Podcasts about uvodni

Začela se je končnica Lige NBA, izid med LA Lakersi in Minnesoto je izenačen 1:1. Uvodni tekmi in predstave Luke Dončića je komentiral Iztok Franko.

Piše Ana Geršak, bere Eva Longyka Marušič. Prebiranje Filipčičevih tekstov je podobno obisku hiše strastnega popotnika in zbiratelja. Ni kotička brez spominka, stene so prevešene tako z amaterskimi risbami kot akademskimi umetnijami, kredence in omare se šibijo pod težo predmetov, po mizah so razmetane fotografije. Vse je zbrano z vseh vetrov, med elementi ni druge povezave kot lastništvo: vsi pripadajo istemu zbiratelju, vsak element je avtorski, v smislu, da je oseben in ne more pripadati nikomur drugemu. Filipčičeva besedila so hkrati muzej, kabinet kuriozitet in svet v malem. V vzdrževanju tega sebi lastnega, lahko bi rekli kar avtorskega žanra, je Filipčič nadvse konsistenten. Obenem se ne pretvarja, da bi bil pripovedovalec kdorkoli drug kot on sam; občasno privzemanje pripovednih mask je del igre, ki jo lepo povzema naslovnica Premiere: za masko ni ničesar, v prazno mesto pa se vpisujejo glasovi iz vselej istega vira. »Tak tip sem,« zapiše Filipčič v zaključku, »človek s tisoč obrazi, za katerimi se skriva en sam obraz.« Ločnica med prvo in tretjo osebo ni drugega kot igra, poskus samoopazovanja, ki se vedno znova ujame v zanko sebstva: iz svoje kože pač ni mogoče izstopiti. Premiero, gargantsko memoarsko kompilacijo, ki se spogleduje z romanom oziroma se pretvarja, da to je, kljub kaotičnosti preveva urgentnost, hlastnost zapisovanja, potreba po ponavljanju in utrjevanju še tako bežnih drobcev in vtisov. To trganje iz pozabe se na videz ne podreja nobeni hierarhiji, se pa naslanja na časovno linearnost sedanjosti pisanja. Oživljanje preteklosti se odvija z distance sedanjosti. Smer Premiere določajo zgodovinsko preverljivi dogodki, na primer koronska kriza, premiera predstave žbam! v Mladinskem gledališču in smrt Saša Hribarja. Pravzaprav se besedilo začne in zaključi z obiskom pokopališča. Prisotnost smrti postane predvsem v drugem delu vse očitnejša, njena pričakovano nepričakovana vrnitev pa razkriva načrtno odsotnost vsakršnega narativnega plana. Uvodni stavek napoveduje naključje: »Spoštovani, po dolgem času se vam oglašam brez namena.« Edini načrt teksta je, da ne sledi nobenemu načrtu, kljub temu pa vzpostavlja nevralgične točke, h katerim se obsesivno-kompulzivno vrača. Poleg smrti je to ljubljanska kulturna scena – sedanja, še bolj pa nekdanja, iz časov Butnskale. Ta in sorodne ponavljajoče se gledališke reference utrjujejo vtis o življenju kot odru. In nasprotno, pisanje je oder, ki pomeni življenje, ko luči ugasnejo, zazeva praznina. Brez pisanja ni Fileta, črpanje iz sebe slej ko prej privede v izčrpanje, a ni užitka brez ponavljanja. Sicer pa je največji kritik in komentator Filipčičevih del še vedno avtor sam. V tem in drugih pogledih je Premiera tipično Filipčičev tekst. V tem smislu izpolnjuje vsa pričakovanja, razen morda enega: da sta se domišljija in igrivost umaknili vdoru življenja. Poskusi, da bi samega sebe spremenil v literarnega junaka, v Jaguarja Petroviča, so res zgolj in samo poskusi. Petrovič, stranski lik ene od komičnih povesti Ilfa in Petrova, parodira pretirano zavzetost družbeno angažiranih sovjetov, pripombe, ki jih piše za lokalni časopis, so namreč napisane v ultrabirokratskem žargonu, ki razkriva absurdnost tovrstnih postopkov. S svojim vedenjem ponazarja nesmiselnost praks, pri katerih se namesto dejanskega dela izvaja zgolj videz dela oziroma goli formalizem. Lik oziroma alter ego Jaguarja Petroviča bi se brez težav vklopil v katerega od Filipčičevih prejšnjih romanov, na misel mi pride na primer Serafa s Šarhove 2. V romanu Premiera je absurdnega, ludističnega smeha, kakršen je obvladoval avtorjeva prejšnja dela, manj, več pa je ljubečih opazk o vsakdanjih drobnarijah ali popisov čistega veselja nad ustvarjanjem, nad možnostjo biti še naprej del ustvarjalnega procesa, sploh v gledališču, a tudi pri zapisovanju, beleženju, koncipiranju romanesknega besedila. Ne nazadnje pa je Premiera tudi hvalnica prijateljstvu, vsem živim in mrtvim pojavam, likom in personam Filetovega življenja. Saj ne, da je to za avtorja kakšna posebna novost, vendar vsako preigravanje istosti izpostavlja neko drugo tematsko linijo. Pričujoči tekst se je začel z obiskom; naj se tako tudi zaključi. Filipčičeva Premiera je podobna pogovoru s klepetavim prijateljem, ki rad obnavlja stare štorije in ga zaradi gostobesednosti ni mogoče ves čas zbrano poslušati. Je pa vseeno prijetna družba.

Svetovni pokal v biatlonu se nadaljuje v Oberhofu, kjer se je tekmovalni spored začel z žensko sprintersko preizkušnjo. V Katarju pa se je začela nova sezona svetovne serije v namiznem tenisu. Slovenski adut v Dohi je Darko Jorgić, ki je četrti nosilec turnirja, Deni Kožul je obstal v kvalifikacijah.

Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu je slovenska ustanova v Italiji, ki se že pet desetletij profesionalno ukvarja s slovensko narodno skupnostjo. Točneje z raziskovanjem, preučevanjem in spremljanjem stanja ter sprememb na področju etničnih, družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Prav tako raziskuje tudi njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, pa tudi vse družbene odnose, ki izhajajo iz umeščenosti skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Ob jubileju so pripravili slovesnost, ki so jo poimenovali »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«. Uvodni del so posvetili prvemu ravnatelju Karlu Šiskoviču. Premierno so predvajali tudi kratko različico dokumentarnega filma o identiteti mladih Slovencev v Italiji. Podpredsednik vlade, minister Matej Arčon je predsednici SLORI-ja dr. Sari Brezigar ob tem vročil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

⏰ Driiiiiiiiiing! Aaaa! Oddaja, kjer Žiga skoraj sproži Jaši hercinfarkt. Ker penal vseh penalov. Za še več smeha, analiz, pravilnih in nepravilnih ugibanj. Kaj pa 14. krog, kaj pa Domžale - Primorje, kako je Žiga grizel nohte. Pa, jasno, velika tekma v Celju, kjer je padlo toliko ofsajd nagrad, da ... Pa še Matija Orbanić eno pobaše! Aja, za 400. oddajo, ki se bliža, je želja - Albert Riera. Nujno!

Uvodni tekmovalni dan evropskega prvenstva v atletiki v Rimu je postregel s številnimi slovenskimi nastopi, med katerimi je bil v ospredju nastop Kristjana Čeha v metu diska. Ob kraljici športa se posvetimo še nogometu in slovenski reprezentanci, ki bo zvečer igrala zadnjo pripravljalno tekmo pred odhodom na evropsko prvenstvo v Nemčiji. V Stožicah se bo pomerila z Bolgarijo.

107-a izvedba kolesarske dirke po Italiji se je začela s slovenskim priokusom, a ne povsem po slovenskem okusu. Glavni favorit za končno zmago, pa tudi današnjo etapno zmago, Tadej Pogačar je na uvodu v dirko dosegel tretje mesto, ob tem pa že spravil v težave tudi nekaj glavnih konkurentov za skupno zmago. V oddaji boste slišali tudi: - Na pogajanjih o Gazi naj bi dosegli napredek; Hamas in Izrael vztrajata pri svojih glavnih zahtevah - V Nemčiji napad na evroposlanca socialdemokratske stranke - Osebe pod skrbništvom lahko znova volijo; ob tem opozorila o enakovrednem položaju

Piše Iztok Ilich, bere Ivan Lotrič. Literarna zgodovinarka in etnologinja Marija Stanonik iz leta v leto potrjuje svojo izjemno študijsko in pisateljsko kondicijo. Slovenska slovstvena folklora, ki z leposlovjem oblikuje zbirni pojem slovenska ljudska umetnost, je že več desetletij eno osrednjih področij njenih raziskovanj. V najnovejši monografiji se je posebej posvetila poetiki in pri tem svojo raziskavo besedne umetnosti v osnovah prvobitnega izražanja razdelila na tri dele. V prvem delu, gradivsko bogatem folklornih in literarnih obrazcev, med katerimi so nekateri, kot opozarja, pravzaprav prvič sistematično zbrani na enem mestu, obravnava zvočno poetiko, v drugem delu raziskuje vizualno poetiko, v tretjem pa kompozicijo. Marija Stanonik je pozornost tokrat namenila predvsem poetiki folklornih pripovedi, vendar tudi pesmi ni prezrla. Ob folklornih pesmih je namreč s stilističnega vidika nanizala veliko novih ugotovitev, na novo je uzavestila tudi dve vrsti folklornih obrazcev in ju zgovorno poimenovala ptičjice in zvončice. Uvodni razdelek Zvoki v naravi in odzivi nanje je razčlenila na Naravne pojave, kot so oglašanje vode in vetra ter škripanje snega, sledijo Rastline, ki so sicer res neme, vendar nekatere ponujajo možnost, da se nanje zapiska, tem pa Živali, divje in domače. Primeri segajo od pijavke prek različnih žuželk do kače, žabe, polha gamsa in volka ter od mačke in psa do goveda in konja. V samostojnem poglavju Ptičja govorica avtorica uveljavlja termin ptičjice. Uporablja ga kot oznako za medmete, ki ponazarjajo prijetno žvrgolenje ptic pevk, neprijetno oglašanje kragulja, vrane in srake ter srhljive glasove čuka in sove, kakor se pojavljajo v slovenskem slovstvu. V nadaljevanju obravnava še vprašanje mitopoetike ob slovenski slovstveni folklori o pticah ter glasovne izraze čustev in zvokov pri delu. Poglavje Trpka milozvočnost je spodbudilo nekaj primerov slovstvene folklore v pregovorih, pravljicah in povedkah, povezanih s prikrajšanostjo za sluh in govor. Šesto poglavje prvega dela je posvečeno oponašanju zvonov oziroma zvončicam. Marija Stanonik upošteva zvonjenje kot merjenje časa in zvočne glasovne figure brez pomenske artikulacije in tudi za slovenski prostor značilno pritrkavanje ter nato še raznovrstno motiviko zvončic ob pobožnostih, pri delu, v družbenem življenju in zvonjenju ob mrličih. Pri čemer je bilo zvonjenje ob smrti moškega po navadi daljše, kot če je umrla ženska, najkrajše pa ob smrti otroka. Tukaj se avtorica pomudi tudi ob primerih, ko so ljudje na zvonove prenašali to, česar niso mogli povedati konkretno, tako da je zvonjenje pravzaprav opravljalo funkcijo javnega mnenja. Na primer v besedni zvezi »obesiti na veliki zvon.« Drugi del monografije Poetika slovenske slovstvene folklore je Marija Stanonik posvetila tistim poetičnim pojavom, ki jih v slovstveni folklori zaznavajo oči, torej ubeseditvi otipljive krajine ali fizično nedostopnim bajčnim bitjem, barvni lestvici in miniaturam. Prvo poglavje prinaša analize desetih razsežnosti in pomenov kategorije prostora. Na primer statičnega in dinamičnega vidika prostora, prostora kot kriterija identitete, etnološke klasifikacije slovenskega etničnega ozemlja, zvočne prostorske razmejitve slovenskega prostora, meje kot folklorističnega vprašanja, slovenske mitične krajine itn. Nato so posebej obravnavane poetika prostora v gorenjski krajini, vizualizacija bajčnih bitij ter poetike barv, pomanjševanja in števil od ena do dvanajst. Tretji del monografije je namenjen kompoziciji izrecno proznih žanrov glede na čas, poleg prostora in števila kategorije, ki jo je grška mitologija pobožanstvila. Skozi zgodovino sta se, povzema avtorica, razvila v panteističnih religijah ciklično, v monoteističnih religijah pa linearno oziroma historično pojmovanje časa. V prvi skupini primerov, navaja v razdelku Časovna kontekstualizacija, se letnice opirajo na pripovedovalčevo osebno zgodovino, v drugi pa se nanašajo na zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali zlasti obdobje med prvo svetovno in osamosvojitveno vojno. Kot poseben način označevanja preteklosti pa navaja tudi uporabo pridevnika »star«, v besednih zvezah po starem, stari ljudje, starši, ter sklicevanje na otroštvo oziroma mladost pripovedovalca, kar naj prispeva k zanesljivosti njegovega pričevanja. Marija Stanonik ob primerih iz pripovedi, objavljenih v zbirki Glasovi časa, obravnava še pogostost posameznih časovnih prislovov enkrat¸ včasih, prej, nekoč, davno itn. Nato na primerih Poženčanovih pravljic, ki jih je pred 190 leti zapisoval duhovnik Matevž Ravnikar, pravljic Matije Valjavca Kračmanovega in primerjalnih zbirk med drugim piše še o – praviloma srečnem – končevanju slovenskih pravljic. Posebej se posveča individualni poetiki folklornih pripovedi v arhivski zbirki Gašperja Križnika, nazadnje pa obravnava še poetiko balade o nesrečnih zaljubljencih, slovenskih romeih in julijah, po različicah v Štrekljevi zbirki ter mlajših sorodnih zapisih. Monografijo Poetika slovenske slovstvene folklore avtorica Marija Stanonik konča s pripombo, da po njej »ni več primerno govoriti o enolični strukturi slovenske slovstvene folklore, izrecno pravljic in povedk.«

V Montpellierju se je začelo 72. evropsko prvenstvo v judu, na katerem bo slovenske barve zastopalo deset tekmovalcev. Uvodni tekmovalni dan so se na tatamijih predstavili trije. Slovenski rokometaši pa so priprave na svoje evropsko prvenstvo šele dobro začeli. Prve zamisli selektorja Uroša Zormana bodo skušali ta konectedna uresničiti na prijateljskih tekmah s Srbijo.

S prvimi tekmami se je začela nova sezona najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu Lige prvakov. Uvodni krog so zaznamovali tudi trije slovenski igralci, Benjamin Šeško je postal deveti Slovenec z zadetkom v tem tekmovanju. V Londonu pa so po kanuistih kvalifikacije svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah opravili še kajakaši in kajakašice.

Uvodni večer bo v ljubljanskih Križankah, preostale dni pa se bodo glasbeni nastopi vrstili na odrih v Parku Sveta Evrope in štirih dvoranah Cankarjevega doma. Osrednja zvezda festivala bo Britanec Benjamin Clementine, pianist, vokalist in tekstopisec, ki pri ustvarjanju svoje glasbe prepleta staro in novo klasično glasbo, kabaret, rok ali muzikal. Benjamin Clementine je tudi vse bolj uveljavljeni filmski igralec. Letos bo na džezovskem festivalu svoje skladbe predstavil skupaj s Slovenskim godalnim seksetom. Letošnjo izvedbo festivala kurirajo trije programski vodje Bogdan Benigar, Dre A. Hočevar in Borja Močnik, ki se bo posvetil predvsem programu na zunanjih prizoriščih.

Piše: Marica Škorjanec-Kosterca Bereta Maja Moll in Aleksander Golja »Naš Tone se bo v spominih in poeziji vedno vračal v Slovenske gorice na nekdanjo domačijo, ki je že davno ni več,« mi je pred leti na literarnem srečanju v Mariboru dejala zdaj žal že pokojna Angela Fujs, sestra pesnika Toneta Kuntnerja, ki je bila tudi sama nadarjena pesnica; brat ji je posvetil pesem Domačija. V zbirki Mati zemlja Tone Kuntner nadaljuje čustveno in miselno pot svojega pesniškega sveta. Zbirka je razdeljena na šest sklopov, ki se po občutju skoraj neopazno prelivajo drug v drugega, razmejujejo pa jih posnetki istega razvejanega drevesa s pretanjeno simboliko. Vsak posnetek namreč prinaša majhno razliko: drevo obrašča bršljan kot zajedavec, ki se vse bolj razrašča in postopoma uničuje svojega gostitelja, da na koncu ostane od drevesa le še trhel panj. Uvodni hvalnici zemlji sledijo spomini na trate pesnikove mladosti. Pesnik se je rodil na Tratah, kraju ob meji z Avstrijo. Tu je doživljal lepote narave, spremenljivost letnih časov in trdo kmečko delo na skopi zemlji od setve do žetve. V resničnem življenju pa mala kmetija ni mogla preživeti velike družine, zato so se morali preseliti, ko je oče ostal »kmet brez zemlje.« Selitev in izguba domačije sta mladega pesnika prizadeli za vse življenje. »Tu je teh pet hektarjev niča,« ugotavlja pesnik. A hkrati: »Ta nič je zapisan v moje srce.« Naslednja skupina pesmi govori o gozdu, krčenju, sekanju, podiranju, o pripravi drv in dračja za nesmilečno zimo. Svojo osebno rast primerja z drevesom: Ponosen sem stal kot drevo med drevesi, prisegajoč na višine. Zdaj z njimi živim kot mrtev panj; zakopan med spomine. V naslednjem ciklu se izgubljajo utripi narave in spomini, sedanji čas pesnik občuti z bolečino. Prizadeva ga odtujenost ljudi, ki so si bili nekoč blizu, ne more razumeti nesmiselnega sovraštva. Rani ga divjaštvo pocestnih ljudi. Z otožnostjo se spominja izjemnega dogodka, ki je bil kot »nasmeh zgodovine,« ko so se Slovencem uresničile stoletne sanje in je Slovenija praznovala rojstvo države. Ta za narod izjemni dogodek pa se po več kot tridesetih letih spreminja v poraz. Z grozo misli na žrtve bratomorne morije po vojni in na pokopane v roški jami. Odi vulgus profanum. Sovražim prostaške ljudi, govori rimski poet Horac. Šele sedaj ga razume tudi naš pesnik. Pred zlobo se iz zamočvirjenega mesta zateka v gozd, med tiha drevesa v rešilno samoto, samo da ne bi zaživel sovraštva. Osamljen praznuje dan spomina na milostni čas zgodovine, na praznik, ko je Slovenija razglasila osamosvojitev. Tone Kuntner je eden redkih sodobnih pesnikov, ki ustvarja iskreno domovinsko liriko, ne da bi mu smel kdo od sodobnih zagovornikov multikulturnih gibanj očitati nacionalizem. V pesmi Kdo si, tujec govori o migrantih, ki prihajajo od daleč v tuje domove, tudi v njegovo hišo. Te saludo, Slovenija, pozdravlja izseljence, ki se vračajo iz daljnih dežel na obisk v domovino prednikov. V pesem se pogosto pretaplja razmišljanje o smrti. Tudi v poznih letih je pomembna bližina ljubljene, saj ju vežejo dolga leta skupnega življenja, ljubezen in spoštovanje. Tone Kuntner ni poet modernizma ne postmodernizma. Njegova pesniška beseda je jasna in odkrita, neizumetničena. Zvest je samemu sebi, Slovenske gorice so mu kljub revnemu otroštvu in izgubljeni domačiji še vedno nebesa na zemlji. Poleg pozitivnega pesniškega sporočila bo knjiga Mati zemlja zagotovo tudi z izbrano zunanjo podobo in opremo spodbujala bralce in bralke slovenske poezije, da sežejo po njej. Dr. Edvard Kovač v spremni besedi o Tonetu Kuntnerju piše: »Zemlja mu je vse, pomeni mu dobesedno vse, zibel, dom in grob … Vedno bo ostala odsev presežnega, ki ga zaznava pesnikova duša in ga imenuje tuzemska večnost.«

Ljubitelji in ljubiteljice ene najmlajših, sedme umetnosti – v Cannesu se je začel 76. filmski festival. Postregel bo z 21-imi celovečerci, ki se potegujejo za zlato palmo. Uvodni večer prinaša film francoske režiserke Mäiwenn, ki je vlogo francoskega kralja Ludvika XV zaupala Johnnyju Deppu. Posvetimo se še premieri radijske igre Domovci v Cankarjevem domu, dogodku ob šestdeseti obletnici programa Ars, in knjižnemu sejmu Salone del libro, ki ga bodo sredi tedna bodo odprli v Turinu. Tudi letošnja mednarodna udeležba bo zelo kakovostna, komentira Marij Čuk, častna gostja pa bo Albanija.

Uvodni kronometer je poskrbel za nekaj "razburjenja" v kolesarski srenji. In če bi kdo pred začetkom rekel, da bo zaostanek Primoža za Ganno 21 sekund, bi tak rezultat podpisali. Ampak, na Giru se je startal tudi Evenepoel. Raketni Evenepoel. Kaj pomeni njegov prikaz moči za Giro? Kaj se je zgodilo v prvih treh dneh? Prisluhni!

Pred tednom dni se je v briški renesančni vili v Vipolžah začela 54. revija Primorska poje. Po dveh letih je ta največji čezmejni pevski dogodek znova zaživel celovito, s koncerti, druženji in številnimi obiskovalci. Letošnji slogan se glasi »Naj gre pesem med ljudi« in že pred koncertom je bilo med pevci čutiti vznemirjenost ob pričakovanju pevskega praznika v polnem sijaju. Tam je bila tudi naša terenska ekipa s producentko Ksenijo Kos, tonskima mojstroma Tadejem Tadičem in Mitjo Maršičem ter Boštjanom Simčičem, ki je uvodni večer zaobjel v naslednji reportaži.

Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.

Piše: Matej Bogataj Bere: Matjaž Romih Aktivistovi zapisi prevajalca, pesnika, založnika, urednika in pisatelja Braneta Mozetiča so zbirka skoraj štirih ducatov poenotenih, po stran dolgih fragmentov, ki se spogledujejo s spominskim pisanjem in rekapitulacijo doživetega in doseženega. Pokazati poskušajo korake in postaje na avtorjevem štiri desetletja trajajočem angažmaju za pravice skupnosti istospolno usmerjenih. Čeprav lahko prepoznamo nekatere postaje na poti, recimo anekdoto o nastanku naslovnice ene od njegovih knjig, in čeprav je pogosto podprto s faktografijo, z datumi dogodkov, se to pisanje pogosto izogne neposrednemu pričevanju in se približuje prozi ali pesmi v prozi, saj so v fragmentih priklicani in simulirani tudi drugi glasovi, ob tistem, ki je blizu avtorju in pritrjevalen zastavku za stvari skupnosti, tudi tisti, ki niso zelo naklonjeni enakopravnosti istospolno usmerjenih. Iz Mozetičeve zbirke veje grenko razočaranje, saj kljub vztrajnemu ozaveščanju javnosti in predvsem tistih z zadržki in predsodki, kljub parlamentarnemu in ustavnemu posodabljanju zakonov in definicije družine nasprotnikov enakosti nikoli ne zmanjka. Enkrat se sklicujejo na svetopisemske navedke, ki jih ni in izpadejo ignoranti glede knjige knjig, ali pa prenapeteži in brihte vzamejo stvari v svoje roke in je v knjigi tudi niz opisov brutalnih fizičnih napadov na lokale, zbirališča in posameznike, ki so se izpostavili; po napadih pa pravičnost za žrtve praviloma umanjka, kar seveda pritrjuje občutku, da je skupnost zapostavljena in odrinjena na rob. Tako ne preseneča, da se Mozetičeva zbirka Aktivistovi zapisi začne in konča nekoliko resignirano. Uvodni zapis opisuje pospravljanje stola, na katerem je sedelo nepreštevno število pomoči in nasvetov potrebnih, očitno gre za zadnje slovo od pisarne, ki je služila kot prostor za načrtovanje različnih aktivnosti in za svetovanja, in ki zdaj zapira svoje delovanje in čaka nove sile, da bodo prevzele obrambno linijo. Vse to je imenitna priložnost za pogled nazaj, na prehojeno pot, na uspehe in včasih tudi neuspehe aktivizma. Mozetičev aktivizem je zastavljen kar najbolj široko; ne gre le za družbeno delovanje, dežuranje v prostorih druženja in literarna branja doma ter še bolj v svetu in na včasih specializiranih festivalih so prežeta s tistim, kar je tudi sicer prepoznavna poteza njegovega literarnega ustvarjanja – z erotiko, z zaljubljanji, s spomini na fante, s katerimi so se srečevali, čustveno in telesno zapletali in se seveda tudi razhajali. Mozetičeva poezija in proza sta nabita s podobami kože, ki išče sorodno, a tudi s posebno klubsko atmosfero, ki je pogosto podprta s kemijo, in pospeševalci in poglabljevalci razpoloženja, to je socialno in včasih tudi psihično obrobje v svojem pravem pomenu, z vsem, kar sodi zraven. Zloraba drog, predoziranja s plesnimi bomboni, zraven še socialni problemi, ki nastanejo zaradi upiranja domačemu okolju in vodijo v brezdomnost, uličarstvo, tudi prostitucijo. Poleg so tudi tisti, ki so psihološko manj stabilni, tudi zaradi pritiskov normativne množice in skrivanja svoje spolne usmerjenosti. V tem smislu so Aktivistovi zapisi nekakšen seštevek Mozetičevega delovanja, so kar najbolj intimno pričevanje o erotiki in srečevanjih na tabuiziranih področjih, hkrati so kronologija nekega boja, tudi seznam spopadov z neugodnim izidom. Vendar so v zbirko pripuščeni tudi glasovi tistih zraven, ne neposredno vpletenih, na primer fingirano pismo prikritega občudovalca revije Revolver, ki iz nje črpa praktične nasvete, glas dobi celo psihiater, ki se do konca upira sprejemanju drugačnosti in se nam zdi, da vemo, za katerega trdorokca gre. Vse to pa Mozetič izpisuje z rahlo nostalgijo in včasih s ščepcem resignacije, ki je za njegovo prozo in poezijo v zadnjem času morda sploh značilna, predvsem pa jezikovno okretno. Tej pisavi se pozna, da je njen tvorec še dlje kot na področju pravic istospolnih aktiven v jeziku, prevajalec nekaterih težkih pesniških opusov ali njihovih delov, tako da so Aktivistovi zapisi delno ritmizirani, pogosto je ponavljanje, ki deluje kot zaklinjanje in hkrati opozarja, da je ob nenehni ofenzivi druge strani včasih sicer mučno, vendar potrebno ponavljati ene in iste stavke in se z njimi braniti pred enimi in istimi, iz prstov izsesanimi predsodki, ki imajo sami sebe za argumente. Mozetičev aktivizem – in zastavek ostalih aktivistov – je ne nazadnje omogočil, da nekateri javno izpostavljeni pripadniki skupnosti istospolno usmerjenih v zadnjem času pišejo literaturo, ki kaže, da je istospolna ljubezen, tako kot vsaka druga, izpostavljena staranju in obrabi, zato to lahko počnejo bolj duhovito in samoironično.

Zadnji Svet kulture tega tedna prinaša povabilo na 1. koncert cikla Ars in drama, v katerem sta združila moči Ljubljanska SNG Drama in 3. program našega radia, program Ars. Uvodni koncert bo to nedeljo ob 20-ih, ko bo na velikem odru ljubljanske Drame nastopila zasedba Tadej Tomšič Institution z gosti, Alenko Godec, Nuško Drašček, Janezom Bončino Benčem in Petro Vidmar. Vabimo vas tudi na Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki se danes začenja v Mariboru ter predstavljamo novo pesniško zbirko Zdenka Kodriča.

izpostavljamo četrtkov uvod v letošnjo sezono cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, na katerem je prvič zazvenelo novo delo Mateja Bonina z naslovom Eppur si muove IV. Sledi kratek skok v Maribor, kjer so prejšnjo sredo v sklopu Festivala Maribor s komornim programom nastopili sopranistka Nika Gorič, pianist Simon Trpčeski, violinist Benjamin Ziervogel in violončelist Gal Faganel. Nato predstavljamo novo sezono SNG Opere in baleta Ljubljana, strnili bomo vtise po orgelskem recitalu Šveda Gunnarja Igenstama v Srebrnem abonmaju, povzeli utrip ljubljanskega festivala zvočnih sprehodov, zvočnih dogodkov in refleksij To)pot ter poročali o klavirskem recitalu Danijela Breclja minuli petek v sklopu festivala Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči. Prav ob koncu oddaje bo na vrsti še nekaj panoramskih razgledov onkraj slovenskih meja; pokukali bomo v beneško operno hišo La Fenice in na World Choral Expo na Portugalskem.

Sinoči so pred občinstvo v Gallusovi dvorani stopili naši radijski simfoniki s svojim šefom dirigentom Rossenom Milanovom ter dvema solistoma, saksofonistom Oskarjem Laznikom ter tolkalcem Simonom Klavžarjem. Za odprtje sezone abonmaja Kromatika so med drugim premierno predstavili noviteto skladatelja Mateja Bonina. Nekaj vtisov s koncerta je strnil Lovrenc Rogelj.

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure FrankoBrežice: Primus, 2021Dragan Petrovec je pravnik kriminolog, leta 1997 je doktoriral s tezo O namenu kaznovanja – slepa ulica absolutnih teorij. Napisal je več strokovno-publicističnih del: Kazen brez zločina (1998), Mediji in nasilje (2003), Kult žrtve (2005) in Nasilje pod masko (2015), humorne zapise pa je izdal v knjigah Fanči s psihiatrije in hujše zgodbe (2015) in Pismo nigerijske vdove (2018). Je tudi redni kolumnist časopisa Dnevnik. Jagodni izbor iz obdobja med letoma 2015 in 2021 je v knjigi Stopinje upora uvrstil v sedem poglavij z naslovi: Človeško na tnalu, Stranpota demokracije, Pravica za prakso, Nacionalizem kot domoljubje, (Pol)preteklost zdaj, Ad personam in Prvoosebno. »Svoboda je naporna. Zahteva izjemno odgovornost. Svoboda prinaša skušnjave. Zato zahteva odpornost nanje. Demokracija še ne zagotavlja svobode. Največ svobode zagotavlja spoštovanje človekovih pravic pod vsakršno vlado«, je Dragan Petrovec zapisal v Uvodni besedi ali prvi stopinji. Med temami, ki jih obravnava v knjigi Stopinje upora, so svoboda, pravice človeka in demokracija. Vse se vrti okoli človeka, človečnosti in pravičnosti, nasproti pa jim stojijo nepravilnosti, krivice, nasilje, prevare. Petrovec izhaja iz svojega znanja, profesionalnosti in izkušenj, ki so se nakopičili v desetletjih njegovega dela in vključuje primere, s katerimi se je srečal. Predstavlja jih veristično in na njih bistvene stvari, ki gradijo človečnost. Na koncu zapisov podaja svoje mnenje, a ga ne vsiljuje, temveč ga daje v premislek. Kaj bi lahko skupaj naredili, da bi živeli v pravični in demokratični državi? Kako se bomo uprli krivicam, nasilju in nepravilnostim tistih, ki vodijo našo državo, ki po vélikem poku počasi tone, če se ne moremo upreti niti nasilju v najbolj intimni enoti – družini. Trudi se govoriti resnico in se ne skriva. Posameznike razgalja z imeni in priimki in za tem stoji. Podaja se na mnogotera področja: sodišča, zapori, zdravstvo, politika, cerkev, nacizem, vojska, nasilje, izbrisani … v zadnjem poglavju Prvoosebno pa odkrito spregovori še z avtobiografskimi zapisi. Med drugim tudi o sosedstvu s Cirilom Zlobcem, o otroštvu, ki ga je preživel v župnišču viških frančiškanov, o želji, da bi napisal opero in roman. Ko piše, se mu misel pogosto vrača v tiste čase, ko ustvarjalnost ni imela meja, le spodbude. Petrovčev glas je jasen in neizprosen, zato je nekaterim trn v peti. Predvsem je iskren, v pisanju o aktualnih temah, ki se nanašajo na preteklost, sedanjost, prihodnost. Zbuditi duha v posamezniku. Ljudeh. Ljudstvu.  »Upor je v tem času najbolj državotvorno dejanje. Upor kulture. Upor znanosti. Upor vsakogar, ki želi drugačno družbo, družbo brez zastraševanja, družbo, ki ne temelji na nacizmu sorodnih idejah. Vendar, upor na dovoljen način. Teh načinov je mnogo, veliko več, kot si predstavljamo. Potrebno je nekaj domišljije in precej poguma. Priložnosti za dokazovanje obojega pa nikakor ne manjka.« Kratka besedila Dragana Petrovca v knjigi Stopinje upora se kljub golim preverjenim dejstvom berejo kot polliterarni zapisi. Navzoči, aktualni zapisi. S svojo vsebino nagovarjajo bralca, ga postavljajo pred zrcalo in kličejo po uporu na miren način, ki bo vodil k pravičnosti in človečnosti našega naroda in vsega sveta.

Slovenski športniki nadaljujejo uspešne nastope na olimpijskih igrah. Dopoldne je zlato osvojil kanuist Benjamin Savšek. Uspešni so bili tudi slovenski košarkarji, uvodni dvoboj z Argentino so dobili na krilih razigranega Luke Dončiča. Preostalo poudarki oddaje: - Gostinci opozarjajo, da s preverjanjem pogojev PCT ožajo krog gostov; pogledujejo tudi proti 23-em avgustu, ko breblačno testiranje ne bo več na voljo - Finančni ministri unije potrdili slovenski načrt okrevanja po pandemiji, prvih sredstev se lahko Slovenija nadeja v nekaj tednih - Na Kosovu dan žalovanja za žrtvami včerajšnje hude nesreče kosovskega avtobusa na Hrvaškem

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo zaključku domačih nogometnih tekmovanj. V finalu pokalnega tekmovanja sta se na Bonifiki pomerila Olimpija in Celje. V Gradcu olimpijske kvalifikacije začenjajo košarkarji v igri treh proti trem. Uvodni dan Slovenijo čakata tekmi s Francijo in Filipini.

V 18. vzporedniku se odpravljamo tja, kamor se v tem delu leta običajno odpravi veliko Slovencev - na Hrvaško. Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.

Uvodni velka cena sezony 2021 jako hrom, Bahrajn dokonale bavil. Paradni strategicka bitva, mnozstvi souboju, ale i poradna davka kontroverze. Kdo byl vasim pilotem zavodu? Muze reditel zavodu rozhodovat o vitezovi? Nechal se Red Bull nachytat? Kdy skonci trapeni Vettela a jak mu nalozil sef Ferrari? Jak to vypada s potencialem Aston Martin a Alpine? Proc to meli novacci extremne tezke? Jake je vlastne rozlozenie sil do dalsich zavodu? Prijemne sledovani preji Stevo & Pepa :) Nas MERCH najdete tady: https://eshop.josefkral.cz/ https://www.formulastore.sk/bwoah-e1 INSTAGRAM: https://www.instagram.com/stevoeiselef1/ https://www.instagram.com/josef_kral/ F1 Fantasy - EisKing Championship 2021 KOD: 58fb632cf1

V Oberstdorfu se začenja nordijsko svetovno prvenstvo. Uvodni dan prinaša kvalifikacije nastope in otvoritev 42-tega svetovnega prvenstva. Poleg novic iz Bavarske ponudimo še uvod v večerni dvoboj Celja in Baracelone v rokometni ligi prvakov.

Črt si je poleti poškodoval mečno mišico (natrganina) in skupaj s Tadejem Verboštom sta sklenila pokomentirati morebitne vzroke za dotično poškodbo in kako bi se tej poškodbi lahko ognil. V pogovoru Črt in Tadej osvetlita očitne in tiste malo manj očitne dejavnike, ki v sodobni rekreaciji in športu pripeljejo do različnih poškodb.  Glavne oporne točke pogovora razporejene po vrsti:  - Uvodni opis konteksta Črtove poškodbe in kratek oris celotnega pogovora- Hitro povečanje moči (predvsem pri rekreativcih začetnikih) lahko prispeva k pretiranemu obremenjevanju telesa. Razlika med prilagajanjem centralnega živčnega sistema in prilagajanjem tkiv (mišice, tetive, kosti, funkcionalni sistemi ...) ob treningu. - O občutkih, ki jih lahko čutimo ob natrganju mišice. Je ob natrganinah mišic ultrazvok smiselen in kdaj točno po poškodbi? - Pomembnost uravnoteženega treninga celotnega telesa - v sodobni rekreaciji in predvsem ob treningu moči lahko pride do preslabe pripravljenosti distalnih delov telesa (gležnji, stopala ...) v primerjavi s proksimalnimi (trup, ramena, stegna), kar nato vpliva na neoptimalno telesno pripravljenost za določene aktivnosti. - Delovanje organov in njihov vpliv na mišični sistem. - Vpliv specifik določenega športa in okoliščin (tip podlage ...) na možnost pojava poškodb. - Kako je Črtova športna izkušnja v mladosti (ki je bazirala na eksplozivnosti) lahko vplivala kot eden od dejavnikov, ki so prispevali k natrganju mišice v trenutnem življenjskem stilu. - Pri hitrih responderjih na trening (tistih, ki se na trening zelo dobro odzivajo) je lahko nevarnost poškodb celo večja v določenih primerih, kot pri tistih, ki se na trening načeloma odzivajo počasneje. - Pri rednem treningu ali rekreaciji je racionalno razmišljanje ključno za učinkovit in varen trenažni ali rekreativni proces. - Kaj se lahko o sebi in svojem telesu naučimo na dopustovanjih? "Človek je verjetno edina vrsta na svetu, ki troši energijo, zato da jo troši." - "Ko trening predstavlja višji cilj, kot kakovost življenja ..." - Vloga trenerja je UČENJE in VODENJE varovanca za ohranjanje ravnovesja in kako lahko trening oz. vadbo uporabi kot sredstvo za doseganja cilja ohranjanja ravnovesja. - Telesna drža lahko specifično vpliva na pojavnost poškodb. - Pomembnost širine in pestrosti v treningu/gibanju za dobro telesno pripravljenost. - Opis poteka rehabilitacije ob natrganinah mišic od prvega dneva po poškodbi naprej (vaj, obremenitve, RICE protokol, hlajenje, gretje, upravljanje s travmatskim odzivom centralnega živčnega sistema ...) 

Uvodni del oddaje namenjamo te dni odprti prestižni razstavi 46-ih umetnin iz zbirke Pinakoteka praškega gradu v Narodni galeriji v glavnem mestu. Opozarjamo na retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarke Anke Krašna na Ptuju. V tamkajšnem pokrajinskem muzeju so po štirih letih odprli posodobljeno zbirko glasbil. Spomnili bomo tudi na muzealska in galerijska odličja, podeljena na začetku tedna - Valvasorjeva in priznanja Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) za Slovenijo. Na zalogi imamo tudi pogovor s prejemnikom letošnje nagrade Večernica - Andrejem Rozmanom Rozo. Opozarjamo na začetek 15. festivala lutkovne umetnosti v Ljubljani in na Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju. Naša gostja je bila tudi Nežika A. Novak iz Železne Kaple z razstavo njenih del iz keramike v okviru te dni potekajočih "18. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani" - 30.sep.-10.okt. BESEDILO IN VIR ZA FOTKO Izsek iz razstave 46 umetniških del praške Pinakoteke v Narodni galeriji v Ljubljani foto: Narodna galerija

Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)

Tudi tokrat so se najboljši igralci odbojke na mivki na domači sceni za državne naslove merili na Gorenjskem. Uvodni dan je bilo dogajanje osredinjeno na Preddvor, zaključni boji pa so bili tudi tokrat v Kranju. Za naslov se je merilo kar 44 odbojkarskih parov v ženski in moški konkurenci. Ob pomanjkanju drugih tekmovanj so bili zbrani vsi najboljši.

“Znači da se razumemo: ovo je prva epizoda, meni samom jaaaako neplanirana... Tako da ne znam ni kako je rečima opisati a ne uskratiti je za genijalnost.

V mojih oddajah bomo govorili o preprostih stvareh in kakšno zapeli in zaigrali na kitaro. Z gosti se bomo pogovarjali, kako lahko v življenju najdemo stvari, ki lahko polepšajo naša življenja

V tokratni oddaji se bomo sprehodili po odprtjih štirih koncertnih ciklov. Predstavili bomo uvodne koncerte Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, koncertnega cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Narodna Galerija in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in koncertnega cikla Carpe Artem, ki ga prireja SNG Maribor, pričel pa se je tudi Modri abonma Slovenske filharmonije. Med pomembnejše glasbene dogodke prejšnjega tedna sodi tudi premiera Verdijeve opere Nabucco v Mariboru, omenjamo pa tudi uspeh pianista Aleksandra Gadžijeva na glasbenem tekmovanju v Monte Carlu in začetek koncertne sezone Društva prijateljev glasbe Koper.

V oddaji pozornost najprej namenjamo uvodnemu koncertu Orkestra Slovenske filharmonije, s katerim je začel novo glasbeno sezono, ter Kogojevim dnevom, ki že vrsto let bogatijo glasbeni utrip na Primorskem. Obiskali smo tudi koncert Tartini Junior v Kopru ter si ogledali dve novi uprizoritvi, baletno pravljico Kekec v Mariboru ter operno baletno pravljico Gospod in hruške v Ljubljani. Ob koncu oddaje pa napovedujemo še dva koncertna cikla: SiBrass in Jesenske serenade.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Vaša idealna stranka (in uvodni pozdrav)… appeared first on Filip Pesek.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Vaša idealna stranka (in uvodni pozdrav)… appeared first on Filip Pesek.

Uvodni podcast.

Uvodni dio 04

Uvodni dio 03

Uvodni dio 02

Uvodni dio 01