Podcasts about metelkovi

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)

Že kar nekaj časa se govori o tem, da bo na Metelkovi ulici v Ljubljani zrasel nov medicinski center. Z Mestne občine Ljubljana so posredovali natančnejše podatke, kako bi bila naložba, za katero še nimajo gradbenega dovoljenja, tudi videti. Lucija Vidergar se je pozanimala, kako bi graditev novega medicinskega centra lahko resno ogrozila delovanje Avtonomnega kulturnega centra Metelkova, kjer si želijo predvsem boljše komunikacije z občino, saj so jim pretekla gradbena dela na področju Metelkove že večkrat povzročila določene nevšečnosti. Bere Cirila Štuber.

Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška reprezentanca; tretji z desne je Rudolf Cvetko.

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji. Pričujoči pogovor s kustosom Narodnega muzeja v Ljubljani mag. Jožetom Podpečnikom je nastal leta 2015 ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška ekipa. Rudolf Cvetko je tretji z desne. Fotodokumentacija Narodnega muzeja Slovenije

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?Sogovorniki: predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž Tomaževic Mina Paš, Drogart, doktorica medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka Nataša Serec, staroborka na Metelkovi Hakim iz Maroka

V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar

Na Metelkovi ima že od zasedbe naprej svoje prostore YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predsednica Elena Pečarič se ob razstavljenih slikah Laure Ličer v Sotu 24,5 spominja začetkov, ko so se greli ob kuhanem vinu in z branjem poezije. Napredni študenti so po bivanju v zavodu šele na Metelkovi povsem zaživeli, nepozabne so tam preživete noči. Še vedno pripravljajo različne debate, razstave, si pomagajo, se družijo. Kaj pa je največji hendikep Metelkove?

Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.

Analiziramo 30 let glasbene scene na Metelkovi. Koncertni presežki, napredek organizacije, produkcije in zvoka. Miha Zadnikar na debato pri klubu Jalla Jalla (blizu čisto nove skate “rampice”) povabi glasbenega kritika in jahača plošč Igorja Bašina-BIGorja. Na vrtu Gale Hale nas gosti Kaja Deskovič, v Menzi pri Koritu presežke izpostavi Samo Ljubešić. Tudi o tem, kako je spontano na Metelkovi nastopil Manu Chao in kako so na vratih enega izmed klubov odslovili Davea Lombarda, bobnarja skupine Slayer.

Pri zasedbi Metelkove leta 1993 so sodelovali tudi aktivisti iz Škucovega Roza kluba, Magnusa in LL. Od takrat naprej v stavbi Lovci vedno nekdo dežura. Lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany uspešno in praktično neprekinjeno delujeta že vrsto let. Na klubskem vrtu ob Masarykovi, pod brajdo iz Kranjske Gore, smo se srečali z aktualnima vodjema, Majo Pahor in Jernejem Škofom. Osrednja gostja je pisateljica Suzana Tratnik, dolgoletna lezbična aktivistka, ki je pomemben pečat pustila tudi na Metelkovi.

Selimo se na klubsko in glasbeno sceno Metelkove. V 3. epizodo je Miha Zadnikar povabil Jasno Babić (Gromka) in Nika Drozga (Channel Zero). Nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po koroni. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva. Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni, kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami.

Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo.V 1. epizodi serije Miha Zadnikar osmišlja ozadje zasedbe, natančno opiše najlepše jutro na Metelkovi, omeni kako je v nekdanji vojašnici prvič videl mobitele in windowse, izpostavi ključne prelomnice, analizira vlogo avtonomne cone v širši družbi, (samo)kritično izpostavi tudi nekatere bolečine.

Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija

Jaz sem jo vprašala, ona mi je povedala VSE. O ljubezni, spolnosti, svobodi, žuranju na Metelkovi, butiku za nune, volitvah, študiju in, seveda, o Bogu. Brez dlake na jeziku s sestro Ano Šuštar iz reda Frančiškanke Marijine misijonarke, ki je svojo ljubezen pri dvajsetih zaprisegla Bogu. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković.Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Poleg prave vročine ne popušča tudi vročica kulturnih dogodkov. Slovenska pisateljica Ana Marwan je dobila nagrado Ingeborg Bachmann, nevladne organizacije očitno lahko ostanejo na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani, posvetili se bomo tudi novim težnjam v italijanskem slikarstvu, ljubljanskemu Street Art festivalu, razstavi Igorja Štromajerja v Aksiomi, festivalu delavskega filma Kamerat in festivalu Kulture Kostanjevica na Krki. foto: Domen Pal/Aksioma

Opozicijska SDS je v državni zbor vložila podpise, ki pomenijo začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Ta je po besedah Branka Grimsa problematičen, ker povečuje število ministrstev. Državni zbor je na današnji seji sicer zavrnil predlog SDS-a za posvetovalni referendum o RTV-prispevku, sprejel pa je novelo zakona o nalezljivih boleznih. - V vrhu policije več kadrovskih menjav, Petra Grah Lazar odhaja s čela NPU-ja - Voditelji Nata v ospredje postavili krepitev vojaških zmogljivosti - Nevladne organizacije ostajajo na Metelkovi

Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.Mednarodna turneja za končanje vojne v UkrajiniAktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.

Po včerajšnji izvolitvi Roberta Goloba za mandatarja bodo v soboto sledila prva zaslišanja ministrskih kandidatov. Golob kot eno od prvih nalog nove vlade napoveduje urejanje zdravstvenega sistema. Podlaga za to naj bi bili stresni testi, do česar so zaposleni v zdravstvu zadržani. Že večkrat omenjen izziv nove vlade bodo tudi podražitve. Odgovornost za vse večjo prehransko krizo v svetu, pa so v Kremlju danes pripisali zahodnim državam, ki da načrtno preprečujejo izvoz žita iz zasedenih predelov Ukrajine. Od tam danes poročajo o napredku ruskih sil v regiji Lugansk. Drevi bo na ljubljanski Metelkovi nastopila razvpita ruska aktivistična skupina Pussy Riot, ki na svoji evropski turneji protestira proti vojni v Ukrajini. Kot so pred nekaj minutami potrdile članice skupine, so eno od spremljevalk skupine, ki prihaja iz Turkmenistana, davi v Ljubljani aretirali policisti, in sicer na podlagi tiralice Interpola. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je nekdanji član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič

Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.V oddaji tudi o simbolnem bogastvu jajca in projektu Godzilla Tribute BandKriž je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.

Katera in kakšna društva, zavodi in institucije delujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani? Zakaj so pomembni za slovensko družbo? Kaj pomeni za njihov obstoj in delovanje poziv Ministrstva za kulturo, naj sporazumno zapustijo stavbo? Kako potekajo tožbe? Ali gre za maščevanje Vlade Republike Slovenije nad zavodi in institucijami, ki so lahko kritični do njenih potez? To je samo nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili metelkovci Katarina Bervar Sternad (direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja), Alja Lobnik (direktorica zavoda Maska), Brane Mozetič (Center za slovensko književnost in Škuc), dr. Iztok Šori (direktor Mirovnega inštituta), morda tudi Eva Rohrman (zavod Forum Ljubljana) in odvetnik Dino Bauk, med udeleženci oddaje pa ne bo dr. Vaska Simonitija. Tudi tokrat, že četrtič ali petič, minister za kulturo ni sprejel povabila Marka Golje v oddajo Ars humana v živo. Nikar ne zamudite.

Govorili bomo o odstopu direktorja Drame Igorja Samoborja, zakaj bo do začetka januarja zaprta izpostava Narodnega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani, Cofestivalu, razstavah Vračanja Mete Krese, retrospektivi Ludvika Pandurja v Mariboru ter Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Predstavili bomo tudi mlada nagrajenca knjižnega sejma, zvočno knjigo Deseti brat in kaj je tam počel program Ars.

Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture. Salvatore Cali, Border Action 1, 2020, digitalni performans, foto: arhiv avtorja

V šestnajsti epizodi se nam je pridružil najbolj nasmejan organizator zabav v Ljubljani. Je član kolektiva Nimaš Izbire, ki se predstavlja tudi v klubu K4 in na Metelkovi. Kako je izgledal njegov preskok z obalne na ljubljansko glasbeno sceno, kaj je to post internet in zakaj nimamo izbire? Skoraj vsi odgovori v epizodi. :) Produkcija: Shtrayfix events Gostitelja: Jurij Jovan, David Lavrič Zvok: Jurij Jovan, Matija Škerjanec Kamera: Anže Peterka Montaža: Maks Hribar Grafično oblikovanje: Gregor Pogačnik Uvodna skladba #1: m4loo - Rebirth Uvodna skladba #2: ASTWØ - Cyber Theft SHTRAYFIX EVENTS Facebook

S fotografijo ga je zbližal oče Dragan, ko mu je pri trinajstih letih za novo leto kupil prvi fotoaparat. Od takrat ga ni izpustil iz rok. Danes je Srdjan Živulović fotoreporter, ki je pred leti za eno svojih fotografij beguncev prejel Pulitzerjevo nagrado, upokojen, del njegove fotografske zapuščine, fotografije, ki prikazujejo dogodke izpred 30 let, ki so privedli do samostojne Slovenije, pa prikazuje razstava v Narodnem muzeju na Metelkovi.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o interpelaciji Vaska Simonitija in o pismu angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad. Medtem ko se nadaljuje izredna seja DZ, na kateri obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirala razloge, ki so privedli do interpelacije. »Opozicija mu očita deset kršitev; on pravi, da o tem ni ne duha ne sluha. Zato se je smiselno vprašati: kakšno je stanje duha?« je novinarskega kolega pobaral Žerdin. »Njegovi posegi v redefinicijo javnega prostora na primeru javne televizije zadostujejo za najglobljo kritiko, ravnanje z nevladnimi organizacijami na Metelkovi šest pa daje občutek, kot da gre za obračun z njimi,« je dejal Markeš in kot glavni problem izpostavil, da večina kulturne srenje ministra dojema v negativni luči. »Ko se to zgodi, imamo problem.« Več na delo.si!

Devetinšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je V. epizoda, posneta v živo. In sicer vam premierno predstavljamo posnetek dogodka, ki se je zgodil nedolžnega 12. avgusta 2020 na Metelkovi ploščadi v Ljubljani v okviru festivala Poletje na platnu in med platnicami, letos posvečenega kriminalkam. Ker je agent Mito na dogodku manjkal, je tokrat prevzel vlogo povezovalca in […]

Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?

Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.

Delova komentatorja sta tokrat spregovorila o najnovejših ukrepih za zajezitev epidemije koronavirusa. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat spregovorila o najnovejših ukrepih za zajezitev epidemije koronavirusa, pri čemer sta se najprej osredotočila na policijsko uro, ki je bila razglašena prvič v zgodovini samostojne Slovenije. Markeš je uvodoma opozoril, da obstajajo pomisleki, ali je bil ta ukrep pravno pravilno narejen. »S strokovnostjo tega ukrepa nimam nobenih težav,« je pristavil Žerdin. »Ob eksponentni rasti okužb je tak ukrep treba uvesti. Težave imam glede legalnosti ukrepa. Ne glede na to, da je situacija res zapletena, se mi zdi, da znotraj ustavnega in pravnega reda obstajajo mehanizmi, da je mogoče ta ukrep izvesti na način, da o njem ne bo niti najmanjšega pravnega dvoma.« Pri tem je omenil pravnika Andraža Terška, ki je na Ustavno sodišče pozval, naj presodi, ali je uvedba policijske ure brez razglasitve izrednih razmer dopustna. V nadaljevanju sta Žerdin in Markeš spregovorila o pomenu in razlogih za (ne)zaupanje v poteze vlade. »Tudi če se na glavo postavim, ne morem razumeti, zakaj bi bil ustrezen epidemiološki ukrep odstavitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada NPU /.../ Za zaveso boja proti covidu se dogajajo strukturni posegi v družbene odnose,« je dejal Žerdin. Markeša je razjezila informacija, da je ministrstvo za kulturo, ki je lastnik stavbe na Metelkovi 6, društva, zavode in nevladne organizacije pozvalo, naj sporazumno zapustijo stavbo do 31. januarja prihodnje leto. Želijo jih izseliti, češ da bodo prenavljali, medtem pa v proračunu ni denarja za prenovo. Torej ne samo lažejo - lažejo brezsramno.«

Stroge omejitve, predvsem pa nadaljevanje komunikacijske zmede, danes pri marsikom vzbujajo nelagodne občutke. Glede tako imenovane policijske ure je že vložena pobuda za presojo ustavnosti vladnega odloka, a v praksi ljudem največ težav povzročajo nejasnosti. Ker NIJZ ne izdaja več karantenskih odločb, tisti, ki so bili v stiku z okuženim, ne vedo točno, kako ravnati. Podjetniki, predvsem v storitvenih dejavnostih v Obalno-kraški regiji, niso prepričani, ali te odpreti ali zapreti. Nekaj odgovorov bomo poskušali poiskati v oddaji. Druge teme: - Bi morali zdravniki zaradi preobremenjenosti dobiti imuniteto? - Novi spori glede zaščitne opreme - Irska uvaja najstrožje ukrepe v Evropi - Nevladniki ogorčeni nad zahtevami po izpraznitvi prostorov na Metelkovi v Ljubljani

24. junija 2000 je bilo slovesno odprtje razstave Mednarodna zbirka Arteast 2000+. Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Od 60-ih let do danes. V še neobnovljeni nekdanji vojašnici na Metelkovi 22 so bila na ogled dela 85 umetnikov in umetniških kolektivov, ki so vključevali najpomembnejše protagoniste vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, skupaj z nekaterimi uveljavljenimi velikimi imeni zahodne umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, kot prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu, je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji. Pri tem omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Skupaj s sodelavci in z mednarodnimi svetovalci jo je zasnovala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Več o mednarodni zbirki Arteast 2000+, ki je v 20 letih zastavljala različna vprašanja ter ponujala različne tematske poudarke in obiskala mnoge galerije po svetu, pa v pogovoru z Zdenko Badovinac, ki jo je pred mikrofon oddaje Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Kazimir Malevič: Zadnja futuristična razstava, Beograd, 1985-86, foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec, www.mg-lj.si

Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Ljubljanski muzeji, ki domujejo ob parku Tivoli, ter tisti, ki si delijo muzejsko ploščad na Metelkovi, že več poletij organizirajo teden dni delavnic za otroke. V soboto bo v muzejskem parku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki prireditev Knjiga zbližuje z delavnicami in vodenimi ogledi.

Po potrditvi prvih primerov okužbe s koronavirusom pri nas pristojni iščejo in testirajo vse, ki so bili z okuženima v tesnejšem stiku. Kot opozarjajo, brez znakov bolezni NI potrebe po obisku zdravnika, če pa jih zaznate, ga najprej pokličite. Medtem so v Ljubljani vstopno točko za bolnike s sumom na okužbo vzpostavili na Metelkovi, država pa pripravlja ukrepe za gospodarstvenike, ki bodo prizadeti zaradi virusa - med drugim sofinanciranje plače delavca, ki bo čakal na domu. V oddaji še: - Kemis ima spet elektriko, a mu bodo prepovedali obratovanje - Evropski predlog prepovedi letenja na severu Sirije - Največ razhajanj med Londonom in Brusljem pri ribištvu in konkurenčnosti

Ive Šoša je poklicni potapljač, ki živi morski svet raziskuje tudi s fotografskim aparatom in ob tem ugotavlja, kako zelo se je morje v dobrih dveh desetletjih spremenilo in kako nam ga je uspelo zasititi s strupenimi, agresivnimi in pogubnimi plastičnimi izdelki. Kot pravi Ive, smo z njimi ubili že precejšen del veličastnih prebivalcev našega skupnega sveta. To je tudi tema, o kateri govorijo njegove fotografije, ki jih razstavlja v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.

Prejšnji teden je minil v luči praznikov, kar pomeni, da je bilo te dni tudi precej manj koncertov kot običajno. Danes bomo v oddaji govorili o treh. Najprej o koncertnem ciklu Metabonma, ki skrbi za zastopanost klasične glasbe na Metelkovi, potem pa bomo pogledali še na Primorsko: v Hrvatinih je potekal koncert v spomin Vladimirja Koblerja, v Lokavcu pa je nastopil moški pevski zbor Srečka Kosovela iz Ajdovščine.

Za krščansko prebivalstvo Egipta sta se zgodovinska in arheološka stroka v preteklosti zanimali veliko manj, kot za staroegipčansko kulturo, čeprav so Kopti, tudi dandanes etnično verska manjšina in ena največjih krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, potomci starih Egipčanov. V Narodnem muzeju Slovenije že od konca 19. stoletja hranijo koptske tkanine, ki jih prvič strnjeno predstavljajo v razstavnih prostorih na Metelkovi v Ljubljani. O tem v oddaji Kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali vodja razstavnega projekta Darko Knez, Tomislav Kajfež in Miran Pflaum iz Narodnega muzeja Slovenije in dr.Jan Ciglenečki z Filozofske fakultete. Z njimi se bo pogovarjala Magda Tušar.

S filmsko kritičarko Gajo Poeschl se bomo pogovarjali o francoski komediji Zvesti moški režiserja in igralca Louisa Garrela. Ocenili bomo – prav tako francosko – noir kriminalko Črna reka in že deveti film franšize Hitri in drzni s podnaslovom Hobbs in Shaw. V oddaji boste izvedeli, kakšen program so pripravili prihodnji teden na zelenici kinotečnega letnega kina na ljubljanski Metelkovi.

»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay

Do sobote zvečer pred Moderno galerijo v Ljubljani potekajo 24. slovenski dnevi knjige. V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930.

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani so v istem letu, ko se je spomladi v stari stavbi na Prešernovi cesti sklenila jeseni 2017 odprta razstava „Preteklost pod mikroskopom“, konec lanskega novembra odprli še eno, tokrat bolj specifično občasno razstavo z naslovom "V dobrih rokah". Prva omenjena je prikazala sinhroni pomen in delo naravoslovnih znanj pri interpretaciji zgodb, ki jih skrivajo in hkrati pripovedujejo predmeti iz preteklosti oziroma t.im. premična kulturna dediščina. Novo razstavo pa so pripravili ob lanskih šestih desetletjih njihovega oddelka za konserviranje in restavriranje. Gre za tovrstno najstarejšo delujočo enoto v državi, ki sicer svoje zametke beleži v drugi polovici 19. stoletja. Razstavo „V dobrih rokah“ sta zasnovali mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart, obe članici skupine 10 konservatorjev-restavratorjev iz omenjenega oddelka. Gostji bosta V ŽIVO osvetlili zgodovinsko pot stroke, ki jo razstava povzema, dotaknili se bosta tudi njene terminologije, opozorili na temeljni namen razstave in povzeli njene temeljne obrise. Konservatorsko-restavratorska stroka združuje posameznike, ki so „humanisti, naravoslovci in tehniki“, saj v isti sapi skušajo ohranjati in interpretirati dediščinske najdbe od prazgodovine do sodobnejših obdobij. "BESEDILO POD FOTOGRAFIJO": Primer analize“ PIXE“ rimske bronaste čelade etruščansko-italskega tipa z Gradu pri vasi Krn, ki jo hrani Tolminski muzej. PIXE je metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, analizo pa so izvedli na Inštitutu “Jožef Stefan” foto: IJS

Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi stavbo na muzejski ploščadi na Metelkovi.

V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.

V torek, 3. novembra 2015, je v oddaji Izštekani na Valu 202 gostoval legendarni slovenski metal bend Noctiferia. Po dveh desetletjih obstoja so se metalci spopadli z akustičnim izzivom. Izbor dvanajstih skladb z zadnji treh albumov so preoblekli v čisto akustiko, jim spremenili zvok in aranžmaje ter jih obarvali z drugimi glasbenimi žanri. Živi radijski nastop so podkrepili mnogi gostje.Akustični Noctiferia bodo tudi del letošnjega velikega koncerta Izštekanih 10 8. decembra 2015 v Kinu Šiška. Korenine najpomembnejšega slovenskega metal benda segajo v začetek devetdesetih let. Resno delo pod imenom Noctifria se je začelo sredi leta 1996. Prvi koncert so odigrali 21. aprila 1997 na Metelkovi v Ljubljani in se še istega leta lotili snemanja prvenca. Odtlej so poleg nekaj demo in živih izdaj nanizali pet albumov: Baptism At Savica Fall (1998), Per Aspera (2002), Slovenska Morbida (2006), Death Culture (2009) in Pax (2014). “Noctiferia se je razvila iz hobija srednješolcev v življenjski stil in se zakoreninila globoko v naša življenja. To, kar delamo, nas definira tudi kot posameznike,” so povedali v intervjuju. Njihova žanrska pot je zapletena. Če s prvim albumom “Krst pri Savici” veljajo za začetnike slovenskega black metala, je drugi “Per Aspera” prinesel ekstremni, tehnično dovršeni death metal. Po eksperimentalni “Slovenski morbidi” in zelo drugačnih zadnjih dveh albumih jih danes uvrščajo v industrial metal. “Verjetno zato, ker uporabljamo veliko elektronike,” pravijo. “A se ne počutimo kot industrial metal bend. Vključujemo najrazličnejše vplive. Glasbo delamo zase in z leti smo ustvarili lasten, ‘noctiferia’ stil.” Po menjavah pevcev (David Kiselič, Artur Felicijan) in bobnarjev (Robert Steblovnik, Luka Čadež) se je skupina leta 2006 ustalila v zasedbi: Igor Nardin (kitara), Gianni Poposki (glas), Roman Fileš (kitara), Matjaž Gergeta (bobni) in Uroš Lipovec (bas kitara). Pred dvema letoma jo je dopolnil klaviaturist Dame Tomoski, mladi makedonski oboževalec, ki so ga spoznali na koncertu v Skopju. Ko je prišel študirat kompozicijo na ljubljansko Akademijo za glasbo, se je pridružil skupini in tvorno sodeloval pri snovanju zadnjega albuma “Pax”. Na svoji poti so nastopali z velikimi imeni svetovnega metala in preorali domala vso Evropo. Enslaved, Cannibal Corpse, Deicide, Kataklysm, Immolation, Dimmu Borgir, Samael, In Flames, Hypocrisy… to je le nekaj imen, s katerimi so delili oder. Zaradi slabega finančnega stanja in nikakršne pomoči države mednarodno vidnim skupinam v tovrstnih glasbenih žanrih so se morali v začetku letošnjega leta žal odpovedati udeležbi na evropski turneji s proslulimi ameriškimi Fear Factory. Jim je pa zato letos uspel drugi veliki, predvsem pa zanimivi met: koncertna turneja na Kitajskem. “Sprejeli so nas nad vsakimi pričakovanji, poznali so pesmi in se do nas obnašali zelo fanovsko. Izjemna izkušnja, če pomisliš, da band iz Šiške spravi v evforijo večtisočglavo množico v Šanghaju.” In naposled je tu tretji letošnji kvantni skok najvidnejših slovenskih metalcev: nastop v oddaji Izštekani na Valu 202. Klaviaturist, skladatelj in aranžer Dame je tudi pri njem odigral pomembno vlogo. Noctiferia so priredili ducat skladb z zadnjih treh albumov. Odigrali so jih povsem akustično, tudi z akustično bas kitaro, s klavirjem in tolkali. Spremenjen ni bil le zvok, drugačni so bili tudi aranžmaji, ki so skladbe spremenili slogovno, jih odpeljali v jazz, gypsy swing, country ali jim dodali španski temperament. S trobento se jim pridružil Gašper Selko, s saksofonom Jaka Birsa, v goste pa prihaja tudi pevka Sara Jeremič.