Podcasts about zakoni

S početkom nove godine na snagu su, kako u Njemačkoj, tako i na jugoistoku Europe, stupile mnoge mjere koje se tiču svakodnevice. Mnogi će promjene osjetiti na kraju mjeseca kada im stigne plaća, mnogi kada krenu na putovanje a promjene će osjetiti i oni koji budu promijenili mjesto boravka. Nenad Kreizer i Filip Slavković donose popis najvažnijih promjena i govore o njihovom utjecaju na život građana. Von Nenad Kreizer.

Piše Andrej Lutman, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Glede na to, da je bila zbirka Gorana Gluvića Kot čas čudenja izbrana v okviru razpisa Sončnica 2024 in jo je za objavo izbral Zoran Pevec, je primerno, da se navede vsaj del iz njegove spremne besede z naslovom Nič ni karkoli, ki je tudi navedek iz ene od pesmi: »Lirski subjekt se zaveda« piše, »da ga hočejo drugi narediti po svoji podobi, zato ostaja sam svoj, na videz se vrti v krogu naključja in usode, a se vedno znova ponavlja/obnavlja, ker ve, da drugič lahko spodleti bolje.« Navedek zajema samo bistvo tokratnega Gluvićevega poskusa in preizkusa ob vprašanju, kaj pesnik še lahko izpove o svojem védenju in videnju pesnjenja, a da ne obmolkne. Dodatno razlago takšnega pristopa razodeva tudi verz iz pesmi Pri preroku na večerji: „Še kakšno pesem napišem potem pa bo kar bo.“ Torej: pesmi v zbirki Kot glas čudenja so čudne do tiste mere, ko sama mera postane izhodišče, kar pomeni, da si pesnik dovoli in oplemeniti vsakršno svobodo v nizanju nadvse prostih vrstic, verzov, stihov, povedi, izpovedi. Pesnik krši precej pravil pravopisnih omejenosti, ločila postavlja po lastnih merilih in zakonih, enako velja za velike začetnice in tudi za skladenjske postavitve ter samo namembnost pesnjenja. Zadnje povedano se kaže v začetnih verzih pesmi Prilizovanje: „Najhuje, kar se zgodi pesniku, / je prilizovanje bralcu.“ Pesmi so nadvse različne, a druži jih pesnikovo čudenje, da je mogoče upesnjevati tako rekoč vse, kar povzroča čudenje. Čudenje pa je tista človekova lastnost, ki jo je najtežje opredeliti. Čudaškost je pravzaprav odlika in tako rekoč skrajni domet ustvarjanja. Kar celotno ustvarjanje Gorana Gluvića pa temelji na gradnji nasprotij. Naj omenimo, da je pripadnik tako imenovanega grosupeljskega ludističnega gibanja, pripadnik ukvarjanja z izpovedjo, za kar je značilno preigravanje ustaljenega z dodajanjem še neizpisanega. Ob tem naj vsaj opozorimo na predmetno teorijo, ki jo je uvajal avstrijski filozof Alexius Meinong, prevzel in razvil pa slovenski filozof France Veber. Zakoni predmetne teorije poudarjajo, da glavno načelo dojemanja ni vzročnost, temveč protivnost. Ključna dejavnika sta spoznanje in zmota. In ta ključna dejavnika se nazorno pojavljata v pesmih Gorana Gluvića: „v tem prostoru postajaš ti prostor / ki nima prostora da bi bil prostor.“ Pesnik pesni toliko časa in s toliko besedami in s takšnimi pomeni, da se zgodi razcep skladnje, razpomenjanje pomena, razhod misli; in v ta razcep, ki ni zdrs, se umesti tisto neizrečeno, neizpesnjeno, neubesedljivo. Dojemanje bralstva je torej izpostavljeno sprejemanju razpok, prejemanju sporočila v zametkih onkrajšnjega, saj je tukajšnje in zdajšnje v oblasti sil, s katerimi si pesnik pomaga le in zgolj toliko, kolikor mu te sile ukvarjanje z njimi sploh dopustijo. Pomoč v takšni sili pa zahteva še nekaj več, zahteva predvsem in zgolj moč, ki jo ima pesnik v povezavi s predmeti. Ti določajo tako skladnjo kot tudi svet človekovega okolja in ne nazadnje obstoja. Ker pa je pesniška zbirka zgolj in samo izdelek, predmet, ki vsebuje tako vzrok kot svoje nasprotje, pesnik tudi temu nameni svoje čudenje – pesem z naslovom Površnost kot usoda: „Razložim mu površnost njegovega izdelka / on prikimava odide in pride z novim še bolj površnim / razložim mu natanko to kar sem mu že prej / on prikimava odide in pride z novim / in tako v nedogled / dokler njegovi izdelki ne pustijo dihati človeštvu / in ustvarijo zgodovino površnosti / vprašam ga ali sem jaz njegov učitelj ali davitelj / nekaj časa zre vame in vpraša / kaj mislite o mojem izdelku“

Pet podatkov o nenavadnih zakonih, iščemo napačnega!

Laburisti vode kampanju kao stranka radnika, ali se s približavanjem izbora pokušavaju predstaviti i kao stranka poduzeća. Poduzeća i tvrtke tvrde da ih guši birokracija iz niza zakona o industrijskim odnosima usvojenih u posljednje dvije godine, zbog čega su mnoga prisiljena zatvoriti svoja vrata.

Australski pravni sustav je složen okvir koji osigurava red, pravdu i zaštitu prava građana. Australija se sastoji od šest država i dva teritorija, od kojih svaki ima svoju vladu, zakonodavstvo i sudski sustav, koji djeluju paralelno sa saveznim institucijama. U ovotjednoj epizodi Vodiča za useljenike objasnit ćemo kako funkcionira pravosudni sustav Australije te koje su opcije dostupne za pravnu pomoć.

Kakve veze Morske orgulje u Zadru imaju sa pesmom La Cucaracha? Brkanje vekova, nerazlikovanje glagoljice od latinskog pisma? Na Jadranu je sve više nelegalnih turističkih vodiča. Odakle oni dolaze, kako stupaju u kontakt sa turistima i šta im sve pričaju? Ima li Hrvatska efikasne zakonske mere kako bi im stala na put? O svemu tome Boris Rabrenović razgovora sa koleginicom Ivanom Zrilić i Ivicom Škriljevečkim, predsednikom Udruženja turističkih vodiča „Donat“ iz Zadra. Von Boris Rabrenovic.

Gotovo svaki tjedan Australci izlaze na ulice, dižući svoj glas u znak prosvjeda o važnim pitanjima. Prosvjed nije sam po sebi nezakonit, ali prosvjednici mogu povremeno pomicati granice zakona ekstremnim ili antisocijalnim ponašanjem. Ako prosvjedujete, šanse da upadnete u nevolje ovise o tome gdje se nalazite i kako se ponašate.

Usred sve češćeg otkrivanja azbesta diljem Novog Južnog Walesa, planira se udvostručenje kazni povezanih s azbestom, dok će državni regulator za zaštitu okoliša dobiti veće istražne ovlasti za progon počinitelja.

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? »Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«Slovenščina in njena usoda»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico.«»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost.«V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Nova godina, nova pravila, novi zakoni i nova poskupljenja. Maja Marić i Filip Slavković objašnjavaju što se sve mijenja u Njemačkoj, od socijalnih davanja, preko poreza i energije pa sve do povećanja minimalne satnice. Konzultantica za digitalni marketing, Dragana Pačanin Sajkov, donosi drugačiju vrstu promjena - trendove koji se očekuju na društvenim mrežama i što morate znati ako dio posla obavljate preko njih. Pogotovo ako ste mali poduzetnici. Von Maja Maric.

Raste broj incidenata antisemitizma i islamofobije u Australiji nakon 7. oktobra. Porast diskriminacije i prijetećeg ponašanja izaziva strah jevrejske i muslimanske zajednice. Zbog toga je predviđeno je da se u federalnom parlamentu donesu novi zakoni koji će zabraniti bilo kojoj osobi javno nacističko pozdravljanje, kao i javno isticanje zastave koja predstavlja zabranjenu terorističku grupu.

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.

Ko berem evangelij, me vedno znova preseneti Jezusov govor in v njem skrita božja logika, ki je tako drugačna od naše, človeške. Rada mislim na nebo kot na kraj, na katerem bomo vsi enaki, enako srečni, enako dragoceni in enako nagrajeni. Toda Jezus pravi: Kdor bo … kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan za velikega v nebeškem kraljestvu. (Mt 5,19) Samo od sebe se mi postavi vprašanje: Katere so tiste najmanjše zapovedi? Jezus je jasno povedal: »Ljubi Boga in svojega bližnjega kakor samega sebe,« o najmanjših pa ni govoril … Pred očmi se mi zato prikaže draga podoba starejše sestre, ki je bila šivilja, vendar hkrati duhovna voditeljica in sveta oseba, zato sem čisto prepričana, da že v tem življenju lahko srečamo svetnike. Bila je majhna, drobčkana redovnica, skromna in tiha, tako da včasih sploh nisi vedel, ali je v prostoru ali je ni. Toda bila je nadarjena pevka, krasna zborovodkinja in vrhunska šivilja. Nikoli ni delala velikih stvari, toda vse, kar je naredila, je bilo preprosto popolno. Če je pometla jedilnico, je bila taka, kot da bi jo obrisala. Če je postavila rože v vazo, bi ji zavidali še tako veliki umetniki ikebane. Če je sešila sestri redovno obleko, je bila ta narejena tako, da se je v njej počutila kot kraljica! Ko pa je pela, je pela čisto in iz srca, tako lepo, da je cerkev obnemela … Ko mislim na najmanjše zapovedi, mislim torej na vsakdanje življenje, na tisoč in eno stvar, ki je za nas pomembna in je del našega preživetja. Saj ni treba, da za rojstni dan bolnici, ki jo obiščeš, prineseš rožo, vendar je najlepše, ko vidiš njen hvaležni nasmeh. Saj ni treba pozdraviti nekoga na hodniku, ki obupuje, čakajoč na zdravnika, in mu povedati, da kmalu pride, čeprav si sam tako utrujen, da te kar zanaša … Ali pa pobrati žoge otroku, ki jo je vrgel mimo tebe in zdaj s prestrašenim pogledom čaka, kaj se bo zgodilo … Najmanjši zakoni so zakoni ljubezni v vsakdanjiku. So zakoni, ki polepšajo dneve in prinašajo upanje; nikjer niso napisani, niti nisi kaznovan, če se jih ne držiš. So pa to zakoni, ki iz tebe naredijo osebo, ki – kot bi se moderno reklo – izžareva pozitivno energijo ali, kot bi rekli v samostanu, sveti okoli sebe s svojo nezavedno svetostjo … Zato so ti najmanjši zakoni zakoni srca in zato so tako pomembni. Na tem in na onem svetu.

Da li je pravo bolje učiti bubanjem zakona ili kritičkim razmišljanjem o njihovoj primeni kako bi se došlo do rešenja spora? Šta su prednosti i mane britanskog visokog obrazovanja i kakav je život u engleskoj provinciji? O tome za Radio karantin govori Velimir Živković koji na univerzitetu u Warwicku u Engleskoj predaje pravo.

Iz vlade su najavili da namjeravaju uvesti izmjene zakona kako bi olakšali put do stalnog zapošljavanja za gotovo milijun honorarnih radnika u zemlji. Tony Burke, ministar za zapošljavanje i radne odnose je kazao da će promjene zatvoriti zakonske rupe i omogućiti radnicima širi izbor.

Milorad Dodik najnovijim potezima, poput nepoštivanja odluka Ustavnog suda i Visokog predstavnika, ponovno pokušava destabilizirati Bosnu i Hercegovinu uz ujedno najavljivanje secesije Republike Srpske. Kakve su mu šanse i uživa li pomoć Beograda i Moskve? Kakve su reakcije međunarodne zajednice? To je tema ovog podcasta Cosmo bosanski/hrvatski/srpski u kojem između ostalog razgovaramo i s političkim analitičarom Enverom Kazazom. Von Nenad Kreizer.

O vrijednosti čovjeka.

Nadaljujejo se diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini, s tem namenom v Moskvo prihaja posebni kitajski odposlanec Oblast v Rusiji sprejema številne represivne zakone, nedavno so aretirali 3 znanstvenike Problem s katerim se sooča ruski predsednik Putin je padanje rodnosti. Kremelj oblikoval seznam 500 oseb, državljanov ZDA, ki jim je po novem prepovedan vstop v Rusijo.

Bosna i Hercegovina je krajem prošle godine dobila kandidatski status za prijem u Europsku uniju što je deklarirano i najvažniji vanjskopolitički cilj ove zemlje. No kakvo je stanje na terenu? Što taj status znači za BiH, zemlju ugroženu unutarnjim napetostima i nefunkcioniranjem institucija? Što to znači za njezine građane? O svemu tomu razgovaramo u ovom izdanju podcasta Cosmo bosanski/hrvatski/srpski, između ostalog i s Igorom Davidovićem, bivšim šefom misije BiH pri EU. Von Nenad Kreizer.

Nasilje nad ženama i porodično nasilje – to je tema ovog podkasta. U fokusu je Bosna i Hercegovina, ali govorimo i o drugim zemljama regije i o Nemačkoj. Kako pomoći žrtvama nasilja? Kako je moguće da nevladine organizacije imaju podatke o velikom broju slučajeva nasilja nad ženama sa smrtnim ishodom, a da institucije to ne prepoznaju kao problem? O tome razgovaram sa našim sarajevskim dopisnikom Amirom Sužnjem i Aidom Behrem, direktorkom nevladinog Udruženja “Žene sa Une” iz Bihaća. Von Boris Rabrenovic.

Dramaturg Goran Schmidt je to malone antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja. Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi tabortništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea. Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski – Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Koalicija od 40 skupina za ljudska i građanska pravo kaže da su novi antiprosvjedni zakoni u Novom Južnom Walesu nerazmjerno usmjereni na klimatske prosvjednike,  i da krše osnovno pravo na sudjelovanje u mirnim prosvjedima. No, unatoč upozorenjima policije da će uhititi prosvjednike - Blockade Australia kaže da će i dalje nastaviti s planiranim ometanjima i prosvjedima u Sydneyu. 

Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini.

Je trenutno stanje v svetu, Evropi in ne nazadnje v Sloveniji posledica kolektivne karme? A je sploh kdo na svetu, ki ne obračunava neke karme, in kakšen vpliv ima kolektivna karma na posameznika? Smo se v določeni državi rodili s posebnim razlogom? Kako so se vse strahote, ki so jih delali naši bližnji ali daljni predniki, že karmično poplačale (vojne v imenu krščanstva, vojne, holokavst)? Karma in ostale “mejne” znanosti, kot sta numerologija in astrologija, so v preteklosti velikokrat uporabljale elite, vplivneži, mogočni, bogati ljudje … Zakaj? Kdo ima dostop do informacij in kaj kaže karmična diagnostika tega časa in prostora? Bo vse zlo enkrat poplačano? Ali se to poplačilo morda že dogaja?

Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”?

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj.

S.L.A.M.A sa Vama! Umjesto simfonije, sarkazmi i ironije! Zakoni se kote BRŽE od virusa i bakterija SKUPA. KAKO onda naše društvo (human civilization) može biti zdravo?!? S.L.A.M.A sa Vama! By Vladimir Kreća

S.L.A.M.A sa Vama! Umjesto simfonije, sarkazmi i ironije! Zakoni se kote BRŽE od virusa i bakterija SKUPA. KAKO onda naše društvo (human civilization) može biti zdravo?!? S.L.A.M.A sa Vama! By Vladimir Kreća

Tokrat z mravljami odkrivamo splošne zakone poljedelstva, s školjkami dobro opazujemo in s kačami mrcvarimo plen. #Metamorfoza   OPIS ODDAJE Novice: Tokrat v novicah...

"Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo." oziroma o nezgodah in (nekaterih) uspešnih reševanjih vesoljskih satelitov. Vaša vprašanja, pripombe in ocene zbirava v tem spletnem obrazcu Zapiski: “The singing comet”, ESA Blog Slovenska satelita v vesolje: oddaja studio ob 17h, oddaje "Slovenija v vesolje" Scientific American, “What Killed Japan's Hitomi X-Ray Satellite?” težave Vesoljskega teleskopa Hubble space.com, "South Atlantic Anomaly: Have astronomers finally explained space's Bermuda Triangle?" Oceanski pol nedostopnosti (Wikipedija) Popular Science, "This Is Where The International Space Station Will Go To Die" spletna stran kozmologinje Katie Mack: http://www.astrokatie.com/ intervju Katie Mack na Frekvenci X Opazovanja in prihajajoči astronomski dogodki: slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2020” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Glasba: Creative Commons Music by Jason Shaw on Audionautix.com (CC-BY-4.0)

Evo nas u novoj pedagoškoj godini koja nije započela ni približno kao protekle godine, pa su isplivali dugogodišnji problemi odgojitelja koji su se okupili u inicijativi SIDRO- Odgojitelji u zaštiti prava djeteta u dječjem vrtiću i pokrenuli kampanju Odgojitelj nije teta. Nismo ni mi htjeli okretati glavu i znamo da nismo jedine koje imaju djecu u jaslicama i vrtićima, a tako se rijetko pitamo s kojim se problemima suočavaju oni koji nam po cijele dane čuvaju djecu i kakvo je zapravo stanje u gradskim i privatnim vrtićima. Marija i Željka iz BabyRoom-a su online porazgovarale s dvije odgajateljice iz Rijeke, koje imaju hrabrosti otvoreno govoriti što muči odgojitelje. *Poštujući epidemiološke mjere nismo snimale u studiju, stoga imajte razumijevanja za kvalitetu zvuka – takvo je kakvo je ☺ svi smo u istoj situaciji, pa vjerujemo da razumijete ;) 00:00 Izjava mame pridružene inicijativi SIDRO- Odgojitelji u zaštiti prava djeteta u dječjem vrtiću 00:54 Odgojitelji zaista nisu samo “tete”, njihova je uloga neprocjenjiva, a to najbolje znaju svi oni čija djeca idu u jaslice i vrtić 2:23 Izjava druge mame u kampanji Odgojitelj nije teta 3:33 U ime inicijative SIDRO- Odgojitelji u zaštiti prava djeteta u dječjem vrtiću i kampanje Odgojitelj nije teta, imamo dvije gošće iz Rijeke: Katarinu Turković Gulin i Ingrid Čavić 4:40 Udružila ih želja da poprave uvjete boravka djece u vrtićima, ali i rada odgojitelja 5:12 Izjava odgojiteljice pridružene inicijativi SIDRO- Odgojitelji u zaštiti prava djeteta u dječjem vrtiću 6:00 Zašto se ne poštuje odgojiteljski standard? Zbilja vs željeni/potrebni standard za jaslice i vrtiće 11:18 Generalni problem odgojitelja su nerealna očekivanja 14: 21 Diskriminacija djece prema mjestu rođenja 15:15 Zakoni nisu loši, ali… 15:54 Izjava samohrane majke odgojiteljice pridružene kampanji Odgojitelj nije teta 17:20 Upitna kontrola u privatnim, ali i gradskim vrtićima 18:23 Korona je samo dodatno naglasila određene probleme 23:23 Mjere su tu, ali kontakt je neizbježan 25:24 Zbog mjera koje nisu provedive obratili su se Ministarstvu znanosti, Agenciji za obrazovanje i Stožeru - odgovora zasad nema 28:20 Izjava odgojiteljice pridružene inicijativi SIDRO- Odgojitelji u zaštiti prava djeteta u dječjem vrtiću 29: 52 Kada epidemija i završi, problemi će ostati. 31:08 Kako im mi kao roditelji možemo pomoći? 32:40 Odgojitelji će uvijek biti tete za djecu i roditelje, ali to nije privilegija ostalih

Spremembe štirih medijskih zakonov, o katerih smo razpravljali to poletje, so večinoma ocenjene kot nesprejemljive, neprimerne, celo škodljive in nevarne. Kako na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na pripombe in številne pozive k umiku slabo pripravljenih predlogov? Kaj v teh kriznih časih doživlja, potrebuje in pričakuje slovenski medijski svet? O vsem tem voditeljica Tatjana Pirc in gostje: - Ivan Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije; - Leo Oblak, ustanovitelj družbe Infonet, ki se v okviru Medijske zbornice pri GZS ukvarja s področjem zakonodaje; - Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica medija Pod črto; - novinarka STA Alenka Potočnik, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Svoje mnenje o predlaganih posegih v medijske predstavita tudi - dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinjo za medijske politike, nekdanja državna sekretarko na ministrstvu za kulturo, in - Urban Korenjak, predsednik združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici.

Zbog čega je premijerka dobila ocenu „zloupotreba činjenica“ za izjavu o izbornim uslovima i zakonima? Kako je Istinomer ocenio izjavu Marije Obradović da „Vučić nije imao lažna obećanja“? Odgovore saznajte u novoj epizodi serijala „Fakat“.

Zbog čega je premijerka dobila ocenu „zloupotreba činjenica“ za izjavu o izbornim uslovima i zakonima? Kako je Istinomer ocenio izjavu Marije Obradović da „Vučić nije imao lažna obećanja“? Odgovore saznajte u novoj epizodi serijala „Fakat“.

Knjiga "The laws of human nature" Roberta Greena je odličan početak ako vas je oduvijek zanimala psihologija i što pokreće ljude, a niste imali vremena proučiti "ozbiljne" knjige. Čuli ste za Sigmunda Freuda ali nemate živaca za akademsku literaturu. Ovo je knjiga koja na popularan način i jednostavnim jezikom obrađuje neke od najčešćih ljudskih osobina i motivatora - od narcisizma, anskioznosti, do sebičnosti i rigidnosti u razmišljanju. Glavna stvar koju treba imati na umu dok se čita je da ipak nisu stvari tako crno-bijele kao što autor opisuje i definitivno se iz popularno-psihološke knjige ne bi trebali izvlačiti zaključci, no knjiga je zanimljivo pisana, sa primjerima za svaku od ideja koje autor pronalazi u crticama iz života slavnih osoba, i većim dijelom vrlo pitka. Povezani sadržaj: L003 – Surove Strasti lektira: How to Win Friends and Influence People // Dale Carnegie L011 - Surove strasti lektira: Predictably irrational // Dan Ariely L020 – Surove strasti lektira: Psihologija prodaje // Brian Tracy Sve lektire Surovih Strasti nalaze se OVDJE. Pišite feedback, Ivan Voras PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Sve što vas je ikada zanimalo o prijevozu djece u autosjedalicama, sigurnosti i vrstama autosjedalica. Koja vrsta AS u kojoj dobi i po kojoj kilaži - sve nam je objasnila Rodina savjetnica za autosjedalice Ana Bunić. Vežite se krećemo! 1:13 Autosjedalice imaju rok trajanja! Što ako kupujete rabljenu? 3:23 Na što paziti kada kupujemo autosjedalicu, što je s “jajetom”? 5:00 Sjedalice od 0-36 kg 8:50 Dijete obučeno u zimsku jaknu u autosjedalici - da ili ne 10:40 Koje kategorije autosjedalica postoje i kada ide prelazak u “veću” kategoriju 11:33 Uvjeti za vožnju djeteta u smjeru vožnje; preporuka 13:00 Zakoni fizike i crash testovi 14:00 Crna statistika hrvatskih cesta, izricanje kazne ako dijete ne vežete prema propisu 16:00 Autosjedalica uvijek i bez iznimke 19:00 Mogu li ići dodaci u autosjedalice? 23:50 ISOFIX 25:26 Testovi autosjedalica 28:00 Edukacija roditelja i/ili prodavača autosjedalica 29:45 Do kada dijete zakonski treba biti u autosjedalici i kako pravilno vezati pojas preko tijela 31:31 Informacije i edukacije o autosjedalicama 33:00 Pregled autosjedalica by RODA 34:15 Kontrole vozila pred vrtićima - statistika kaže samo 3 posto djece je pravilno zavezano

“Znamo predvideti, v kakšnih pogojih bodo pri prepisovanju molekul DNK nastale strukture, ki lahko vodijo tudi v nastanek raka,” pojasnjuje dr. Jurij Lah, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dogajanje v naših celicah je izredno kompleksno in zato je zelo težko pojasniti procese, ki lahko pripeljejo do nastanka hudih bolezni. Marsikaj je odvisno od delovanja sistemov, ki preko interakcij beljakovin in nukleinskih kislin uravnavajo fiziološko pomembne procese. Nanje pa vplivajo tudi zakoni termodinamike, kar je prof. Lah upošteval. Koncept raziskav biomolekularnih sistemov, ki ga je vpeljal, bistveno prispeva k ustreznemu opisu zapletenega obnašanja molekul in predstavlja pomemben korak v razvoju biofizikalne kemije pri nas in v svetu, pa so zapisali v utemlejitvi Zoisovega priznanja.

Koliko novih zakona i izmena i dopuna zakona je prošle godine usvojeno po hitnom postupku i šta o tome kaže Maja Gojković, a šta statistika Otvorenog parlamenta? Kako je ministar poljoprivrede Branislav Nedimović još jednom probio obećani rok za otvaranje Referentne laboratorije za kontrolu hrane? Kako je Aleksandar Vučić sebe opisao kao “ludog Vučića” i ... DaljeFAKAT Zakoni po hitnom postupku, neotvorena laboratorija i “ludi Vučić”

Many Australians are concerned because of the new laws in superannuation funds and insurance - Many Australians are concerned because of the new laws in superannuation funds and insurance

O razpadu Evropske unije. O suverenosti držav EU, Italiji, Poljski, Madžarski in še čem. Tudi o Trumpu. In o stanju v slovenski vladi. O gospodarstvu, kapitalizmu. Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš. Italijanska vlada se je uprla Bruslju, češ, da se ne more vmešavati v suverene odločitve naše zahodne sosede. To obeta zanimivo dinamiko na Apeninskem polotoku, ki pa se zna zanimivo vleči po osi do Bruslja, je začel pogovor Ali Žerdin. Gre za situacijo, ki je do sedaj še nismo videli. Ali aliansa, unija razpada?  Komentator Janez Markeš na to odgovarja, da smo očitno res pri tem. Včasih je veljalo, da gre ljubezen skozi želodec. Zakoni krepko stojijo, če ekonomija dobro deluje. Kjer je revščina, zakoni hitro razpadejo. Poroka med suverenimi evropskmi nacijami v primeru, da Italija ne bo želela biti član na način, po katerem bi prispevala tudi svoj delež, se ne izide. Italija ne more biti član zavezništva, ne da bi se prilagodila zahtevam unije. Suverinističen pristop pa je po drugi strani tudi razumljiv, je dejal Markeš.

Ivana Ninčević- Lesandrić, osnivačica Poduzetničkog centra Solin, koji je zadnjih godina iznjedrio desetak startupova u uspješne, pa i globalne, tvrtke, žena koja je "otkrila", mentorirala i pogurala mnoge hrvatske poduzetničke priče, a trenutno kao saborska zastupnica MOST-a proaktivno djeluje na unapređenju poduzetničke klime, posebno za male i srednje poduzetnike. 02:30 - Zašto poduzetnica 07:00 - Zakoni koji bi pomogli poduzetnicima - 28 inicijativa 09:15 - Odakle motivacija za borbu za poduzetništvo 11:10 - Što koči poduzetnike 12:00 - Počeci u poduzetništvu 17:00 - Poduzetnik zadnji dolazi na red 18:20 - Pisanje projekata za financiranje iz EU 20:00 - Poduzetnik - što je meni ovo trebalooooo... 22:30 - Strah od propadanja 24:30 - 90% mladih u Hrvatskoj smatra da je za uspjeh potrebna veza ili sreća 27:30 - Omogućiti ljudima da se realiziraju ako to žele 29:00 - Ideja communitya 32:10 - Uzori u poduzetništvu i inspiracija u poduzetništvu 34:50 - Kada su Surove Strasti najslušanije 35:30 - Jesu li poduzetnici dobri zaposlenici 37:30 - Poduzetnik mora vidjeti širu sliku 39:00 - Koja je motivacija poduzetnika, novac ili nešto drugo 40:20 - Što ti je najvažnije u životu 42:30 - Zašto biti poduzetnik 44:20 - Kako i kad educirati ljude o poduzetništvu 45:30 - Bruto vs. neto 47:30 - Preporuka za Dragon's den 50:00 - Prodaja i prezentacija 53:30 - Inovacija vs. Birokracija 55:00 - Što je najgore što se može dogoditi ako ne uspijem 56:10 - Najgori savjet koji si dobila 59:00 - Što bi rekla sebi sa 20 godina 1:01:30 - Što kad nema novca 1:02:15 - Je li u planu povratak u Ameriku 1:04:15 - Što je bilo šokantno u Saboru?   PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na postu: Mario Mucalo

Australian Olympic Committee (AOC) president John Coates says athletes should face a jail term if they refuse to cooperate with sports doping investigations. A Senate committee is considering new laws to increase the powers of the Australian Sports Anti-Doping Authority (ASADA) to force athletes to give evidence to drug inquiries. Mr Coates says the new laws don't go nearly far enough and won't act as a proper deterrent to determined drug cheats. -

Allahovi zakoni 07

Allahovi zakoni 06

Allahovi zakoni 05

Allahovi zakoni 04

Allahovi zakoni 03

Allahovi zakoni 02

Allahovi zakoni 01