa smo tudi o tem, kako si bo božični Vojnik letos mogoče ogledati kar iz avtomobila.

Slovenija s slovesnostjo v Gaberkah na območju Šoštanja začenja graditev tretje razvojne osi. 50 let od prve zamisli in 16 let po začetku umeščanja ceste v prostor. A do hitre ceste, ki jo bodo najprej gradili na Koroško, je še dolga pot. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je izdano samo za Gaberke, ne pa tudi za vse preostale odseke med Šentrupertom prek Velenja do Slovenj Gradca. Kako naprej ob številnih različnih interesih, ki spremljajo tretjo os, in ali bo projekt res končan v največ šestih letih, voditeljica Metka Pirc in gosti v studiu: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Peter Dermol, novi župan Mestne občine Velenje, - Matic Tasič, predsednik odbora za tretjo os na svetu koroške regije in župan Prevalj, - Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os.

Robert Goter is world champion in button accordion from Sentilj near Velenje. We spoke about COVID-19 influence on Slovenian musicians and how it's affecting the whole music industry. - Robert Goter, svetovni prvak v igranju na diatonicno harmoniko, je spregovoril o tem, kako se glasbeniki v Sloveniji soocajo s posledicami pandemije COVIDa-19 in kako le-ta vpliva na njegovo zivljenje.

Spregovorili smo o začetku študijskega leta in vlogi Fakultete za pomorstvo, degradaciji širšega območja Velenja zaradi tamkajšnjega rudnika in prizadevanjih za vzpostavitev Hiše hospic v Mariboru.

Dobro leto je že odkar smo se prvič zbrali in jamrali v (takrat še en sam) mikrofon. Vsega skupaj smo spacali 50 rednih, 20 izrednih, ter 2 zgodovinski zasedanji. In 50. epizoda si zasluži prav posebnega gosta: prvega kapetana po Džoniju Novaku, ki je dvignil kanto!A moramo Darijana Matića res kako posebej predstavljati? Pitbul na sredini igrišča, ki je zeleno-beli dres prvič oblekel v tisti nesrečni sezoni 2004/05, potem pa ga je nogometna pot prek Domžal zanesla v tujino, kjer je doživel marsikaj, postal reprezentant, ter se naposled vrnil v zmajevo gnezdo, kjer je s kapetanskim trakom na roki doživel Velenje 2016 in dvignil tisto je*eno kanto, na katero smo tako mukotrpno čakali predolgih 21 let. Danes nabira trenerska znanja pri mlajših selekcijah kranjskega Triglava, a nekaj nam pravi, da bo kmalu (a, kot sam pravi, ne prehitro) zrel za kako še pomembnejšo trenersko vlogo. Tata Mata, hvala, ker si se nam pridružil, vam, dragi poslušalci in poslušalke, pa želimo prijetno poslušanje tele skoraj dveurne jubilejne epizode!Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Eni izmed prejmnikov prve nagrade na lanskem tekmovanju TEMSIG so člani Trobilnega kvarteta GŠ Velenje, ki so ob svojem uspehu dobili možnost nastopa v okviru cikla Mladih virtuozov in prav ta koncert bomo poslušali v današnji oddaji. Trobilni kvartet Glasbene šole Velenje že peto leto deluje pod mentorstvom Mirana Šumečnika, sestavljajo pa ga dijaki umetniške smeri Gimnazije Velenje in njenega vzporednega izobraževanja evfonist Luka Ovčjak, pozavnist Jure Hrovat in tubist Gašper Poprijan ter pozavnist Oskar Rednak, študent glasbene univerze v avstrijskem Gradcu. Kot dobro usklajena ekipa fantje sodelujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih in dosegajo zavidljive rezultate. V šolskem letu 2015/16 so na mednarodnem tekmovanju Svirél osvojili zlato plaketo in prvo mesto, na koncu leta pa zasluženo prejeli pohvalo za izjemne dosežke Glasbene šole Velenje. Oktobra 2018 so se predstavili na glasbenem festivalu Euro Music v nemškem Esslingenu, kjer so poželi veliko navdušenja, organizator pa jih je povabil k sodelovanju na desetletnici tega festivala v mestu Vienne v Franciji. Svoj koncert so odprli z baročno Sonato Daniela Speerja, nadaljevali pa so ga z nekoliko bolj zabavnimi in plesnimi ritmi (Mortimerjeva Suita, jazz, gospel, samba, potrkan ples...).

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?

Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.

Jan Pušnik se je na glasbenem področju začel izobraževati pri šestih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje – oddelek Šoštanj. Njegov prvi učitelj klavirja je bil prof. Matjaž Železnik, ki ga je navdušil nad igranjem. V osmem razredu pa ga je začela poučevati prof. Sanja Mlinar Marin, ki ga je pripravila na sprejemni preizkus za Umetniško gimnazijo Velenje – smer glasba. V drugem letniku ga je eno leto poučevala prof. Jelka Hrovat. Svoj študij klavirja je nadaljeval pri red. prof. Hinku Haasu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letošnjem študijskem leto pa se izobražuje kot študent ERASMUS+ izmenjave v Krakovu na Poljskem pri prof. Marianu Sobuli. V sklopu srednješolskega izobraževanja je sodeloval pri mnogih orkestrih. Igral je tudi v različnih komornih zasedbah. Kot solist je nastopil s Pihalnim orkestrom GŠ Velenje, Pihalnim orkestrom Zarja Šoštanj in Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje. Lani junija je kot solist izvedel delo Tomaža Habeta v Avstriji s Pihalnim orkestrom iz Arnoldsteina. Udeležil se je tudi več mednarodnih tekmovanj v Italiji, Avstriji in na Poljskem, 2. Mednarodnega klavirskega tekmovanja »Aci Bertoncelj«, ter državnega tekmovanja TEMSIG 2016. Na Mednarodnem tekmovanju »Tomaž Holmar« 2017 je bil prvi v svoji kategoriji in osvojil 2. nagrado. Je član komorne skupine Quartet Four Characters s katero je osvojil zlato plaketo in 1. nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG 2018. Letos marca je kot solist izvedel Griegov klavirski koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji. Za to izvedbo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Dodatno se je izobraževal na mojstrskih tečajih pri profesorjih Lászlu Baranyayu, Aleksandru Serdarju in Olegu Marshevu, Rubenu Dalibaltayanu, Julii Gubajdillini, Đuru Tikvici. glasba: Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, odlomek Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent - Simon Krečič, klavir - Jan Pušnik Črt Sojar Voglar: Štirje karakterji, odlomek Kvartet Four Characters

Lani je v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna leta 2019 prejela priznanje za najboljšo tematsko pot v okviru akcije učna pot škrata Bisera na območju Vinske Gore pri Velenju. Pot je namenjena vsem generacijam, od vrtca do aktivnih upokojencev, in sodi med oblike zelenega trajnostnega turizma. Povezuje dve občini, mestno občino Velenje in občino Dobrna, in zajema številna področja: od biologije, zgodovine, geografije, kulturne in naravne dediščine do prehrane, kmetijstva, pohodništva, psihologije in sprostitve. Na poti spoznate značilnosti okolja, kot sta gozd in voda, in lastno bit. Morda boste po obhodu te poti na gozd gledali drugače. Spoznali boste, da vam lahko na svojevrsten način koristi. Tako so zapisali v brošuri, ki vodi obiskovalce po učni poti. Hoja po nezahtevni poti traja kakšno uro, skupaj z ogledi pa približno tri ure. Po njej se je mogoče odpraviti tudi samostojno, brez vodnika, saj so točke opremljene s tablami z videopredstavitvami. Učno pot škrata Bisera bomo spoznali ob poslušanju Nedeljske reportaže, njen avtor je Milan Trobič.

Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Presenečenje ali ne? Boštjan Avbelj je zmagal že kar na svojem prvem nastopu na rallyju – minuli vikend je bil s Škodo Fabio R5 najhitrejši na 34. AMTK rallyju Velenje. V pogovoru boste lahko zvedeli marsikaj o njegovi dosedanji dirkaški karieri na dirkališčih, glavna tema pogovora pa je seveda bila dogajanje na njegovem premiernem nastopu … Preberi več o 030 – Boštjan Avbelj in zmaga na prvem rallyju v karieri The post 030 – Boštjan Avbelj in zmaga na prvem rallyju v karieri appeared first on Ta hitri.

Barbara Verhovnik je svojo glasbeno pot pričela s sedmimi leti v Šoštanju pri profesorici Tei Plazl. Po končani nižji šoli je izobraževanje nadaljevala v Velenju na umetniški gimnaziji in glasbeno znanje nadgrajevala pod mentorstvom Jelke Hrovat in Jerneje Grebenšek. Leta 2014 je opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je letos zaključila prvo stopnjo dodiplomskega študija v razredu profesorja Vladimirja Mlinarića, zdaj nadaljuje magistrski študij. Med šolanjem je kot solistka in v klavirskem duu z Urško Cvikl dobivala mnogo nagrad na več tekmovanjih doma in v tujini (TEMSIG, Banja Luka, Udine, Varaždin, Beograd, Legnago), njen zadnji večji dosežek pa je bil decembra leta 2015 v Rusiji na mednarodnem tekmovanju, posvečenem Fredericku Chopinu, kjer je v finalu dosegla diplomo in peto mesto. Kot solistka se je na koncertih predstavila doma in v tujini (Ljubljana, Goriška Brda, Velenje, Poljska, Madžarska, Hrvaška), na ciklu Ob klavirju pa se je predstavila prvič leta 2016. Med svojim izpopolnjevanjem se je srečala z mnogimi znanimi pianisti, pri katerih se je udeležila seminarjev (Laszlo Baranyay, Aleksander Serdar, Norma Fischer, Arbo Valdma, Oleg Marshev, Ghokan Aybul idr.). V zadnjih dveh letih se veliko udejstvuje v korepetiranju, uspešno je z mladimi talenti nastopala doma in v tujini, korepetirala na mnogih tekmovanjih, od letos naprej pa je uradna korepetitorka srednješolcev v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, kjer ob študiju opravlja redno zaposlitev.

Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.

Danes v oddaji prisluhnite pogovoru s pianistko Laro Oprešnik, eno izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. V njeni izvedbi bomo poslušali Fantazijo Johanna Sebastiana Bacha in odlomek iz prvega Koncerta za klavir v C-duru Ludwiga van Beethovna. Lara Oprešnik je klavir začela igrati pri sedmih letih v razredu Monike Vehovec v glasbeni šoli Frana Koruna ? Koželjskega Velenje. Srednjo stopnjo je začela pod vodstvom Jožice Grebenšek in končala v razredu Jerneje Grebenšek. Trenutno je študentka Hinka Haasa, sicer pa se redno udeležuje tudi dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj. Med drugim pri Jasminki Stančul, Selmi Chicco, Aleksandru Serdarju, Riti Kinki in Lovru Pogoreliću. Na svoji glasbeni poti je prejela že številna priznanja in nagrade na državni in mednarodni ravni. Recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih v Gorici, Radljah ob Dravi, Gradežu, Trstu, Vidmu, Legnagu in Beogradu, uspešna pa je bila tudi na mednarodnem tekmovanju Acija Bertonclja. Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je prejela za izvedbo Koncerta za klavir št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna.

Uroš Korun je svojo nogometno pot začel v Žalcu. Na prvoligaški sceni se je predstavil v celjskem dresu. Sledile so selitve v Velenje in Domžale. Pri osemindvajsetih se je odloočil, da poskusi svojo srečo na tujem in odšel na Poljsko in okrepil tamkajšnjega prvoligaša Piasta iz Gliwic, kjer igra še danes.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Oddajo tokrat posvečamo 23-i Mednarodni poletni violinski šoli Igorja Ozima, ki je tudi letos konec poletja v Velenje privabila mlade violiniste z različnih koncev. Nekaj je bilo slovenskih glasbenikov, nekateri pa so prišli tudi iz tujine. Šola velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij, saj se je njena zgodba začela že leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje pa se je preselila v takrat novozgrajeno glasbeno šolo v Velenju. V času svojega obstoja je v Velenje privabila več kot 420 mladih violinistov, ki so prišli iz 24 držav. Običajno se je sklenila s koncertom udeležencev, ki je letos potekal 30. avgusta in ki ga bomo poslušali v oddaji, poleg tega pa boste lahko prisluhnili še pogovoru s profesorjem Igorjem Ozimom, z Wonji Kim Ozim in nekaterimi udeleženci šole (Timotejem Vilevaldom, Tjašo Gorjanc in Pietrom Bendettom Cimentom).

Kako poteka priprava in izvedba takšne zahtevne prireditve, kot je rally? Več o tem mi je povedal glavni organizator rallyja Velenje, Daniel Blažinčič. S čim vse se morajo organizatorji spopadati pri svojem delu, koliko ljudi pomaga pri organizaciji takšne dirke in katerega trenutka na samem rallyju se najbolj veseli izveste v najinem pogovoru. Zapiski in povezave … Preberi več o 005 – Daniel Blažinčič in organizacija rallyja The post 005 – Daniel Blažinčič in organizacija rallyja appeared first on Ta hitri.

Pogovor je nastal 22. februarja, ko smo na premieri filma Mesto svetlobe v IntimnemKinu.GT22 v Mariboru gostili ustvarjalce filma: režiserja Marka Kumra Murča, scenaristko Nino Cijan in pisatelja ter protagonista Petra Rezmana. Skozi film Mesto svetlobe vstopamo s kamero v intimni svet štirih družin. Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine; družina na vrhu hriba, ki jo pestijo zdravstvene težave, upa na življenjsko srečo; kukamo v svet uspešne podjetnice, ki ob vzhajajoči pevski karieri svoje hčerke razmišlja o svoji poklicni usmeritvi; potopimo pa se tudi v svet podvodnega gradbenika, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vizualno izrazit film je nežna pripoved, ljubezenska zgodba med ljudmi in mestom Šoštanj, ki ugaša. To mesto leži v severovzhodnem delu Slovenije, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, ki je bil povezan s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja je njen obstoj podaljšal še v naslednja desetletja. Elektrarna deluje na premog slabe kvalitete, ki ga izkopavajo v bližini in zaradi katerega je nastalo jezero. To velja danes za eno najglobljih v državi; vanj se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost. Film ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo mesto in njegovi prebivalci, temveč raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sli na življenje malega človeka, pri čemer so interesi elite dobro prikriti pod idejo skupnega dobrega, nujnosti in napredka. MARKO KUMER MURČ, režiser Rojen leta 1980 v Slovenj Gradcu, osnovno šolo pa obiskoval v Šoštanju. Diplomiral iz lesarstva na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med študijem bil del umetniške skupine Aggressive theatre in Iriu inštituta (izvršni direktor) ter igral v Šentjakobskem gledališču. V letu 2012 je bil član video in filmske ekipe Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je med drugim vodil oddelek za kulturne intervencije v prostor. Je ustanovitelj produkcije EnaBanda in zavoda Rusalka. Od leta 2012 deluje kot producent, režiser in scenarist. Udeležil se je številnih delavnic in izobraževanj, med drugim ZagrebDox (2017), Midpoint (2016), IN_Script (2015) in drugih. Je soustanovitelj in selektor scenaristične delavnice za kratek film Kratka scena, ki poteka v Ljubljani. NINA CIJAN, scenaristka Zaključila je študij primerjalne književnosti in sociologije kulture, študij pa nadaljevala na Goldsmiths University of London. Kot scenaristka in novinarka dela na izobraževalnem uredništvu TV Slovenija. Leta 2012 je bila del kreativne ekipe multimedijskega sklopa Življenje na dotik MARIBOR Evropska prestolnica kulture. Je avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov Tisti dnevi v letu – 20. let festivala Lent in Pet rezin srca. Trenutno z Urbanom Zorkom razvija dokumentarni film Nedeljsko kosilo. PETER REZMAN, pisatelj Peter Rezman je pesnik, pisatelj in dramatik, rojen 1956 leta v Celju. Živi v Plešivcu, občina Velenje, pošta Šoštanj. Leta 1975 se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Po letu 1986 je bil aktivist »ekološkega gibanje« v Šaleški dolini, 1990 se je zaposlil kot vodja sekretariata za okolje SO Velenje. V slovenskem literarnem prostoru se je uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula, ki jo podeljuje časopis Dnevnik za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let. Roman Tekoči trak, ki ga je pisal tudi v filmu Mesto svetlobe, je bil nominiran za nagrado kritiško sito, torej med pet najboljših slovenskih knjig v letu 2016 po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov in bil nominiran za nagrado kresnik. Več o filmu: enabanda.si/en/film/mesto-svetlobe/ www.delo.si/kultura/film/dokume…-svetlobe-2017.html

Ravno ko smo mislili, da je pa morda res vse odločeno... No. Ni. Niti blizu. Okej, Maribor je prvak, čeprav se Aluminij na to ni niti malo oziral, vijoličasti pa očitno tudi ne. Kot se Krško ni na to, da bi Celjani še lahko šli v Evropo. Za tja pa imajo vse bolj rezultate Koprčani, če že licence za PLTS nimajo. Pa razumi, kdor lahko. Enako velja za strelsko soliranje pri Rudarju, ki ga je moštveno premagala Gorica. In potem je tu še vprašanje podprvaka. Olimpija je prebolela Velenje, vsaj letošnje, ker smo se na lansko spomnili s tokratnim gostom Matejem Klincem - Klinotom [Olimpija Supporters]. Domžale bodo pa revanš kakopak iskale v finalu pokala. P.S. Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. OFSAJDI 2016/17 95 - Celje 82 - Domžale 75 - Olimpija 72 - Aluminij 68 - Maribor 64 - Rudar 52 - Krško 51 - Radomlje 49 - Gorica 44 - Koper *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek popoldan v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd #83 bo na sporedu v ponedeljek, 22. maja.

Imamo ga! A ri-ki-ti-ki! Prvaka! A-ri-ki-tiki! Beli! Zeleni! Ha! Fertig je. Jap. Fertig. Olimpija je prvak, Ljubljana slavi. Zato je tokratni čungalungasto dolgi Ofsajd razumljivo... Zelen. No, zelenobel, če smo bolj natančni. In res dolg. Zato vam dajemo tudi časovnico, da si lahko razporedite ta zalogaj. Prvič smo v Ofsajdu gostili Sebastijana Cimerotića [12:00], ki je jutranje vskočil namesto sprva predvidenega, nato pa še danes razumljivo energijsko šibkega kapetana Darijana Matića, za katerega še upamo, da pride kmalu na vrsto. In to še zdaleč ni vse. Držal je besedo in si vzel konkretni štikl časa tudi Marijan Pušnik [37:00], trener Olimpije v prvem delu sezone, ki je povedal vse in še več o trenerskem poslu ter svojem pogledu na naš fuzbal, medtem ko nas je na Velenje in sobotni žur v Ljubljani iz prve roke spomnil zdaj že naš in vaš Matej Klinc - Klino [1:22:00], ki bo naslednji ponedeljek mesto odstopil za trenutek navijaškemu kolegu Žigi Pučku. Ni kaj, Ljubljančani vse bolj prodirajo tudi v Ofsajdu, za predloge za ostale klube nam pišite na ofsajd@urbani.si ali na facebooku. S Klemnom sva nato veslaje obredla še skozi preostale čofotajoče tekme, pogledala, kje so še nerešene in kje nerešljive zadeve; se kanček obregnila ob Tarčo, licenciranje, tv pravice, prehod iz PLTS v 2. SNL in kontra... Pa saj... Ni čudno, da je oddaja tako dolga. V naslednjem Ofsajdu #37 se bomo kanček bolj posvetili Mariboru [naša želja je izražena v oddaji] in napovedi finalnega pokala ter podelili še nekatere nagrade vam, dragi Ofsajdki in Ofsajdke, ko bomo potegnili črto pod letošnjo fenomenalno sezono PLTS. To bo cel žur! Kdo ima največ ofsajdov? Kdo je to, kdo ono? Ha! Naslednji ponedeljek! ***OPRAVIČILO*** Na začetku oddaje čisto malo preskakuje, nato bi moralo pa vse delati, kot ste vajeni. Se opravičujemo za vse tehnične nevšečnosti in hvala za razumevanje ter da ste še z nami! *** RUMENI KARTON: Nekatere izjave v četrtkovi oddaji Tarča, zlasti Andreja Stareta, ki je govoril o herojih, iztrebljanju in bojda vzorni Belgiji. RDEČI KARTON: NZS in sodniški zvezi, ker ni delegirala 5. in 6. sodnika na tistih tekmah, ki so štele za naslov, pa bi bilo kaj kmalu lahko zagata s celim obsegom čez črto. UGOVARJANJE KROGA: Blaž Perič, ki ga je zanimalo, kdo poje naš uvodni komad; Šoferju avtobusa, ki nas posluša med potjo in je pisal na Twitterju. HEROJ KROGA: Ljubljančani za konkretni desant na Velenje in konkretni žur na Slovenski ulici v Ljubljani. Krško za podporo v Zavrču, vsem, ki so ta vikend vztrajali v dežju [celo tekmo ali samo z napisom]. GOL KROGA: Matej Podlogar [Celje] za drugi gol ob čofotajoče elegantnem preigravanju Nejca Pungarška. IGRALEC KROGA: Matej Podlogar [Celje]. *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije najdete tukaj, kjer ste jo pravkar našli, kar je najbrž na iTunes, kjer nama lahko pritisnete kako, ajde, vsaj trojko in napišete kakšno taktično, po vsej verjetnosti pa ste na nas naleteli tudi na Soundcloudu in. SVa na facebooku, na tviterju še ne, predvsem pa pridno odgovarjava na ofsajd@urbani.si. Tja lahko tudi pišete, če bi radi podprli Najdete pa nas tudi na Ajnfoh, Aufbix platformi urbani.si [Ajnfoh, Aufbix!]. Sva koga ali kaj pozabila? Ja. Hvala, Boki Batina, GT22 & Rene Puhar za sodelovanje v oddajah, Marku Ulagi za logotip! Pa Vijolčni Bajti za spodbudo!