Podcasts about sirije

Evropska unija se bo na morebitno ameriško uvedbo carin odzvala odločno, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je poudarila, da je povezava v trgovinskih odnosih z Združenimi državami odprta in pragmatična ter hkrati pripravljena na trda pogajanja, da zavaruje svoje interese, kadarkoli in kjerkoli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V strelskem napadu na Švedskem več smrtnih žrtev - Novi sirski voditelj v Ankari o obnovi Sirije in varnostnih vprašanjih - Slovenski smučarji na uvodni tekmi svetovnega prvenstva izpadli v prvem krogu

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo je prva ženska na mestu vodenja ene od vatikanskih kongregacij. Za vas smo povzeli tudi papeževo spodbudo na praznik Gospodovega razglašenja. Ravnatelj Misijonske družbe iz Sirije pa nam je v pogovoru povedal, česa se kristjani v Siriji bojijo in česa si želijo. Vabljeni k poslušanju!

Bogata športna nedelja je prinesla pestro dogajanje na belih strminah. Smučarska skakalka Nika Prevc je bila v Beljaku blizu nove zmage, a jo je po rekordu skakalnice v kvalifikacijah in vodstvu v prvi seriji skorajda podarila konkurentki Nemki Katharini Schmid. Drugi poudarki oddaje: - V Avstriji propadla koalicijska pogajanja. Ljudska stranka se je zdaj pripravljena pogovajati s Svobodnjaki - Na severu Gaze zaprte vse bolnišnice. Na severu Sirije še divjajo spopadi - Vlada in državni zbor morata letos popraviti zakon o umetni oploditvi

Pad Assadovog režima ostavio je dojam neizvjesnosti u europskim državama oko budućnosti sirijskih izbjeglica i tražitelja azila. U nekim europskim medijima je prvobitno uvjerenje da će uslijediti povratak u Siriju, sada zamjenjeno sumnjom da bi moglo doći do još jednog izbjegličkog vala. Grčka, koja je primila velik broj migranata iz Sirije, budno prati razvoj događaja, a dužnosnici kažu da je prerano donositi bilo kakve zaključke.

Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, o čem je na praznik Brezmadežne spregovoril sveti oče pred Marijinim kipom na Španskem trgu. Objavili pa smo tudi dva aktualna pogovora: Mira Milavec iz Karitas Spes nam je povedala, da bi ljudje v Ukrajini preživeli tudi mraz, samo da bi končno zavladal mir. Ravnatelj Misijonskega središča Sirije pa nam je pojasnil, kaj bi se lahko po padcu Asadovega režima zgodilo s kristjani v Siriji. Za vas smo pripravili tudi nekaj drugih novic tega tedna. Med drugim ste slišali, da je pariška cerkev Notredame zasijala v povsem novi podobi in da je papež sklenil kateheze o Svetem Duhu.

V Gruziji so izvolili novega predsednika države. V 300-članskem volilnem kolegiju je za edinega kandidata Mihaila Kavelašvilija, ki ga je za ta položaj predlagala vladajoča stranka Gruzijske sanje, glasovalo 224 članov kolegija. Kavelašvili je znan po ostrih izjavah proti Zahodu in nasprotovanju pravicam skupnosti LGBT. Drugi poudarki: - V Jordaniji krizno srečanje o prihodnosti Sirije; Izrael nadaljuje napade na to državo, o eksplozijah poročajo iz prestolnice Damask. - Teš v zadnjih letih zagotavljal med četrtino in petino električne energije, z uveljavitvijo zakona se bo delež spustil na 15 odstotkov. - Smučarska skakalka Nika Prevc na Kitajskem tretja, Ema Klinec četrta.

Sirske uporniške skupine so strmoglavile režim Bašarja al Sada, ki je s krvoločnim delovanjem v državljanski vojni pognal v beg več milijonov prebivalcev. V Tedenskem aktualnem mozaiku o prihodnosti Sirije, pa tudi o morebitnem vračanju njenih državljanov iz evropskih držav v domovino. Doma odmeva popravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v najnovejši različici ne prepoveduje dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih; TEŠ 6 z novim letom postaja gospodarska javna služba za zagotavljanje toplote z daljinskim ogrevanjem. Društvo slovenskih pisateljev je dobilo novega predsednika. O vsem tem in drugih poudarkih tedna po izboru avtorice Urške Valjavec v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Nakon pada Assadova režima, Hrvatska je obustavila procesuiranje zahtjeva za azilom izbjeglicama iz Sirije. Oporba i predsjednik Milanović oštro napadaju Ustavni sud i HDZ, a zbog tajne odluke sudaca da si samostalno produže mandat dok Sabor ne završi postupak imenovanja novog sastava Ustavnog suda. Zbog sumnje da je 1991. godine ubijao hrvatske policajce i HOS-ovce, iza rešetaka je završio 62-godišnji državljanin Srbije i Hrvatske.

Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel vodja tako imenovane vlade odrešitve islamističnih upornikov v Idlibu Mohamed al Bašir. V krajšem televizijskem nagovoru je sporočil, da bo začasne oblasti vodil do prvega marca prihodnje leto. Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje vojaških ciljev v Siriji, prodrle so tudi na sirsko ozemlje. Razmere v prestolnici Damask naj bi se počasi normalizirale. Drugi poudarki: - Organizacija Nihon Hidankjo ob prevzemu Nobelove nagrade: mladi morajo prevzeti boj proti jedrskemu orožju. - Stroka pesimistično: sovražnega govora je v razvitem svetu vse več. - Na Goriškem zagnali brezplačno izobraževanje za finančno pismenost.

Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.

Za sada bez izvlačenja hrvatskih građana iz Sirije, Ministarstvo vanjskih poslova prati situaciju. Bez većih problema izabrani su ustavni suci. Dio oporbe dogovor HDZ-a i SDP-a naziva igrokazom i duopolom. Zbog malih plaća prosvjedovali su radnici Hrvatske pošte.

O svrgavanju sirijskog predsjednika Bašara al-Asada govori Noura Bittar, Sirijka izbjegla u Dansku. Nastavljena blokada mnogih fakulteta u Srbiji. U BiH održano ročište u predmetu "Respiratori". Studentkinja Sara Vujisić iz Podgorice govori o seksualnom uznemiravanju od strane njenog profesora.

Praznujemo slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. V njej občudujemo lepoto hčerke, neveste in matere, je poudaril papež Frančišek.V baziliki Svetega Petra umestitev 21 novih kardinalov, ki morajo služiti Cerkvi in se varovati skušanjav prestiža, moči in videza.Na odprtju prenovljene pariške katedrale Notre Dame veliko pomembnih svetovnih voditeljev držav. Obnova je stala več kot 700 milijonov evrov.Sirski uporniki s podporo islamističnih skupin zavzeli še Damask. Predsednik Bašar al Asad zapustil državo in podal navodila za miren prenos oblasti.Vodja Misijonskega središča v Siriji: Če se velike sile odločijo za razdelitev Sirije, ne moremo spremeniti njihovih načrtov.Domoljubje in narodni ponos se začneta v družini, ugotavljata Vida Petrovčič in Ivo Piry.Vreme: Ponoči bo ponekod snežilo, drugod deževalo. Jutri bo oblačno.Uporaba pirotehnike med mladoletniki zaskrbljujoča, policija in zdravniki pozivajo k previdnosti.Planinska zveza Slovenije opozarja: zimskih tur se je treba lotevati postopno in svojemu znanju in izkušnjam primerno.

Potem ko so se za silo umirile razmere v Libanonu, o večjih spopadih poročajo iz Sirije, kjer so islamistične milice zavzele skoraj celotno provinco Idlib. V treh dneh je bilo ubitih več kot 300 ljudi. Izrael pa vse intenzivneje napada Gazo. Med žrtvami današnjih napadov je bilo tudi več humanitarnih delavcev. V oddaji tudi: - Na Kosovu po včerajšnji eksploziji poostrili varnost, odgovornost pripisujejo Srbiji. - V Gruziji zaradi zamika pogajanj z Unijo vse bolj množični protesti. - Ob začetku smučarske sezone žičničarje skrbi tudi nov način obračuna omrežnine.

Izraelska vojska je danes napadla cilje v Gazi, Libanonu in celo Siriji. Samo v napadu na hišo v begunskem taborišču Džabalija na severu Gaze je bilo ubitih 33 ljudi, od tega 13 otrok. Izraelska vojska je doslej v Gazi ubila več kot 43 tisoč 600 ljudi, na Zahodnem bregu 780, v Libanonu pa več kot 3 tisoč.

Tako iz Libanona in Gaze kot tudi iz Sirije poročajo o novih izraelskih napadih in novih civilnih žrtvah. Izraelski premier Benjamin Netanjahu medtem že pripravlja teren za uresničitev svojih ciljev ob pomoči Združenih držav Amerike. Z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je že govoril in kot kaže dobil podporo pri ključnem cilju. Kot je dejal s Trumpom iransko grožnjo vidita v enaki luči. Prihod Trumpa je pod vprašaj postavil tudi zahodno podporo Ukrajini. Druge teme: - Biden bo kongres in Trumpa pozval, naj Ukrajine ne pustijo na cedilu - Gradnja drugega tira razkrila tudi več kraških jam, ki za projekt predstavljajo svojevrsten izziv - Na večnem nogometnem derbijo med Olimpijo in Mariborom brez zadetkov

Izrael je okrepil in razširil ofenzivo v Libanonu, po besedah premierja Benjamina Netanjahuja so ubili že več potencialnih voditeljev šiitskega gibanja Hezbolah. Slednje je sicer prvič podprlo predlog o premirju libanonske vlade. O izraelskem napadu poročajo še iz Sirije. Druge teme: - Razlogi za čakalne dobe v zdravstvu pomanjkanje kadra in vedno več povpraševanja, trdijo zdravniki - Ustavno sodišče zavrglo zahtevo opozicije glede priznanja Palestine - Z Nobelovo nagrado za fiziko nagradili odkritja na področju strojnega učenja

V Mariboru drevi slovesno odpirajo 18. festival sodobnega plesa Platforma, ki bo na različnih prizoriščih v mestu ponudil 10 plesnih predstav in drugih dogodkov ustvarjalcev iz Argentine, Italije, Sirije, Češke, Slovaške in Slovenije. Na Prevaljah se bodo s koncertom poklonili skladatelju Lojzetu Lebiču, selimo se še v Salzburg, kjer je danes na vrsti 42. dan v sklopu 104. Salzburških slavnostnih iger. Kot vemo, je to eden najstarejših festivalov na svetu, takoj za Bayreuthom in Verono.

Gošća u ovoj epizodi je hrvatska voditeljica, influenserica i pjevačica Ida Prester. Ida je ikona društvenog aktivizma i alternativnog modnog stila, žena koja se jednako bori za ekološku osviještenost i očuvanje okoliša kao i za osviještenost o nužnosti sistemskog spriječavanja nasilja nad ženama. Ona je žena koja se ne libi javno iznositi svoje stavove o podršci manjinskim skupinama, od izbjeglica iz Sirije, Afganistana, Ukrajine, do dugogodišnje podrške LGBTQ zajendici u regiji. Svojom kampanjom pod nazivom Štit, koju je promovirtala krajem 2023. na Međunardoni dan borbe protiv nasilja nad ženama, okupila je značajne javne ličnosti, od glumaca i glumica, pjevača i pjevačica, sportista i sportistkinja, književnika, influensera i influenserica s ciljem podizanja svijesti o nužnosti spriječavanja nasilja nad ženama u cijeloj regiji. Na muzičkoj sceni je prisutna više od 15 godina sa svojim bendom Lolobrigida i u Sarajevu je početko juna učestvovala na Kvirhana festivalu. Ona je i modna ikona, žena koja promovira drugačiji modni stil, koji podrazumijeva i nošenje second hand odjeće te odjeću od recikliranih materijala. U ovoj smo epizodi pričali i o njenom aktivizmu, strau od starenja, nacionalističkim obrascima mržnje i entolerancije i starim patrijarhalnim obrascima koji su nas potpuno zarobili u ovom regionu, te na koncu šta učiniti i kako spriječiti nasilje koje nas okružuje. S Idom smo razgovarali o :0:00:00 Najava i uvod epizode00:02:20 Susret u Berlinu 2023. u okviru BPB projekta vezan za Jugosferu00:05:00 "Ja živim u koferu putujući Titovim stazama revolucije"00:08:58 Društveni aktivizam i angažiranost u podršci manjinskim zajednicama, od izbjeglica do LGBTQ zajednice00:10:42 Ja propagiram opuštenost u životu i da nismo ovisnici o statusnim simbolima00:11:26 Žena nikad nije bila manje oslobođena nego danas00:12:50 Tradicija se jako nesretno povezala sa tehnološkom revolucijom00:13:57 Tik Tok sadržaj je uzrokovao porast poremećaja u prehrani kod djevojčica00:15:55 Problem s narodima na Balkanu je da uvijek čekamo nekog prosvjetitelja i Mesiju00:17:04 Zašto je kurikuralna reforma u Hrvatskoj bila ključna stvar?00:19:05 Posljednji Pride u Zagrebu je prošao bez skandala jer je to bila politička odluka nove gradske vlasti 00:21:58 Bila sam kuma beogradskog Pride-a 2023.00:24:49 Zašto se u ovom se regionu već 20 godina vlada strahom?00:27:11 "Mi smo medijski urednici svojih vlastitih života"00:29:35 Kad radiš na sebi ti svoju sreću prenosiš i na druge oko sebe 00:31:49 Na Balkanu su i najbolji i najgori ljudi na Planeti00:35:05 Mi smo društvo koje ne radi na agresiji00:38:49 Femicid u Gardačcu je bio okidač za kampanju Štit00:41:26 Svakodnevno dobijam poruke od žena koje trpe nasilje00:43:43 Sve je krivo, od obrazovanja, sudstva do policije...00:46:29 Beograd u odnosu na Zagreb ima totalnu drugačiju dinamiku00:47:32 Moj Vani u Zagrebu pravi restorančić s domaćom klopom00:48:35 Moj screentime je skoro 8 sati00:51:22 Priča o snimanju spota za pjesmu 70- te00:53:26 Borba žena sa strahom od starenja00:55:06 Ja više ne razumijem ovu novu generaciju djece, mojih Svemiraca00:58:10 Sve je prolazno i treba uživati u trenutku01:00:04 Želim širiti pozitivnu sliku oko sebe01:01:08 Kad pronađeš u sebi mir ti više nemaš potrebe ići u osvajačke ratove01:03:29 Često pitam one koji mi šalju zle komentare zašto misle da sam se iz pakosti udala za Srbina01:04::58 Ja volim ljude i ljudi vole mene01:06:58 Ja sam glasnogovornica u familiji, jer Vani nije za javnost01:07:45 Odgojila me je baka ZeničankaProdukcija: Kolektiv znanjaAudio: Nino ŠkiljićMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije:...

Iz Nove Gorice se nam je oglasil Gregor Božič, direktor fotografije z zlato palmo ovenčanega kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati. Gre za film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, slovensko manjšinsko koprodukcijo, ki dramatizira dogodek iz leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so potniški vlak ustavile srbske paravojaške sile - uprl pa se jim je le eden od 500 potnikov. Film je v današnjem nemirnem času še kako aktualen, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru, zlata palma pa je pomembno priznanje tudi za koprodukcijsko sodelovanje, ki ga je uspešno izpeljal producent Boštjan Virc. Napovedujemo prihajajočo 20. izdajo festivala Kino otok, ki v Izoli in drugih mestih po Sloveniji kot vsako leto predstavlja filme z vsega sveta, od Italije in Srbije do Armenije in Maroka, Palestine, Sirije, Mehike in še in še … Uradno ga odpirajo v sredo s Čarodejevim plesom iz leta 1979, barvito pripovedko indijskega režiserja, scenarista, glasbenika, karikaturista in slikarja Govindana Aravindana, ki jo posvečajo lani preminulemu soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Obiskali smo tudi festival generativne umetnosti Adela, govorili z gostujočim umetnikom, nizozemskim "medijskim arheologom" Joostom Rekveldom, in ocenili najzanimivejši film s trenutnega kinosporeda: Naključnega morilca Richarda Linklaterja.

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

U preduzeću Tender Loving Care iz Sydneya, koje zapošljava i podržava osobe s invaliditetom, ponosno volontira 22- godišnja Sirijka Rita Nichola, i sama u invalidskim kolicima, koja uči nove vještine u okruženju koje je podržava i brine za nju. Za migrante sa invaliditetom teško je pronaći pristupačan posao, ali Rita se nada da će u Tender Lovig Care postati uposlenik. Inače, ovo preduzeće ima cilj otvoriti školu za osobe s autizmom u Australiji, nakon pokretanja sličnog projekta u Dubaiju.

Partnerja Tara in Amadej sta podiplomska študenta mednarodnih odnosov v Parizu, kamor sta pred nekaj tedni prispela po približno desetih mesecih potovanja. Obiskala sta kar nekaj bližnjevzhodnih in azijskih držav, še pred tem pa opravljala prakso na jugovzhodu Turčije blizu Sirije. Med drugim pripovedujeta o tem, kako težaško, a za človeka, vajenega intelektualnih naporov, osvobajajoče je delo v ribji industriji na Danskem. Tja hodita namreč enkrat letno za en mesec potrpet in zaslužit približno štirikratnik slovenske povprečne plače, kar jima izdatno pomaga pri izvedbi načrtovanih potovanj. Pa o tem, kako so ju nekoč tihotapci na meji med iraškim Kurdistanom in Turčijo skušali izkoristiti kot muli, in o tem, kako sta (po nerodnosti) postala vplivneža z več deset tisoč sledilci v Savdski Arabiji.

Dvodnevni evropski vrh sta zaznamovala neuspeh glede povečanja večletnega proračuna Unije zaradi madžarskega nasprotovanja pomoči Ukrajini in zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo, Moldavijo ter pogojno Bosno in Hercegovino. V Sarajevu niso preveč razočarani, češ da so odločeni reforme izvesti čim prej in tako nadaljevati evropsko pot. V oddaji tudi o tem: - Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Tel Avivu izrekel proti dolgoročni izraelski zasedbi Gaze - Finska drevi znova zapira mejna prehoda z Rusijo, ki ju je včeraj odprla po treh tednih zaprtja - Naša država je iz Turčije v okviru projekta trajne preselitve sprejela 23 državljanov Sirije

V letošnjem letu se je precej povečalo število nezakonitih prehodov meje na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Tihotapci najdejo vedno nove poti, izbirajo maloobmejne prehode in uporabljajo vse bolj nehumane načine prevozov beguncev. Največ prosilcev za azil prihaja iz Afganistana, Sirije, Maroka, Bangladeša in Turčije. Avstrija zato še naprej vztraja pri mejnih nadzorih in nasprotuje širitvi šengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, Trst pa je preplavljen z begunci in migranti.

Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.

Ramazan je najsvetiji mjesec za muslimane širom svijeta, u kojem ljudi poste od izlaska do zalaska sunca. Ramazanski post ove godine započinje nakon zalaska sunca u srijedu 22. ožujka i traje sve do zalaska sunca u četvrtak 20. travnja. To je prilika za muslimane da se povežu sa svojom vjerom i sjete se onih manje sretnih. Za one iz potresom pogođenih područja, poput Sirije i Turske, ovo će biti teško vrijeme.

Ramazan ove godine počinje u srijedu 22. Marta iza akšama I trajaće do 20. aprila. To je prilika za muslimane da se povežu sa svojom vjerom i prisjete se onih manje sretnih. Za one iz područja pogođenih zemljotresom, poput Sirije i Turske ovaj Ramazan će svakako biti drugačiji.

Ramazan ove godine počinje u srijedu 22. Marta iza akšama I trajace do 20. aprila. To je prilika za muslimane da se povežu sa svojom vjerom i prisjete se onih manje sretnih. Za one iz područja pogođenih zemljotresom, poput Sirije i Turske ovaj Ramazan će svakako biti drugačiji.

Danes mineva teden dni od uničujočega potresa v Turčiji in Siriji. Po zadnjih podatkih je v njem umrlo več kot 33.000 ljudi, tisti, ki so preživeli, a ostali brez vsega, pa zdaj obupano čakajo na pomoč. A ta, še posebej na severozahod Sirije, prihaja prepočasi. K hitrejši dobavi pozivajo Združeni narodi, sprte strani v Siriji je k odprtju vseh meja za človekoljubno pomoč pozvala tudi Bela hiša. Druge teme: - Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar danes pred pristojnim parlamentarnim odborom - Ameriška vojska sestrelila še en neznano zračno plovilo - Obnova baročnega dvorca Haasberg prevelik finančni zalogaj za postojnsko občino

The whole week we are facing a huge tragedy due to the devastating earthquake in the south of Turkey and the north of Syria, and the final number of victims, unfortunately, is still uncertain. Aid to the affected areas is coming from all over the world. Here in Australia, in Melbourne, the Turkish and Syrian communities quickly organized themselves and, with the help of the Bosnian community, managed to fill three huge containers with blankets, tents, and sleeping bags, as the most necessary aid. The Bosnian activist with a big heart, Mrs. Sanela Maaki, talks about the upcoming aid action in the BH community. - Cijelu sedmicu suočavamo se s ogromnom tragedijom zbog razornog zemljotresa na jugu Turske i sjeveru Sirije, a konačan broj nastradalih, na žalost još uvijek je neizvjestan. Pomoć nastradalim područjima stiže iz cijelog svijeta. Ovdje u Australiji, u Melbourneu turska i sirijska zajednica su se brzo organizovale, te potpomognute bosanskom zajednicom uspjele napuniti tri ogromna kontejnera dekama, šatorima i vrećama za spavanje, kao najnužniju pomoć. O predstojećoj akciji pomoći u BH zajednici, govori bosanska aktivistica velikog srca, gospođa Sanela Maaki.

Zahvala Bogu za 28. let našega radia in naše prijatelje.Zasedanje SŠK in nagovor škofa Andreja Sajeta.Obisk tajnika papeške komisije za zaščito mladoletnih Andrewa Smalla v Ljubljani.Škofje iz Sirije in Libanona poročajo o izredno velikim pomanjkanju.

Konec tedna - predčasno pa še danes in jutri - lahko volilni upravičenci odločamo na treh zakonodajnih referendumih - o novelah zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Na državni volilni komisiji opozarjajo, da volivci lahko glasujejo na vseh treh ali samo na enem ali dveh referendumih. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška od avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, ki danes prihaja v Zagreb, pričakuje zagotovila, da Avstrija ne bo vložila veta na vstop v šengen. - Turčija po letalskih napadih na Kurde na severu Sirije vse bolj grozi tudi s posredovanjem kopenske vojske. - Ob današnjem državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, se bodo po državi zvrstile številne spominske slovesnosti.

Slovenci imamo radi pregovor: ljubo doma, kdor ga ima. Ste kdaj razmišljali, da bi zapustili svoj dom in poiskali boljše življenje drugje? Kaj pa če bi bili v to primorani zaradi preganjanja, vojne ali lakote? Tokratni gost oddaje Reflektor Luiji Youhannes je zapustil svoj dom v Eritreji, kjer bi moral vse svoje življenje podrediti vojski. V oddaji opisuje svojo pot do Evrope, kako smo ga sprejeli v Sloveniji in kako si je tu našel stanovanje in delo. Morda veste, katere države nosijo največje breme begunstva? Se moramo bati ljudi, ki prihajajo k nam? Kako poskrbeti za njihovo integracijo? Odgovore nam je predstavila druga gostja, Jana Lampe iz Karitasa, ki je osvetlila razloge, ki primorajo ljudi, da zapustijo svoj dom. Predstavila pa nam je tudi nekatere projekte Karitasa, s katerimi pomagajo ljudem, da lahko tam ostanejo. Koza lahko nekomu spremeni življenje: https://bit.ly/3FgsJvI Z delom do dostojnega življenja: https://bit.ly/3VVzhWD Matej Pirnat iz celjske Karitas o beguncih iz Ukrajine: https://bit.ly/3TQqIKJ Pričevanje Marije Voglar, Slovenke iz Venezuele: https://bit.ly/3MZvinS Pričevanje Abir al Jundi, begunke iz Sirije: https://bit.ly/3z6J823 Življenjska zgodba Blessing Okoedion, žrtve trgovine z ljudmi: https://bit.ly/3F91ZNP Voditelj: Rok Škrlep Kamera, zvok in fotografija: Siniša Kanižaj Koordinator: Rok Blažič Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d.o.o. www.druzina.si

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Miodrag Jevtović je šef misija u organizaciji “Lekari bez granica”, kojima se pridružio 2015. godine, volonterski, tokom velike izbegličke krize tokom koje je više od milion izbeglica iz Sirije i drugih zemalja došlo u Evropu, a čiji je značajan deo prolazio kroz Srbiju. Počevši od najniže tehničke pozicije, tokom sedam godina napredovao je do najviše pozicije upravljanjem misijama u kriznim područjima gde je neophodno pružati razne vrste medicinske pomoći. Svoja iskustva je stekao u Južnom Sudanu, Jemenu, Egiptu, Siriji i drugim zemljama. O tim iskustvima i sudarima sa različitim kulturama razgovarali smo u ovoj epizodi. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.

U 92. epizodi podkasta Reaguj! koja je nastala u saradnji sa Mental Hubom, razgovaramo o mentalnom zdravlju usled rata i ostalih kriznih situacija. Novu epizodu posvećujemo tome kako je osobama koje prolaze kroz ratna dešavanja u svojoj zemlji, kakve posledice rat ostavlja na mentalno zdravlje pojedinca, ali i na mentalno zdravlje čitavih zajednica godinama nakon sukoba. Aleksandra Lazebnik je Ukrajinka koja živi u gradu Sumi, oko 30 kilometara od granice sa Rusijom, koji je granatiran od samog početka invazije Rusije nad Ukrajinom. Ona je za Autonomiju prepričala kako provodi svoje dane. “Imamo 250 hiljada ljudi i već je polovina otišla. Na porodiljskom sam odsustvu pa ne radim. Tokom dana se trudim da vodim normalan život, da kuvam hranu. Svako jutro moj muž i ja idemo u kupovinu, ponekad nađemo mleko i jaja, ponekad ništa. Pokušavamo da uzemo više hrane jer ne znamo šta će se desiti u narednim danima”, prepričava ona. Lazebnik dodaje da će se mentalitet Ukrajinaca promeniti i da se već polako menja. “Uvek smo imali neke nesuglasice. Neki su glasali za Zelenskog, neki za Porošenka, ali sada - mi smo jedno biće, jedan organizam. Podržavamo se međusobno, svi ljudi. Verujemo da ćemo obnoviti naše gradove i da će se naš mentalitet promeniti - već se menja i biće sve bolje. Verujemo da će mir doći jednog dana”, kaže ona. Rat se često prenosi na dalje generacije Programska koordinatorka Inicijative mladih za ljudska prava, Fiona Jelići, kaže da se traume koje donesu ratovi često prenose na dalje generacije, iako one rat nisu doživele. Tako je i u Srbiji i regionu. “Oseti se taj uticaj ratova koji su bili 90-ih na našem području, oseti se uticaj danas kada imamo rat na da kažem ulazu u Evropu, koji nije uopšte daleko, koji je bilzu, i on se definitivno odražava i na mentalno zdravlje ljudi u Srbiji. I ne samo u Srbiji, nego u čitavom regionu, i to iz različitih aspekata. Videli smo situaciju gde ljudi kupuju zalihe hrane, zato što postoje generacije koje se sećaju nestašica hrane 90-ih u Srbiji, a postoje generacije koje se ne sećaju toga, ali imamo tu transgeneracijsku traumu, koja se prenosi”, napominje ona. Psihološkinja Branislava Stević kaže da ratna dešavanja trajno menjaju i iskustva ljudi i iskustva društva. “Ne postoji društvo koje nakon ratnog dešavanja je ostalo potpuno isto, koje nije imalo nikakve posledice, koje se nije suočilo ni sa kakvim emocionalnim ili psihološkim posledicama i koje je jednostavno prošlo kroz ratno iskustvo kao jedno iskustvo. Većina psihologa ili ljudi koji se bavi ratnom traumom smatra da je ratno iskustvo jedno od najtežih i najkompleksnijih ljudskih iskustava. To je jedno praktično stanje kada vi ne možete jednom običnom ljudskom umu opisati sve strahote i potencijalne užase koji se događaju”, navodi Stević. Ona napominje da nekada, naš običan um, ne ume da prihvati te užase - te naša adaptivna funkcija biva narušena. “Bukvalno imamo jedan slom u psihološkom smislu, pa kako pojedinac odreaguje. Tu su jako bitni uticaji i bioloških i psihosocijalnih faktora, jednako tako će odreagovati i društvo. Mi danas imamo još uvek dosta posledica koje su direktno uzrokovane time. Kada govorim o posledicama, govorim o psihološkim posledicama u društvu, koje su direktno uzrokovane situacijom 1990-ih”, napominje naša sagovornica. Podrška je izuzetno važna Istraživački izveštaj za 2021. godinu pod nazivom “Mentalno zdravlje i dobrobit izbeglica i tražilaca azila u Srbiji” Mreže psihosocijalnih inovacija PIN, prikazuje psihološke teškoće osoba koje su iz različitih razloga bile primorane da napuste zemlju svog porekla. U istraživanju je učestvovala 201 izbeglica. Najveći broj učesnika poreklom je iz Sirije, zatim Avganistana, i Maroka, kao i iz Irana, Iraka, Bangladeša, Pakistana, Tunisa i Kameruna. Kako se navodi u izveštaju, izbeglice, posebno one koje dolaze iz ratom pogođenih država i regiona, doživljavaju značajan broj traumatskih iskustava u svojim državama porekla. Više od polovine njih svedočilo je uništavanju, nasilju i torturi - dok je više od trećine bilo povređeno ili mučeno. Najčešća traumatska iskustva bila su fizičko nasilje, seksualno nasilje, religijski progoni, svedočenje nasilju ili ubistvima. Sa druge strane, osobe su doživljavale i ekstremne ekonomske poteškoće, iz kojih je kao posledica nastao nedostatak vode, hrane, bezbednog skloništa i drugih osnovnih potreba. Upravo zato, Mreža psihosocijalnih inovacija - PIN pruža različite psihološke intervencije izbeglicama, u zavisnosti od toga šta je kome potrebno. Ova podrška pruža se uz pomoć prevodioca, a dostupna je i za decu. Draga Šapić iz ove organizacije navodi da je ovakva podrška od izuzetne važnosti. “U proteklih šest godina sprovodimo istraživanje, procenjujemo mentalno zdravlje izbeglica u Srbiji. Pokazuje se da 80 % njih ima potrebe za nekim vidom psihološke podrške. Ali se daleko manji broj njih obraća za pomoć. Srećom, mi imamo mnogo iskustva u radu sa ranjivim osobama, pa znamo kako da im priđemo. Da te podrške nema već na terenu, mislim da bi te traume ljudi mnogo teže prolazili. Ima ljudi koji nisu spremni da o svojim problemima govore, naročito ako se nalaze u Srbiji u kojoj ne žele da ostanu. Mislim da je jako važno da ta opcija postoji i da se destigmatizije”, napominje Šapić. Epizodu su pripremile Sanja Kosović, Irena Čučković, Iva Gajić i Sanja Đorđević. Podkast je nastao u okviru projekta „Povezivanje: ka većoj vidljivosti organizacija civilnog društva i većem učešću građana“, koji realizuje Fondacija Ana i Vlade Divac uz podršku Balkanskog fonda za demokratiju Nemačkog Maršalovog fonda SAD (BTD).

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Srećan nam drugi rođendan i za tu priliku imamo posebnu epizodu! Ovoga puta vam donosimo svetsku ekskluzivu i ovo je jedan od onih razgovora koje pamtite celoga života. Gost je najbolji ratni fotograf na svetu — Goran Tomašević. Ukoliko niste čuli za Gorana, krajnje je vreme da to promenimo. Njegova biografija je ništa manje od impresivne, a ako ne znate za lika, njegove fotografije znate sigurnog baš kao i ceo svet. Rođen je 1969. godine u Beogradu. Karijeru je počeo u listu "Politika". Za agenciju "Rojters" radi od 1996. godine. Više od 20 godina foto-aparatom beleži sukobe širom sveta — sa prostora bivše Jugoslavije, Iraka, Avganistana, Libije, Sirije, Egipta, Južnog Sudana, Konga, Mozambika, Burundija, Nigerije i drugih kriznih područja. Za najboljeg fotografa agencije Rojters proglašen je rekordna četiri puta, a 2008. godine je osvojio nagradu za najbolju fotografiju Rojtersa. List Gardijan 2013. godine proglasio ga je za najboljeg novinskog fotografa na svetu, a 2014. godine nominovan je za Pulicerovu nagradu, a dobija je 2019. godine. U 2009. godini je osvojio prestižnu SOPA nagradu, a 2005. godine je dobio je od “National Press Photography Association”, nagradu za najbolju foto-priču, drugo i treće mesto za najbolju fotografiju u kategoriji vesti 2011. godine. “International Business Times UK”, je izabrao Gorana za najboljeg fotografa 2016. godine. I to je samo delić spiska nagrada koje je osvojio. Na isto toliko je i član žirija koji dodeljuje nagrade. Njegovu fotografiju o rušenju statue Sadama Huseina objavili su na naslovnoj strani svi vodeći svetski listovi i rekorder je po broju naslovnih stranica sa više od 160 u jednom nizu, a fotografije iz Avganistana nalaze se u Muzeju ratne fotografije u SAD. Radio je u dopisništvima Rojtersa, u Jerusalimu, Kairu i Najrobiju. Trenutno živi u Istanbulu i šef je fotografa agencije Rojters. U svom veoma zauzetom rasporedu, nakon više meseci dogovaranja, najzad smo uspeli da uhvatimo Gorana u veoma kratkom boravku u Srbiji i uradimo ovaj intervju sa njime. Da stvar bude još bolja, doneo je i svoju rakiju, da uživanje bude upotpunjeno.  Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije prek Poljske vodi proti osrednji Evropi. Pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo, je spremljala tudi naša dopisnica Polona Fijavž. Z njo razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti. Ob tem pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj in hkrati spremljajo še pogajanja pred nastankom nove vlade.

Stari modreci s krščanskega vzhoda, zlasti z območja današnje Sirije in Irana, so imeli veliko povedati o ponižnosti kot poglavitnem pogoju za stik z Bogom oziroma duhovnim na splošno. Prisluhnimo jim. Afrahat, eden izmed prvih sirskih cerkvenih očetov, pravi, da je nizkost ponižnega v resnico pogoj za vstop v duhovne višave: "Ponižni je nizek, vendar se njegovo srce vzdiguje v nebeške višave. Oči njegovega obraza gledajo zemljo, oči njegovega duha pa nebeške višave." Jožef Motrilec – že njegovo ime nakazuje, da gre za eksperta v kontemplaciji, duhovnem zrenju, o ponižnosti pravi takole: "S ponižnostjo ne mislim telesne ponižnosti, temveč ponižnost duše, pri kateri ima človek samega sebe kljub velikim in čudovitim rečem, ki so se mu zgodile, za prah in pepel, za črva in ne za človeka. Vsi ljudje pa so v njegovih očeh veliki in sveti in v njegovem umu ni razlike med dobrim in slabim, pravičnikom in grešnikom. Iz takšne ponižnosti se rodijo v duši mir, krotkost in potrpežljivost v preizkušnjah." Pustimo do besede še Izaka Sirskega, nedvomno največjega mistika krščanskega Vzhoda – iz njegovih spisov se je na primer učil tudi ruski pisatelj Dostojevski –, ki v ponižnosti vidi otroško predanost; znova je takšna radikalna nizkost paradoksno največja človeška veličina in visokost: "Približaj se Bogu z otroškim srcem. Pojdi predenj, da boš prejel tisto skrb, s katero očetje bedijo nad svojimi otročiči. Ko bo Bog videl, da z vso čistostjo srca zaupaš vanj bolj kot vase, bo neznana moč začela prebivati v tebi. In čutil boš z vsemi svojimi močmi moč tistega, ki je s tabo."

Stari modreci s krščanskega vzhoda, zlasti iz območja današnje Sirije in Irana, so imeli veliko povedati o ponižnosti kot poglavitnem pogoju za stik z Bogom oziroma duhovnim na splošno. Prisluhnimo jim. Afrahat, eden izmed prvih sirskih cerkvenih očetov, pravi, da je nizkost ponižnega v resnico pogoj za vstop v duhovne višave: »Ponižni je nizek, vendar se njegovo srce vzdiguje v nebeške višave. Oči njegovega obraza gledajo zemljo, oči njegovega duha pa nebeške višave.« Jožef Motrilec – že njegovo ime nakazuje, da gre za eksperta v kontemplaciji, duhovnem zrenju, o ponižnosti pravi takole: »S ponižnostjo ne mislim telesne ponižnosti, temveč ponižnost duše, pri kateri ima človek sam sebe kljub velikim in čudovitim rečem, ki so se mu zgodile, za prah in pepel, za črva in ne za človeka. Vsi ljudje pa so v njegovih očeh veliki in sveti in v njegovem umu ni razlike med dobrim in slabim, pravičnikom in grešnikom. Iz takšne ponižnosti se rodijo v duši mir, krotkost in potrpežljivost v preizkušnjah.« Pustimo do besede še Izaka Sirskega, nedvomno največjega mistika krščanskega Vzhoda – iz njegovih spisov se je na primer učil tudi ruski pisatelj Dostojevski –, ki v ponižnosti vidi otroško predanost; znova je takšna radikalna nizkost paradoksno največja človeška veličina in visokost: »Približaj se Bogu z otroškim srcem. Pojdi predenj, da boš prejel tisto skrb, s katero očetje bedijo nad svojimi otročiči. Ko bo Bog videl, da z vso čistostjo srca zaupaš vanj bolj kot vase, bo neznana moč začela prebivati v tebi. In čutil boš z vsemi svojimi močmi moč tistega, ki je s tabo.«

Sastanak Vlade Kantona Sarajevo i Sebije Izetbegović, direktorice KCUS, bez rezultata. Novoizabrana predsjednica Kosova Vjosa Osmani poručila da će štititi svaki centimetar Kosova, i da će biti predsjednica svih. Zašto Srbija ne vraća svoje državljane iz izbegličkih kampova na sjeveroistoku Sirije

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Gremo na območje Sirije, kjer je deloval Jakob iz Seruga.

Za nami so časi, ko smo mednarodno dogajanje spremljali z evforijo; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem Bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. O vsem tem in še čem v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki od blizu spremlja kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.

UN says Turkey could be deemed responsible for the war crimes in northern Syria - Ubijanje kurdskih civila od strane pro-turskih snaga na sjeveru Sirije moze dobiti obiljezje ratnog zlocina

Evropska unija le stežka odpira svoja vrata. Združeno kraljestvo mukoma odhaja že tri leta, Severna Makedonija si že bistveno dlje želi vstopiti. Sprašujemo se, kako razsodne so bile v zvezi s tem ta teden odločitve evropskih voditeljev. Tudi Španija se krčevito upira odhodu bogate Katalonije, kjer so nemire tokrat izzvale obsodbe političnih in civilnodružbenih voditeljev. Preverjamo, ali bo prekinitev turške vojaške operacije na severu Sirije dejansko prinesla umiritev razmer. Tega si Evropa želi tudi zaradi bojazni glede novih beguncev na svojih mejah. V Sloveniji je prav odločitev ustavnega sodišča v povezavi z obravnavo tujcev na meji znova izzvala tudi razmislek o zrelosti slovenskih institucij. In ta je še toliko bolj na mestu, ko gre za dogajanje v zvezi s Sovo in njenimi nadzorniki, nenazadnje pa tudi za neuspešen poskus kopičenja poslanskih privilegijev. O vsem tem v oddaji pod taktirko Matjaža Trošta.

Bosnia and Herzegovina - affairs in the country for the last seven days - Sedmični izvještaj iz Bosne i Hercegovine: Tri glavne stranke u lovu na ministarske portfeljePrvo obraćanje novog američkog ambasadora u BiHBez zvanične potvrde o vraćanju bosanskohercegovačkih udovica iz Sirije

Medtem ko Islamska država na vzhodu Sirije bije zadnjo bitko proti kurdskimi borci za svoj obstoj, pri tem pa še zadnje civiliste uporablja za živi ščit, mednarodno javnost razburja vprašanje, kaj storiti s tujimi borci, s prestopniki in njihovimi družinami, dekleti, ki so se podala v kalifat? Evropske države bi jim nerade znova odprle vrata, ameriški predsednik Donald Trump pa grozi, da bodo Američani pred umikom iz Sirije borce preprosto morali izpustiti na prostost, če jih evropske države ne bodo sprejele in postavile pred svoja sodišča. Oddajo je pripravila Karmen Švegl.

Medtem ko papež Frančišek svari pred pretiranim potrošništvom, k nam prihaja že tretji dobri mož. In kot da bi hoteli sodelovati pri vsesplošnem pokanju petard, v teh dneh beležimo večje delovanje vulkanov. Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz Sirije je bila darilo Rusiji, Turčiji in Izraelu, medtem ko so v zgodovini večno zapostavljeni Kurdi, vnovič potegnili kratko. Več pa Rajka Pervanje.

Vlada Marjana Šarca po stotih dneh uživa visoko podporo javnosti; kakšni izzivi jo čakajo v prihodnje? V oddaji objavljamo intervju z novim predsednikom ustavnega sodišča Rajkom Knezom o tem, kakšno sled je letos pustilo ustavno sodišče, in o tem, da so nekatere odločitve razdelile javnost, včasih celo sodnike same. Pa tudi: kdo bo izbrani izvajalec v karavanškem predoru, kaj pravi državna revizijska komisija in kaj Dars? Brexit – je mogoč črn scenarij, kakšne ukrepe predlaga Evropa, če dogovora ne bo? Budimpešta je na nogah; protestirajo, kot pravijo, proti suženjski zakonodaji in omejevanju svobode medijev. Po napovedi Trumpa o umiku ameriške vojske iz Sirije dal odpoved še zadnji, ki je ustavljal Trumpove nepremišljene odločitve. V oddaji tudi o sanjskem tednu za ljubitelje alpskega smučanja.

Mednarodna skupnost skuša izzive, povezane z vse bolj globalnimi migracijami, reševati tudi z Marakeško deklaracijo. Po podatkih Organizacije Združenih narodov več kot polovica beguncev na svetu prihaja iz treh držav, iz Sirije kar 5,5 milijona, iz Afganistana 2 milijona in pol in iz Južnega Sudana 1,4 milijona. Bežijo predvsem zaradi oboroženih spopadov in zloma sistema. Evropska unija med drugim namenja iz skrbniškega sklada za Afriko več kot štiri milijarde evrov pomoči za upravljanje migracijskih tokov. Večina pomoči pa gre za zadrževanje migrantov in beguncev na afriških tleh in manj za razvojne projekte. Najgostoljubnejši model sprejemanja beguncev predstavlja Uganda, ena najmanj razvitih držav na svetu, ki ta hip gosti več kot 1,3 milijona beguncev. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.

33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.

Pod sloganom «Iftar Connecting People» je Mreža mladih Islamske zajednice Bošnjaka u Njemačkoj organizovala zajednički iftar za mlade iz cijelog svijeta. Specijalni gosti su bile izbjeglice iz Sirije.

Boštjan Videmšek je novinar Dela. Pravkar se je vrnil iz Sirije, tako da je pogovor tekel o Bližnjem vzhodu in tretji svetovni vojni. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Boštjan: Twitter / Facebook / Spletna stran  Boštjan na Delu – Pas nestabilnosti se združuje […]