Podcasts about goloba

Državni zbor je na ustanovni seji za svojega novega predednika izvolil Zorana Stevanovića. Predsednika stranke Resnica je na tajnem glasovanju podprlo 48 poslank in poslancev, 29 jih je bilo proti. Stevanovića so pri kandidaturi podprli tudi poslanci NSi in SDS. Po izvolitvi je novopečeni predsednik ponovil, da se v vladi Janše ali Goloba v Resnici ne vidijo, da pa jo lahko podprejo, če bodo zagotovili dovolj glasov in z njimi uskladili stališča. V oddaji tudi: - V parlametarnih procedurah že predlogi treh preiskovalnih komisij, pa tudi interventni zakon o dolgotrajni oskrbi. - Ameriška delegacija na poti na pogajanja z Iranom, ki pa udeležbe še ni potrdil. - Povečalo se je število uporabnikov mariborskega javnega potniškega prometa.

ASV sarunās ar Irānu esot labi rezultāti - tā saka ASV prezidents Donalds Tramps. Kaut arī Irāna noliedz, ka jelkādas sarunas notiktu, tomēr pasaules tirgi ir atviegloti uzelpojuši cerībā, ka ļaunākais ir aiz muguras.  Lai gan prezidents Tramps izsakās par drīzām kara beigām Irānā, Izraēla ir apņēmības pilna turpināt un ne tikai Irānā, bet arī Libānā, kur jau vismaz miljons cilvēku pametuši savas mājas, bēgot no Izraēlas armijas sauszemes operācijas. Valstī uzdarbojas teroristiskais grupējums "Hezbollah" un Izraēla ir paziņojusi, ka tā grib likvidēt nebeidzamo apdraudējumu sev kaimiņos. Vairākās Eiropas valstīs šajās dienās ir bijušas vēlēšanas, kuru rezultātiem ir vērts pievērst uzmanību. Francijā gadu pirms prezidenta Emanuela Makrona pilnvaru beigām notika vietvaru vēlēšanas, Slovēnijā izraudzīts jauns parlaments un arī Dānijā vakar bija ārkārtas parlamenta vēlēšanas. Eiropā ikviena šāda tautas izvēle ir svarīga, jo tā arī nozīmē, kāds būs konkrētās valsts ārpolitikas kurss. Notikumus komentē Nacionālās aizsardzības akadēmijas pasniedzējs Jānis Kapustāns un Austrumeiropas politikas pētījumu centra pētnieks, valdes loceklis Mārcis Balodis. Libāna – svešas varas un ieroči, pašu zeme un asinis Priekšvēsture pašreizējai Izraēlas Aizsardzības spēku sauszemes operācijai Libānā aizsākās 2023. gadā, kad pēc grupējuma „Hamas” teroristiskā iebrukuma Izraēlā un Gazas kara sākuma grupējuma „Hezbollah” no Libānas teritorijas uzsāka Izraēlas ziemeļdaļas raķešu apšaudes. Šis šiītu reliģiski politiskais veidojums ir, no vienas puses, oficiāli atzīta Libānas politiskā partija, no otras – militarizēts teroristisks formējums, galvenais Irānas Islāma republikas sabiedrotais reģionā. Pēc tam, kad 2024. gada rudenī Izraēla bija īstenojusi pret „Hezbollah” sekmīgas speciālās operācijas, nogalinot tās vadītāju Hasanu Nasrallu un vairākus citus komandierus, kā arī sākusi sauszemes iebrukumu Libānas dienvidos, starp Izraēlu un Libānu tika panākta vienošanās par uguns pārtraukšanu. Saskaņā ar to Libānas valdības spēkiem bija jāpārņem savā kontrolē rajoni, kuros līdz tam saimniekoja „Hezbollah”, tā garantējot, ka Izraēlas teritorija vairs netiks apdraudēta. Tomēr šī vienošanās tā arī netika pilnībā īstenota, kas pierādījās šomēnes, kad pēc Izraēlas un Savienoto Valstu uzbrukuma Irānai „Hezbollah” atkal raidīja pret Izraēlu raķetes un lidrobotus. Pretim tika saņemti vispirms precīzi Izraēlas gaisa spēku triecieni pa grupējuma objektiem kā Libānas dienvidu rajonos, tā galvaspilsētā Beirutā, kas neizbēgami izraisīja civiliedzīvotāju upurus. Izraēlas brīdināja apmēram 50 ciemu iedzīvotājus evakuēties uz teritorijām ziemeļos no Litānī upes, un tiek ziņots, ka karadarbības rezultātā kopš mēneša sākuma savas dzīvesvietas pametuši apmēram miljons cilvēku. 16. martā Izraēlas spēki uzsāka plaša mēroga sauszemes iebrukumu Libānā, iesaistoties kaujās pret „Hezbollah”  vienībām. Libānas valdības spēki atvilkās uz ziemeļiem, vairoties iesaistītes karadarbībā, tomēr to sastāvā ir vairāki bojāgājušie. Smagi ievainoti divi reģionā dislocēto Apvienoto Nāciju miera uzturēšanas spēku karavīri. Savukārt civiliedzīvotāju upuri kopš marta sākuma jau sasnieguši vairāk nekā tūkstoti bojāgājušo un tuvu pie trīs tūkstošiem ievainoto. Šobrīd Izraēlas spēki turpina izvērst sauszemes operāciju, tai skaitā metodiski iznīcinot tiltus pār Litānī un pārtraucot komunikāciju starp apmēram 10% Libānas teritorijas valsts dienvidos un pārējo valsts daļu. Viens no premjera Netanjahu kabineta radikālajiem locekļiem, finanšu ministrs Becalels Smotričs izteicies, ka Izraēlai būtu jāanektē teritorija dienvidos no Litānī, savukārt aizsardzības ministrs Izraēls Kacs paziņojis, ka Izraēlas Aizsardzības spēki plāno uz nenoteiktu laiku okupēt šo Libānas daļu, izveidojot tur buferzonu. Libānas valdība raksturojusi šos plānus kā eksistenciālu draudu. Tajā pat laikā no Libānas ticis izraidīts Irānas vēstnieks, kas liecina par Beirutas vēlmi atbrīvoties no Teherānas režīma ietekmes. Francija – vēlam mēru, domājam par prezidentu 15. martā notikušās Francijas pašvaldību vēlēšanas ir apjomos grandiozs pasākums. Valstī ir nepilni 35000 komūnu, attiecīgi, par mēru un padomju deputātu amatiem šais vēlēšanās sacentās vairāk nekā miljons kandidātu. Tomēr kvantitāte nav galvenais, kāpēc franču vietvaru vēlēšanām pievērsta arī nozīmīga starptautiska uzmanība. Šo vēlēšanu rezultāti tiek uzlūkoti kā indikators spēku samēriem un potenciālajai politiskajai dinamikai nākamgad gaidāmajās Francijas prezidenta vēlēšanās. Jāatzīmē, ka daudzviet mazajās un vidējās pašvaldībās, pavisam 50 līdz 60 procentos komūnu, varu ieguvuši neatkarīgie vai lokālo partiju pārstāvji bez piesaistes valsts mēroga spēkiem. Kas attiecas uz lielākajām pilsētām, tajās joprojām dominē tradicionālās kreisās partijas, kas nākamajā ciklā vadīs līdz pat ceturtdaļai no visām franču pašvaldībām. Parīzes mērs būs sociālists Emanuels Greguārs, viņa partijas biedrs Benuā Paijāns paliks otras lielākās pilsētas Marseļas mēra amatā, sociālistu mēri būs arī Nantē, Monpeljē, Lillē un Strasbūrā, pēdējā gan ar centristu atbalstu. Savukārt ceturtajā lielākajā pilsētā Lionā amatu paturēs Zaļo partijas pārstāvis Gregorī Dusē. Spēcīgas pozīcijas saglabā tradicionāli labēji centriskie spēki, kas koncentrējas ap liberālkonservatīvo Republikāņu partiju un dominē vidējā lieluma pilsētās un biezāk apdzīvotajos lauku rajonos, pavisam apmēram sestdaļā vietvaru. Republikāņu pārstāvis Ēriks Sjoti kļūs par mēru piektajā lielākajā pilsētā Nicā, šeit gan ar izšķirošu atbalstu no galēji labējās Nacionālās apvienības, kura to uzskata par savu uzvaru. Kopumā franču „nacionāļiem” izdevies vairakkārt palielināt pārstāvniecību pašvaldībās, gan tālu atpaliekot no ambiciozajiem priekšvēlēšanu mērķiem. Iemesla gausties nav arī prezidenta Makrona pārstāvētajiem liberāli centriskajiem spēkiem. Prezidenta sociālliberālās partijas „Renesanse” pārstāvis Tomā Kazenāvs kļūs par Bordo mēru, savukārt „Renesanses” stabilāko sabiedroto, labēji centriskās partijas „Horizonti” līderis Eduārs Filips vadīs Havras pašvaldību. Bijušais premjerministrs Filips tiek uzskatīts par nopietnu kandidātu nākamgada prezidenta vēlēšanās. Plaša labēji centriskā koalīcija nodrošinājusi amatu valsts trešās lielākās pilsētas Tulūzas galvam, neatkarīgajam kandidātam Žanam Likam Mudankam. Uz būtisko jautājumu – vai funkcionē kreiso, centrisko un mēreni labējo „sanitārais kordons”, kam jāatur no varas labējie radikāļi? – atbilde ir piesardzīgi pozitīva. Frederiksenas likme nevinnē Vakar, 24. martā, Dānijas karaļa pavalstnieki devās pie vēlēšanu urnām, lai piešķirtu mandātus simt septiņdesmit deviņiem parlamenta – Folketinga – deputātiem. Šīs bija ārkārtas vēlēšanas, kuras iniciatore bija premjerministre, Sociāldemokrātiskās partijas līdere Mete Frederiksena. Stājoties pie sava otrā kabineta vadības 2022. gadā, politiķei nebija ne jausmas, kādi izaicinājumi viņu sagaida, proti, ka būs jāiztur Donalda Trampa nediplomātiskā grābāšanās ap Grenlandi. Pēc visa spriežot, neordinārā starptautiskā spiediena situācija radījusi zināmas plaisas Frederiksenas valdībā, ko veido centriski orientēta koalīcija ar sociāldemokrātu, konservatīvi liberālās partijas „Venstre” un liberālās Mēreno jeb Moderātu partijas piedalīšanos. Nu jau vairākas desmitgades dāņu politiskajā spektrā iezīmējas tradicionāla robežšķirtne starp t.s. „sarkano bloku” un „zilo bloku”,  respektīvi, kreisajām un labējām partijām, kur sociāldemokrāti ir sarkanie, „Venstre” – zilie, savukārt mērenie iestājas par šī dalījuma pārskatīšanu un par savas partijas krāsu izvēlējušies violeto. No otras puses, pretstāvē ar Baltā nama ekscentriķi Frederiksena ieguvusi nozīmīgu individuālās popularitātes kapitālu, ko varēja cerēt konvertēt partijas politiskajā svarā. Ja tāds bija aprēķins, tas neattaisnojās. Sociāldemokrāti šais vēlēšanās izrādījušies lielākie zaudētāji, viņu mandātu skaitam sarūkot no piecdesmit uz trīsdesmit astoņiem. Otrs lielākais zaudētājs ir „Venstre”, kuru no otrās pozīcijas parlamentā uz trešo atbīdījusi Zaļo kreiso partija, kuru vada vēl viena prominenta dāņu kreisā politiķe Pia Olsena Dīra. Lielākie ieguvēji ir labējie populisti un nacionālisti no Dāņu tautas partijas Mortena Meseršmita vadībā, kuri trīskāršojuši mandātu skaitu. Nedaudz zaudējuši arī mērenie, taču situācijā, kad vietu skaits parlamentā sadalījies visai līdzīgi starp „sarkanajiem” un „zilajiem”, tieši līdzšinējā ārlietu ministra Larsa Lekes Rasmusena vadītais spēks var nodrošināt koalīcijai nepieciešamo balsu skaitu. Par ticamāko tiek uzskatīta kreisi centriska koalīcija, kurā apvienotos sociāldemokrāti, zaļie kreisie, mērenie un Sociālliberālā partija. Koalīcijas veidošanas sarunas uz notikušo vēlēšanu fona, kad ārpolitiskos izaicinājumus zināmā mērā aizēnojušas iekšējās problēmas, nesolās būt vieglas. Jaunā Slovēnijas parlamenta raibākā mozaīka Kārtējās parlamenta vēlēšanas Slovēnijā nesa sarūgtinājumu iepriekšējā cikla favorītiem – līdzšinējā premjerministra Roberta Goloba sociālliberālajai partijai „Brīvības kustība”. 2022. gadā šis spēks ieguva četrdesmit vienu no deviņdesmit deputātu mandātiem, kas bija līdz šim spožākais kādas partijas sniegums neatkarīgās Slovēnijas vēsturē. Uzvaru noteica sabiedrības neapmierinātība ar iepriekšējo – labēji populistisko Slovēnijas Demokrātiskās partijas un tās līdera Janeza Janšas valdību. Taču Goloba kabinets, kuru „Brīvības kustība” veidoja kopā ar sociāldemokrātiem un Kreiso partiju, zaudēja popularitāti veselības aprūpes problēmu, dzīvokļu dārdzības un biežo ministru demisiju dēļ. Kā kritisks moments tiek minēts arī valdības lēmums 2024. gadā atzīt Palestīnas valstiskumu, kas izrādījās lielai daļai sabiedrības nepieņemami. Spriežot pēc mandātu sadalījuma, vēlētāju balsis gan lielākoties pārceļojušas nevis pie Janšas labēji konservatīvajiem populistiem, bet pie diviem parlamenta jaunpienācējiem. Viena no šīm partijām ir labēji centriskā Demokrātu partija ar kādreizējo Janšas kabineta ārlietu ministru Anži Logaru priekšgalā, otra – partija „Resni.ca”, kuru vada bijušais policists Zorans Stevanovičs. Šis spēks izauga no vakcīnskeptiķu un pandēmijas ierobežojumu pretinieku protesta kustības, un tā programmā ir arī eiroskepticisms, cīņa pret korupciju, nodokļu mazināšana un līdzīgi motīvi. Rezultātā Slovēnija ir tikusi pie parlamenta, kurā diviem lielākajiem spēkiem ir teju vienāds vietu skaits un miglainas izredzes izveidot koalīciju. Robertam Golobam šai nolūkā būtu jāpiesaista līdzšinējiem kreisi centriskajiem arī kāds no labējākajiem spēkiem – Demokrātu partija vai trīs konservatīvo partiju bloks „Jaunā Slovēnija – Kristīgie demokrāti”. Šīm partijām ideoloģiski tuvāka ir Janšas Slovēnijas Demokrātiskā partija, taču tad būtu jāņem koalīcijā arī vakcīnskeptiķi no „Resni.ca”, vai jāmēģina piedabūt sadarboties sociāldemokrāti, kas esot maz ticams. Vēl viena iespēja ir Golobam atstum līdzšinējos sabiedrotos Kreiso partiju un piesaistīt viņu vietā mēreni labējos demokrātus un kristīgos demokrātus – aritmētiski iespējama, taču ideoloģiski raiba kombinācija. Netiek izslēgta arī ārkārtas vēlēšanu iespēja.       Sagatavoja Eduards Liniņš.

Zadnje državnozborske volitve so nam spet izrisale podobo na polovico razdeljene Slovenije. Polovica za desne, polovica za leve. Polovica bolj konzervativna, polovica bolj progresivna, eni za Janšo, drugi za Goloba. Ves čas se nam vračajo liberalci in klerikalci, partizani in domobranci, kapitalisti in socialisti. Kako slabo je to za družbo ni treba posebej poudarjati, saj se nam pred očmi takoj izriše delitev na naše in vaše, na tiste, ki razumejo nove čase in one, ki se jim kolca po tistem, kar je že bilo …

Trenutna oblast je temeljito počistila z vsem, kar se je znašlo na njeni poti. A čiščenje zna pokopati tudi njo. Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva v telefonskih prisluhih, ki te dni prihajajo v javnost. Kot kaže, si je premier tudi za področje čiščenja, kot kažejo posnetki, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal. A ti ljudje, s katerimi se je obdal, ga lahko tudi pokopljejo.

Ta mesec je inflacija znova začela kazati zobe, potem ko se je januarja nekoliko umirila. Glavni krivci za to so podražitve stanovanjskih storitev, to je dobava vode, elektrike in plina, ter dražja hrana, še posebej meso. Druge teme: - V ospredju pogovorov premierja Goloba s francoskim predsednikom Macronom gospodarsko sodelovanje med državama - Poteze več držav nakazujejo, da je ameriški napad na Iran morda tik pred vrati. - ZZZS svari pred prevelikimi pričakovanji od sklada za redke bolezni.

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Policija mora biti neodvisna od politike in vladna komunikacija o policiji ima jasna pravila, ki jih je premier Robert Golob prekršil, poudarja namestnica vodje KPK Tina Divjak. Opozicija je premierja pozvala k odstopu, češ da je to obljubil še pred volitvami leta 2022. V SD in Levici pa so odzivi zadržani, v Svobodi pa Golobu trdno stojijo ob strani. Druge teme: - Združene države razmišljajo o vojaškem posredovanju proti Iranu v primeru množičnih usmrtitev protestnikov - Grenlandija in Danska pripravljeni poskrbeti za okrepitev varnosti na Grenlandiji, pripojitev otoka k Združenim državam pa zavračata - Policija ob poostrenem nadzoru motilcev pozornosti v prometu izpostavlja najpogostejšega: prenosni telefon

Vse kaže, da ugotovitve protikorupcijske komisije o kršitvi integritete premierja Roberta Goloba niso omajale vladne koalicije. Tako premier kot njegova stranka zavračata opozicijske pozive k odstopu, po Golobovih besedah bodo o njegovi odgovornosti odločali na prihajajočih volitvah. Ostali poudarki oddaje: - Vrhovno sodišče zahteva ustavno presojo dela Šutarjevega zakona. - Danska napoveduje večjo vojaško navzočnost na Grenlandiji. - Bančno poslovalnico zaprli še v Poljčanah; na podeželju zaskrbljeni ob ukinjanju storitev.

Slovenski škofje začeli obisk ad limina v Vatikanu. V petek skupna maša z romarji.Kaj pomeni sestanek premiera Goloba s strankami na levi?Pogovor o nedorečenostih dolgotrajne oskrbe z generalno sekretarko Socialne zbornice.V Venezueli že izpustili nekaj političnih zapornikov.Vreme- jutri več oblačnosti in nekoliko topleje.

Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone

Volilke in volilci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob 41-odstotni udeležbi jih je proti glasovalo 53,4 odstotka. Zakon je bil zavrnjen v skoraj vseh volilnih okrajih. Podporniki zakona so v odzivih napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju. Nasprotniki pa so poudarjali, da je zmagalo življenje in da bo treba čim prej urediti celovito in dostopno paliativno oskrbo. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinska in ameriška delegacija zadovoljni z napredkom pogovorov o miru, a ne razkrivata podrobnosti. - Milorada Dodika bo na čelu Republike Srbske nasledil strankarski kolega Siniša Karan po tesni volilni zmagi. - V Ljubljani se začenja 41. knjižni sejem, največji dogodek te vrste pri nas.

Referendumska zavrnitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja med drugim pomeni, da državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volivcev. Opozicija je že pozvala k odstopu premiera Roberta Goloba, koalicija se brani, da referendum ne pomeni odločanja o delovanju vlade. Druge teme: - Evropa si žolčno prizadeva za spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. - Prebivalci Žirovnice in dela Jesenic bodo do nadaljnjega pili klorirano vodo. - Osrednja primorska ustanova za rehabilitacijo otrok praznuje 60 let delovanja.

100, 50 in 20 so številke, ki so zaznamovale tokratno oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. Namreč, 100 let mineva od izgradnje župnijske cerkve na Gornji Ponikvi, 50 let od nove maše duhovnika Alojzija Goloba, 20 let pa od začetka svetih maš za mlade in družine na Mirenskem Gradu. Spomnili smo tudi na pretekli Dan rožnega venca pri Mariji Pomagaj na Brezjah.

100, 50 in 20 so številke, ki so zaznamovale tokratno oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. Namreč, 100 let mineva od izgradnje župnijske cerkve na Gornji Ponikvi, 50 let od nove maše duhovnika Alojzija Goloba, 20 let pa od začetka svetih maš za mlade in družine na Mirenskem Gradu. Spomnili smo tudi na pretekli Dan rožnega venca pri Mariji Pomagaj na Brezjah.

O prihodnjih državnih proračunih, ki bosta rekordna tako po porabi kot primanjkljaju, so danes razpravljali poslanke in poslanci. Opozicija je kritična do velike porabe, nižji primanjkljaj bi si želel tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - KPK: SMS-ov v postopkih zoper premierja Goloba nismo pridobili sami, bili so javno objavljeni - Evropski parlament razpravlja o dveh predlogih nezaupnice predsednici Evropske komisije - Po tragediji pod Toscem gorski reševalci opozarjajo na zahtevne razmere v gorah

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Kje drugje kot na vašem priljubljenem programu, v vaši priljubljeni analitični oddaji, se bo začela vroča politična jesen. Kar je vsaj malo smešen izraz. Jesen pride vsako leto, politika pa je ves čas tu. Tako danes debatiramo samo o tem, kaj je vroče. Zato pohitimo, da nas ne prehitijo. Ob koncu poletja so skupaj z jurčki po deželi vzniknili plakati Karla Erjavca. Mož je pred časom ustanovil novo stranko, ki se poigra z besedno zvezo »za-upanje«. Se pravi: Karl Erjavec nam bo omogočil upanje, le zaupati mu moramo. Kreativci, ki so se v oni agenciji domislili slogana, so imeli uspešno kreativno popoldne. Na plakatu ob tem še stoji, da gre za odpornega, vztrajnega in teflonskega politika, stranka Zaupanje pa se bo zavzemala za varno prihodnost. Glede na nacionalno vlogo medija se s tako minimalističnim premikom na politični sceni, kot je ustanovitev nove stranke, ne bi ukvarjali, če ne bi šlo za Karla. Res da ankete in analize in tudi politična konkurenca stranki Zaupanje ne prerokujejo ne dolgega, ne uspešnega življenja; notranji glas in večinsko mnenje znotraj redakcije naše skromne oddaje pa nas obvezujeta, da stranki posvetimo potrebno pozornost. Ker mogoče ne poznamo volilnega telesa, tako kot ga poznajo javnomnenjske agencije, zato pa volilno telo živimo in posledično razumemo. Hočemo povedati: »Karl Erjavec se je in se bo še vrnil. Večkrat.« Plakat in s tem Erjavec sam imata dve značilnosti. S prvo opravimo v stavku ali dveh. Da je odporen in vztrajen, še nekako razumemo; da sam sebe imenuje – kot mu je pred leti nadel vzdevek primestni šaljivec – teflonski, pa je nekoliko preveč. Po analogiji, da se teflona nič ne prime, tako naj bi tudi iz političnega bitja Karla Erjavca vse odletelo, se ne prijelo, sploh pa se na njem nič prismodilo. In Karl omogoča kuhanje skoraj brez maščobe. Ker duhovičenje – da se ga je treba lotevati samo s kuhalnico in bog ne daj v z vilicami, ker enkrat odluščen je karcinogen – ne vodi nikamor, se posvetimo drugi značilnosti plakata. To je doprsna podoba Karla Erjavca. V temni obleki, beli srajci, kravati in z značilno skrivnostnim nasmehom Mone Lize. Na tem mestu pa se začudeni ustavimo, kot se začudeno ustavlja na stotine Slovencev ob enem izmed Karlovih dvestotih plakatov. Karl je namreč videti izjemno dobro. Leta mu niso prišla do živega. Gladka, napeta koža, lepi lasje, sive oči. Koketna prečka. Človek je videti mladostno, zdravo in vitalno. Zaupanja vredna mešanica decembrskega dobrega moža in upravitelja parkirne hiše. Ob tem pa, če nas pogled in približevanje slike do velikosti piksla ne varata, Karel ni uporabil katerega digitalnih orodij, ki znajo manipulirati s fotografijami. Sicer dopuščamo možnost, da se kje na kakšnem podstrešju skriva slika, na kateri se stara v razpadajočega starca, a na plakatih je Karl imeniten. Iz česar izpeljujemo začetno tezo, da je stranka, ki jo vodi, resen kandidat za preboj parlamentarnega praga na bližajočih se volitvah. Vendar se moramo kljub temu vprašati, zakaj tako. Kajti slovenska politična zgodovina, vsaj tista neobremenjena in neodvisna, Karla ne pomni po kakšnih presežkih, ki bi jih žrtvoval na oltarju slovenske državnosti. Ves čas svojega političnega delovanja je bil drobnjakarski, kruhoborski populist, ki je za paravanom upokojenske agende krmaril bizarno politično strukturo, imenovano DESUS. Ampak – kot je večkrat dokazano – ima volilno telo izjemno kratek spomin, če že ne kratke pameti, in Karl Erjavec dva pika nula bo v sijoči podobi le še enkrat več zasijal na parlamentarnem nebu. Kar nas pripelje do ugotovitve, s katero velja odpreti vročo politično jesen. Slovenci kot volivci in kot politična bitja smo obsedeni s podobo. Ne z bistvom, s sržjo družbenih procesov, temveč s preprosto pojavnostjo, iz katere nato klepljemo svoje politične preference. Če položimo Karla na stran, si za trenutek poglejmo poroko premiera Goloba. Nikogar ni zanimalo bistvo poroke, ki je čustvena naklonjenost dveh oseb, temveč se je vsa Slovenija ukvarjala samo z njeno podobo. Kdo, kdaj, koliko in kje. Tako Karl svoje politične usode, modro, ni zaupal političnemu programu ali sklicevanju na svoje morebitne presežke v javnem delovanju. Ne, stavil je in stavi na podobo, vedoč, da Slovenci ne zmoremo pogledati onkraj vidnega. Karl Erjavec, ki je dobro videti na plakatih, bo dobro videti v parlamentu, na ministrstvu, morebiti celo na Erjavčevi cesti številka 17 … Kjerkoli se bo že pojavil, se z njegove teflonske podobe ne bodo samo odbijale afere in politični nasprotniki, temveč se – žalostno – nanj ne bo moglo navezati nič, kar bi bilo količkaj smiselno.

Ernest Petrič v daljšem pogovoru o Blejskem strateškem forumu: potrebujemo ga, če želimo ostati del globalne skupnosti.Revizijo o nakupu helikopterjev naj bi naredilo tudi računsko sodišče, tak je sklep komisije za nadzor javnih financ.Na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več oseb kot mesec prej.Kdo bo po jesenskem kongresu vodil Gibanje Svoboda? Klakočar Zupančičeva je napovedala kandidaturo, a Goloba ne želi ovirati, pravi.Odzivi na vojaško parado v Pekingu se še kar vrstijo.Vreme- pred nami nekaj sončnih in toplih dni, le v petek popoldne možna kakšna ploha.

Ob vsakodnevnih pretresljivih prizorih iz Gaze danes odmeva uboj 5-ih sodelavcev medijske hiše Al Džazira. Izrael je priznal, da je bil cilj napada novinar Anas al Šarif, ki je pred tem na družbenih omrežjih zapisal, da jim je uspelo utišati njegov glas. Judovska država vztraja, da je bil povezan s Hamasom, za kar ni predložila nobenih dokazov. V Gazi je bilo ubitih že več kot 200 novinarjev. Drugi poudarki oddaje: - Protikorupcijska komisija s preiskavo neuradno potrdila vmešavanje premiera Goloba v delo Policije. - Pred sestankom vodij evropskih diplomacij pozivi k vključenosti Kijeva v mirovne pogovore. - Konec poskusnih meritev v Mariboru, prehitri vozniki bodo od danes kaznovani.

Pred petkovim srečanjem Trump-Putin se krepi evropska diplomacija. Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes na srečanju zagotovili nadaljno podoro Ukrajini in pritisk na Rusijo. Nemčija je medtem za sredo napovedala srečanje več evropskih voditeljev z ukrajinskim in ameriškim predsednikom Zelenskim in Trumpom. Ta je že potrdil srečanje in dejal, da bo Rusijo poskusil spodbuditi h končanju vojne v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška izdelovalca čipov Nvidia in AMD z omejitvami na kitajski trg: del prihodkov ameriški vladi. - Odzivi koalicije glede osnutka KPK-ja o političnem vplivanju premierja Goloba na delo policije skopi. - Policijski sindikat zaradi neusklajenega dialoga zahteva umik novele zakona o policiji.

Današnji »Naš pogled« bom začel nekoliko drugače. Sposodil sem si nekaj naslovov, ki sem jih našel na portalu Info360 in Preiskovalno.si: »Zaradi goljufanja s potnimi stroški moral zapustiti UKC, službo pa dobil na ministrstvu« »SŽ: Oče Tine Gaber z novo pozicijo in občutno boljšo plačo« »Rekord: Javni uslužbenec v enem letu prejel skoraj 40.000 evrov bruto dodatka« »Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov« »Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil kazen« »Za računalnike ni interesa, poplavljenka in samohranilka pa ga ne dobita« »Star Solar: Podjetje v lasti Goloba je spreminjalo lastnika, prejema pa denar od državnega Borzena« »Afere pod ministrom Poklukarjem in nov sum zlorabe tajnih podatkov«

Današnji »Naš pogled« bom začel nekoliko drugače. Sposodil sem si nekaj naslovov, ki sem jih našel na portalu Info360 in Preiskovalno.si: »Zaradi goljufanja s potnimi stroški moral zapustiti UKC, službo pa dobil na ministrstvu« »SŽ: Oče Tine Gaber z novo pozicijo in občutno boljšo plačo« »Rekord: Javni uslužbenec v enem letu prejel skoraj 40.000 evrov bruto dodatka« »Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov« »Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil kazen« »Za računalnike ni interesa, poplavljenka in samohranilka pa ga ne dobita« »Star Solar: Podjetje v lasti Goloba je spreminjalo lastnika, prejema pa denar od državnega Borzena« »Afere pod ministrom Poklukarjem in nov sum zlorabe tajnih podatkov«

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.

Z današnjim dnem začenja veljati najpomembnejša pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi: oskrba na domu. Za zdaj pa je to pravica zgolj na papirju, saj vlog predvidoma ne bodo rešili prej kot pozno jeseni, ne deluje še niti informacijski sistem. Izvajalci tarnajo, da primanjkuje kadra. Z današnjim dnem pa ob tem dobivamo tudi novo obveznost: plačevanje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Po besedah premiera Goloba je Slovenija obsegu zviševanja obrambnih izdatkov zares zavezana samo v svoji obrambni resoluciji. - Danska od Poljske prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji. - Ljubljanski UKC lahko v prihodnje računa na pomoč centra za zdravljenje srčnih bolezni v Münchnu.

Iran in Izrael nadaljujeta medsebojno bombradiranje. Po včerajšnjem ameriškem napadu na iranske jedrske objekte je tudi izraelska vojska danes napadla Fordov. Tam je po mnenju vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija pričakovati veliko škodo, saj so centrifuge izjemno občutljive za vibracije. Ob tem je sporočil, da se oboroženi napadi na jedrske objekte ne bi nikoli smeli zgoditi, saj lahko povzročijo radioaktivne izpuste, kar bi imelo hude posledice tudi zunaj meja napadene države. - Zaprtje Hormuške ožine, s katero grozi Iran, bi povzročilo naftni šok. - Slovenija po besedah premierja Goloba ostaja zavezana zvišanju sredstev za obrambo; vložena še ena zahteva za referendum. - Sobodajalci nezadovoljni tudi z omiljenimi omejitvami kratkoročnega oddajanja.

Po napadu medvedke na Škofljici, organiziran prevoz za občane, ki morajo po vsakodnevnih opravkih skozi gozd. Lovci opozarjajo, napad je bil povsem nepotreben.Afera Karigador: KPK zoper Goloba uvedel preiskavo.Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš: novi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ima še vedno vse karakteristike evtanazije.VREME: Jutri bo spremenljivo oblačno z možnostjo lokalnih ploh in padavin. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 25 °C.

Premier Robert Golob, ki ga drugič preiskuje protikorupcijska komisija, je dejal, da ga to ni presenetilo. Drugega niti ni pričakoval glede na - kot je dejal - medijski rompompom zaradi njegovega letovanja v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v sveta dveh zdravstvenih zavodov. Predsednik komisije Robert Šumi je bil v odzivu kratek in jasen - KPK deluje neodvisno. Druge teme: - Rusija za drugi krog neposrednih mirovnih pogajanj Ukrajini predlaga drugi junij v Carigradu - Izrael trdi, da je ubil tretjega voditelja Hamasa v manj kot enem letu - Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let visokošolskega in raziskovalnega delovanja

Komisija za preprečevanje korupcije je proti premierju Robertu Golobu uvedla preiskavo zaradi njegovega dopustovanja v Karigadoru in odločanja o članih svetov javnih zavodov. Sumijo ga nasprotja interesov ter kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Današnja epizoda Radia Ga Ga – Nova generacija se spet začenja v gozdu, kjer nutrije načrtujejo napad na živalski vrt, da bi ob pomoči čebel osvobodile šimpanza Cezarja. V živo se bomo oglašali iz Vrtca Pikapolonica, kjer pred prihodom premierja Goloba otroci pridno vadijo ploskanje in mahanje z zastavicami, predsednica parlamenta in ljubiteljica letenja Urška Klakočar Zupančič pa bo spremljala predsednika Trumpa na obisku pri Pipistrelu, kamor je prišel predelat svoje novo letalo. Uroš Slak bo soočil Angelco Likovič, Boruta Pahorja in Lepo Mafno, ki imajo vsak svoj pogled na uporabo mobilnih naprav v šolah. Kako zvenijo nove ocene nepremičnin na Gursu, če jih berejo Vesna Milek, Sebastian Cavazza in drugi znani glasovi, kaj o novi subvenciji pravita Herta in minister Han in verjetno nekaj povsem drugega v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Zunanji ministri članic Evropske unije so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini. Že ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu so ostro obsodili včerajšnji ruski raketni napad na mesto Sumi v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih več deset civilistov. Glede dogajanja na Zahodnem Balkanu so ministri največ pozornosti namenili ravnanjem predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in se strinjali, da je vsakršen poskus razdelitve Bosne in Hercegovine nesprejemljiv. V oddaji tudi: - Integriteta premierja Goloba v povezavi s Subotičem ni ogrožena, zatrjujejo v koaliciji. - Bruselj tudi uradno preložil uvedbo povračilnih ukrepov zaradi ameriških carin. - Za graditev hidroelektrarne v Republiki Srbski večmilijonski dolg do slovenskega podjetja Viadukt; ni jasno, kdo ga bo poplačal.

V političnih strankah zadržani s komentarji dopustovanja premiera Goloba. Zadevo preverja Komisija za preprečevanje korupcije.Slovenija potrebuje desno vlado, je prepričan politični analitik in predsednik SLS Marko Balažic.Slovenska karitas v sodelovanju z zunajim ministsrtvom pomagala 9300 družinam v Ukrajini.Vreme: Ponoči bo dež zajel vso Slovenijo in jutri popoldne postopno ponehal. Pihal bo okrepljen južni veter.

Vlada znova spremenila predlog omejevanja dela zdravnikov pri zasebnikih – to naj bi bilo dovoljeno le primarijem, ki uvajajo nove metode zdravljenja.Zaradi okvare v protipožarnem sistemu že 82 dni ne deluje heliport ljubljanskega kliničnega centra.Elektrodistributerji naklonjeni popravkom omrežninske metodologije.Srečanje Goloba in Pirc Musarjeve tokrat na temo udeležbe na mednarodnih dogodkih.Kam vodi nov koalicijski predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? O tem v pogovoru z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.Vreme: Jutri bo jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.

Poslanke in poslanci že več kot šest ur razpravljajo o predlogu opozicijskih SDS in NSi za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Očitajo ji kršenje poslovnika, ustave in zakonov ter neprimerno vedenje. Urška Klakočar Zupančič je vse očitke zavrnila, v bran ji je stopila koalicija. Kmalu se bo začelo tajno glasovanje o predlogu za razrešitev, ki pa je ni pričakovati. Poslanke in poslanci bodo v nadaljevanju seje odločali o predlogu predsednika vlade Roberta Goloba, naj nova ministrica za digitalno preobrazbo postane Ksenija Klampfer. Drugi poudarki oddaje: - Napoved premiera Goloba glede nepremičninskega davka sproža pomisleke in vprašanja - Združeni narodi pozivajo k čimprejšnji preiskavi zločinov Asadovega režima v Siriji - Viri ukrajinske obveščevalne službe potrdili vpletenost v umor ruskega generala

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. Medtem ko bo KPK presojal na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa se s kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji po prejeti ovadbi policijske uprave Ljubljana ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi: - Znani bodo podatki o brezposelnih. Trg dela tudi pri nas zaznamujejo težave nemške avtomobilske industrije. - Po včerajšnjih pozivih k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini danes zunanji ministri Nata nadaljujeo razpravo o ruskih grožnjah. - V Južni Koreji odpravili vojno stanje, ki ga je po razgreti razpravi o proračunu razglasil predsednik Jun Suk Jol.

Sinoči je odjeknila novica, da je policija kazensko ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Kot je poročala Televizija Slovenija, je prejetje ovadbe potrdilo tudi specializirano državno tožilstvo in prav od tega je odvisen nadaljnji potek dogodkov. Policija je vložila ovadbo po skoraj dveh letih preverjanja navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se je Golob vmešaval v delo policije. Šlo je zlasti za njegova pričakovanja do nje in do vršilca dolžnosti direktorja policija Boštjana Lindava, naj policijo "očistita janšistov" . V oddaji pa tudi o tem: - Razpis referenduma o drugem bloku krške nuklearke na ustavno sodišče - V Gazi najhujše omejitve humanitarne pomoči po začetku napadov, tudi v Libanonu se humanitarna katastrofa poglablja - V Frankfurtu odpira vrata največji knjižni sejem na svetu, letos častna gostja Italija

Drugo sezono oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo na terenu, nekje na Dolenjskem v naselju brez tekoče vode in iz studia brez gradbenega dovoljenja. Miloš in Emeralda bosta v posebni izdaji "Romski radio Ga Ga" brez cenzure spregovorila o romski problematiki in reševanju težav. Seveda ne bodo manjkali vsi redni sodelavci oddaje, Franc Kangler bo iz gumenjaka na avtocesti poročal o stanju v prometu, Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Goloba, ki bo s seboj prinesel tudi pismo Uršule von der Leyen in Matjaža Hana. Helena Blagne bo predstavila svojo kandidaturo za komisarko, prisluhnili pa bomo tudi ustanovnemu srečanju društva "Dej ne TEŠ" in spoznali prvega digitalnega ministra za obrambo, ki ga bo predstavila Emilija Stojmenova Duh. Vse to in vsaj še ena stvar v petek dopoldne na Prvem.

Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva bo nujna previdnost, opozarja predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič. V odzivu na napoved premiera Goloba o možnosti prepovedi dela pri zasebnikih poudarja, da bi bilo najbolje združiti vse sile v zdravstvu. Druge teme: - Južna Afrika na haaškem sodišču: genocid v Gazi dosegel novo, grozljivo stopnjo. Danes odgovor Izraela - Ruski predsednik Vladimir Putin končuje obisk na Kitajskem. Zahod problematizira poglobitev sodelovanja Moskve in Pekinga. - Začeli so se tedni Tedni ljubiteljske kulture; ospredju medgeneracijsko sodelovanje

Oddajo Radio Ga Ga - nova generacija je prevzel prvi elektro vitez te države, Robert Golob. Stroka si je enotna - oddajo je potrebno dvigniti na najvišjo možno raven. Pridružila se mu bo Tanja Fajon, ki pa tako, kot v koaliciji, morda ne bo ostala do konca. Uroš Slak bo s predsedniki svetovnih velesil in domačimi športnimi legendami analiziral navijaški incident Viol v Prekmurju. Bo Zahović predriblal Putina? Kako igra v obrambi Erdogan? Kdo se je naselil v stavbo na Litijski? Zakaj je Kanglerjev osel Rožmarin novi obraz umetne inteligence? Vse to in še kaj piše v novi knjigi Branka Grimsa, izveste v novi epizodi.

Trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica po tokratnem koalicijskem vrhu ni dal obljub, kaj vse bo vlada postorila, češ da ne želijo ponoviti napake izpred enega leta. Vrh koalicije je bil sicer v senci razčiščevanja spornega nakupa sodnih prostorov. Saga se namreč nadaljuje. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan vztraja na položaju, v SD-ju pričakujejo, da bo premier Robert Golob upošteval odločitev stranke in jo razrešil, a ta si je vzel še nekaj časa za premislek. Dogajanje zaostruje koalicijske odnose, burno je tudi znotraj SD, kjer bodo začeli postopek izključitve Švarc Pipanove zaradi blatenja stranke. Druge teme: - Prebivalcem od danes na voljo prve ljudske obveznice; najmanjši vpis je tisoč evrov. - Voditelji Evropske unije bodo skušali madžarskega premiera Orbana prepričati, naj umakne blokado financiranja Ukrajine. - Izraelski premier Netanjahu: agencija Združenih narodov za palestinske begunce je v službi Hamasa.

Zdravniki se pripravljajo na zaostritev stavke, veliko naj bi bilo odvisno od razpleta današnjih pogajanj z vlado. Ob tem se v bolnišnicah in na oddelkih za nujno pomoč utapljajo v delu zaradi respiratornih okužb ter poškodb zaradi padcev na ledu. Drugi poudarki oddaje: - Protikorupcijska komisija začasno ustavila postopek zoper premierja Goloba, češ da bi razkritje dela dokumentacije škodovalo interesom predkazenskega postopka drugih organov. - Velenjčani zahtevajo preklic januarskih položnic za ogrevanje in prepolovitev cene toplote. - Pod plazom na Tolminskem umrl moški, vzrok za decembrsko smrtno nesrečo na železnici človeška napaka.

Ker vladajoča koalicija do izteka roka ni odpravila neustavnosti glede plač sodnih funkcionarjev, je odstopila državna skretarka s pristojnega ministrstva. Sodniki pričakujejo tudi odstopa ministrice Dominike Švarc Pipan in premiera Roberta Goloba ter napovedujejo, da bodo od srede 14 dni opravljali le delo, nujno po zakonu. Drugi poudarki oddaje: - Predstavniki kmetijstva in živilstva upajo, da bo kandidatka za ministrico Čalušić po potrditvi sprejemala odločitve v dialogu z njmi. - Četrti obisk ameriškega zunanjega ministra Blinkna na Bližnjem vzhodu z željo preprečiti širjenje konflikta iz Gaze v regijo. - Nova poljska vlada začenja uvajati spremembe v javnih medijih, tožilstvu, regionalni upravi, cerkvi in policiji.

Vlada Roberta Goloba pa medtem drugi mesec zapored izgublja javno podporo. Delo premierja Goloba in njegove ministrske ekipe podpira najmanj volivcev doslej, kažejo javnomnenjske raziskave, ki jih za več medijev izvaja inštitut Mediana. Direktorica Mediane, Janja Božič Marolt poudarja, da že lahko govorimo o negativnem trendu. Druge teme oddaje: - Država 10 hiš v Strugah v Zgornji Savinjski dolini uvrstila na seznam objektov, ki jih bodo preselili. - V Parizu danes mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. - Kamniški odbojkarji dobili prvi velik derbi državnega prvenstva proti ACH Volleyju.

Na premiera Roberta Goloba leti vse več očitkov zaradi kadrovanja. V Gibanju Svoboda za zdaj molčijo glede poročil o pozivu Goloba predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič k odstopu, o tem bo še danes razpravljalo vodstvo stranke. V koalicijskih partnericah so zadržani, češ da zdaj ni čas, da bi se vlada ukvarjala sama s seboj. Ostali poudarki oddaje: SDH po razkritju domnevnega pobiranja podkupnin za posle z Darsom, nadzornike in upravo družbe pozval k takojšnjemu ukrepanju. Šolsko ministrstvo o nakupu računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo v vrednosti skoraj šest milijonov evrov in pol, ki naj bi bili namenjeni za vrtce in šole, izvedelo šele minuli teden. Svetovna zdravstvena organizacija: človekoljubna pomoč na območju Gaze še ni dosegla bolnišnic. V minulih 24-ih urah na območju ubitih več kot 700 ljudi.

V Moskvi so odpravili protiteroristične ukrepe, ki so jih minuli konec tedna uvedli zaradi upora paravojaške skupine Wagner. Vodjo skupine Jevgenija Prigožina kljub dogovoru s Kremljem oblasti še vedno preiskujejo. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu, proti kateremu je bil upor uperjen, je danes obiskal ruske vojake v Ukrajini. Na upor se doslej ni odzval. Druge teme: - Glede na izjave premiera Goloba bi novi JEK stal do okoli 11 milijard evrov. - Podpora vladi upada, vladajoča Svoboda zaostaja za SDS. - Barcelonsko gledališče v Križanke prinaša Biti ali ne biti s sodobnim pridihom.

Zviševanje davkov, vse dražji vrtci, upokojenci in njihove težave, reforma plačnega sistema v javnem sektorju so nekatere od tem, ki bodo v ospredju vprašanj poslank in poslancev premierju Robertu Golobu na novi redni seji državnega zbora. Ker je precej vprašanj namenjenih tudi ministrici za javno upravo Sanji Ajanovič Hovnik, je začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja, prvotno napovedan za danes, preložen na petek. V oddaji pa tudi o tem: - Ustavno sodišče naj bi sporočilo odločitev glede zakona o Radioteleviziji - kaj bi morebitno začasno zadržanje pomenilo za vzpostavitev novega Sveta RTV? - Zunanji ministri članic Evropske unije ob Ukrajini danes tudi o razmerah v Moldaviji; na včerajšnjih protivladnih protestih v tamkajšnji prestolnici več tisoč ljudi - Večni nogometni derbi prvič v sezoni dobil Maribor; Olimpijo ugnal z 2:0, zaostanek vijoličastih za zmaji 12 točk

Prva naloga nove vlade bo ublažitev podražitev, poudarja Robert Golob, ki ga bo državni zbor danes potrdil za premiera. Poudarja, da se bo morala vladna koalicija odzivati tudi na nepredvidljive tuje dejavnike. Ostale teme: - Evropska komisija predlaga vzpostavitev varnostnih koridorjev za prevoz ukrajinskega žita, med notranjimi ukrepi pa pomoč kmetijstvu. - Združene države je pretresel nov strelski napad: na eni od osnovnih šol v Teksasu je 18-letnik s streli ubil 19 otrok in dva odrasla, preden ga je ubil varnostnik. - Na četrti tekmi konferenčnega finala, ki bi lahko bila zadnja, je Luka Dončič Dallas popeljal do prve zmage proti ekipi Golden State.