Podcasts about slovenskim

Ob nadaljevanju izraelsko-iranskih napadov je vrh skupine G7 v Kanadi podprl judovsko državo in hkrati islamsko republiko označil za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Skupno izjavo so sprejeli, potem ko je še pred današnjim koncem dvodnevnega zasedanja s prizorišča odvihral ameriški predsednik Donald Trump, češ da gre reševat konflikt. Drugi poudarki oddaje: - Ob nadaljevanju medsebojnih napadov izraelski premier Netanjahu omenja atentat na iranskega vrhovnega voditelja Hameneja. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti ohranja 46-to mesto med 69-imi državami in s tem najnižjo uvrstitev v petih letih. - Pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem odprli nov amfiteater s skoraj 500 sedišči.

Slovenska moška teniška reprezentanca je v boju za uvrstitev v drugo svetovno skupino Davisovega pokala v Velenju gostila Indonezijo. V popoldanskih športnih minutah podrobneje še o sezoni odbojkarjev Roka Možiča in Jana Kozamernika, ki nastopata v močnem italijanskem prvenstvu. Njuni ekipi, Trentino in Verona, sta se med seboj pomerili v zadnjem odigranem kolu prvenstva.

V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite! Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar

V tokratni oddaji smo preverili, kaj lahko obiskovalci doživijo v občini Rače - Fram. Zagotovo kraj označuje raški grad, ki spada med najlepše nižinske gradove v tem delu Evrope. Začenjamo pa tudi novo potopisno zgodbo – naš popotniški cilj bo Kitajska.

Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski praizvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!

V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu.

Dramsko besedilo Sveta Ivana Klavniška je Bertolt Brecht napisal leta 1930, ko je izbruhnila velika ekonomska kriza, in igra se začne z zlomom newyorške borze, na takoimenovani »črni torek«. V njej avtor razgalja mehanizme borznega špekuliranja in uničujočih vplivov na množice delavcev, osrednji lik pa predstavlja Brechtovo različico Device Orleanske in njeno transformacijo. Lljubljansko premiero predstave, ki je nastala v soavtorstvu kolektiva ErosAntEros in skupine Laibach ter v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, si je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ogledala Petra Tanko. foto: Daniela Neri

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.

Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.

Ema Bajc je bila po uspešno opravljeni avdiciji januarja 2024 sprejeta med akademike Nemške komorne filharmonije Bremen, sicer pa je za njo kljub mladosti že bogata kariera. Kako jo je oblikovala in kakšno glasbo rada izvaja? Pravi, da vidi v sodobni glasbi večji manevrski prostor za interpretacije, sama rada nastopa v manjših zasedbah, redno pa se udeležuje tudi koncertov ali opernih predstav. Svojo glasbeno pot je začela v Ljubljani, občinstvu pa se je prvič predstavila pri trinajstih kot solistka s Slovenskim komornim filharmoničnim orkestrom. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Nataše Paklar je svoje izobraževanje nadaljevala na dodiplomskem študiju v Nemčiji pod mentorstvom prof. Dejana Gavrića in podiplomskem študiju na Conservatorium van Amsterdam pod mentorstvom prof. Kersten McCalla. Nastopala je v širokem spektru mladinskih in profesionalnih orkestrov, je stalna substitutka v Kraljevem orkestru Concertgebouw, Kraljevem komornem orkestru Concertgebouw ter orkestru severne Nizozemske (Noord Nederlands Orkest), bila je tudi članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja in Evropskega mladinskega orkestra. Bila je članica Bremenske filharmonije in tam igrala pod vodstvom dirgenta Marka Letonje, zdaj pa torej sodeluje s komornim orkestrom iz Bremna. Luciano Berio: Sekvenca za solo flavto Franz Schubert: Introdukcija, tema in variacije na temo Suhe rože D 802 (klavir Masahiro Masumi) Rama Kumaran: Scherzo for 4Flutes – Glimmering, Canal City Flute kvartet (Rama Kumaran, Ema Bajc, Mirna Ackers in Alex Tkaboca)

Slovenskim slalomistom na divjih vodah se je v Parizu izmuznila olimpijska kolajna. Željni dokazovanja in potrditve, da je bil to le nesrečen splet okoliščin, se podajajo v sklepni del letošnje sezone. Šahisti začenjajo zanje najpomembnejši dogodek, šahovsko olimpijado.

Slovenskim slalomistom na divjih vodah se je v Parizu izmuznila olimpijska kolajna. Željni dokazovanja in potrditve, da je bil to le nesrečen splet okoliščin, se podajajo v sklepni del letošnje sezone. Šahisti začenjajo zanje najpomembnejši dogodek, šahovsko olimpijado.

Je prišlo do odloga aretacije ruskih vohunov po navodilih Moskve ali Washingtona?Poslanka SDS Bah Žibert ob pobudi za parlamentarni pododbor za spremljanje romske tematike: Ne vemo niti števila Romov.Ali kandidat za evropskega komisarja Vesel lahko računa na podporo SDS in NSi?Po državi vse več okužb z novim koronavirusom, bolnišnica Izola omejila obiske.Vremenoslovci zabeležili najtoplejši julij od leta 1950, vroče je tudi morje.Ubitega Hanijo na vrhu Hamasa nasledil Sinvar. Iran in Hezbolah ostro zagrozila Izraelu.Šport: Čeh drevi v boju za olimpijsko odličje v metu diska, rokometaši z Norvežani za polfinale.Vreme: Slovenijo bo danes prešla hladna fronta, možne so tudi nevihte s točo.Prehodno vlado v Bangladešu bo po protestih, v katerih je umrlo 400 ljudi vodil Nobelov nagrajenec.V Kranju nekaj sanacije po ujmi že izvedli, največji zalogaj jih še čaka.Naselji Močila in Gorenje Polje, po onesnaženju pitne vode iz vodarne Močila, odslej vezani na vodni vir Mrzlek.Slovenskim olimpijcem za zlato 70.000 evrov in Bloudkova nagrada.

Slovenskim športnim uspehom ni videti konca. Športni šampion Tadej Pogačar se je po silovitem napadu v 4. etapi dirke po Franciji na slovitem prelazu Galibier odpeljal vsem tekmecem, slediti mu ni mogel niti največji danski rival Jonas Vingegaard, ki je proti njemu izgubil skoraj minuto. Pogačar je etapo označil za sanjsko. Na Kongresnem trgu medtem poteka sprejem nogometnih junakov, ki so se vrnili iz Evropskega prvenstva v Nemčiji. Druge teme: - SDS v novo interpelacijo ministrice Emilije Stojmenove Duh - Na najmanj 18-ih upravnih enotah bodo ustavili stavko, tudi na največji ljubljanski - Orban ob obisku v Ukrajini poudaril premirje, Zelenski brez odgovora

Slovenskim kolesarskim navijačem je danes veliko veselja prinesel Tadej Pogačar, ki je po napadu v drugi etapi dirke po Franciji oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Drugi slovenski favorit za končno zmago Primož Roglič je izgubil nekaj sekund. Zdaj v skupnem seštevku zaseda 19-o mesto in za Pogačarjem zaostaja 21 sekund.

Oči ljubiteljic in ljubiteljev kolesarstva so danes uprte v Rim, kjer se bo odvilo še zadnje dejanje letošnje kolesarske dirke po Italiji - parada šampionov. Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar prepričljivo vodi v skupnem seštevku s skoraj 10-imi minutami prednosti. Drugi poudarki: - Oboroženo krilo Hamasa po štirih mesecih znova izvedlo raketne napade na osrednji Izrael. - Predlog zakona o kakovosti v zdravstvu deležen številnih pripomb in predlogov. - Primorska gledališka nagrada tantadruj za življenjsko delo letos prevajalcu Srečku Fišerju.

V Pulju je tamkajšnje Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom ter Kinom Valli pripravilo festival Dnevi slovenskega filma. Včerajšnjega odprta in projekcije Vzornika se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Do četrtka bodo na ogled še filmi Zbudi me, Jezdeca in Telo. Sinoči so v galeriji mestne hiše v Gradcu odprli razstavo del Borisa Gaberščika in Branka Lenarta, dveh pomembnih protagonistov slovenske in avstrijske fotografske scene. V prireditvenem centru iKult v Celovcu bodo v tem večeru pod naslovom »Vinko Möderndorfer – 130-letnica rojstva« predstavili knjigo in film o tem pomembnem predagogu in etnografu, doma iz Zilje na avstrijskem Koroškem. O njem bosta govorila vnukinja, šansonjeka Vita Mavrič ter vnuk, književnik in režiser Vinko Möderndorfer.

Iran je v sinoči sprožil prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Izstrelil je več kot 300 brezpilotnih letal in raket. Večino raket so prestregli zunaj ozemlja Izraela. Predsednik ZDA Joe Biden je ponovil, da je podpora ZDA Izraelu neomajna. Kot so sporočili v Teheranu, so napad izvedli v odgovor na napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila, v katerem sta med drugim umrla dva visoka iranska generala. Preostale novice: Matjaž Han je novi predsednik SD-ja. V Novi Gorici kmalu knjižnica reči. Slovenskim rokometašicam lahko pot na olimpijske igre preprečijo le še Črnogorke.

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Veliki teden v Rimu: Papež za mašo zadnje večerje v ženski zapor, avtor meditacij za križev pot v koloseju še ni znan.Pirc Musar ob predstavitvi poročila Slovenske vojske: »Slovenija je sposobna ubraniti suverenost in ozemeljsko celovitost države,«.Premier Golob o začasnih azilnih domovih: Predlagala ju je policija, namen je, da smo pripravljeni, če bo potrebno.Imate sklenjeno naročniško razmerje pri enem od največjih telekomunikacijskih operatorjev? Potem ste bili v zadnjih letih verjetno oškodovani.Nova resolucija Združenih narodov o premirju v Gazi: Kitajska mu je že napovedala podporo.Gospodarsko ministrstvo je s SID banko in Slovenskim podjetniškim skladom predstavilo povratne spodbude, ki so na voljo podjetjem.Francija dvignila stopnjo teroristične ogroženosti.Pred ljubljansko mestno hišo že 11. protest proti gradnji kanala C0.Mariborska fakulteta Alma Mater z novim mejnikom v novo študijsko leto.Šport: Peter Prevc se je od športne kariere poslovil s šestim mestom v Planici. Njegov brat Domen včeraj le za Avstrijcem Hubrom.Vreme: danes še nekaj sonca, jutri pooblačitve z dežjem, ki ga bo v sredo še več.

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!   Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)

Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.Gre za obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v zvezi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). V njej na podlagi nepričakovano odkritih arhivov v Innsbrucku na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, in s tem povezan nacionalni spor, ki se je takrat preselil tudi v gore.   Foto: Zdenka Mihelič

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann, vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa. Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru

Nogometni navdušenci čakajo večerno tekmo slovenske reprezentance s Kazahstanom za uvrstitev na Evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. Izbranci Matjaža Keka bi si vstopnico na Euro zagotovili že z remijem. Druge teme: - Ob Svetovnem dnevu otrok opozorila, da Gaza postaja pokopališče otrok, Izrael nadaljuje obleganja bolnišnic. - Protikorupcijska komisija preiskuje premiera Goloba zaradi suma pritiskov na policijo. - Na Cerkniškem jezeru pogin žerjavov, ki bi lahko bil posledica ptičje gripe.

»Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov,…« se zamisli Branka Gombača spominja Tone Partljič. Do nedavnega je bila druga polovica oktobra v znamenju gledališkega praznovanja – v dolgoletnem rednem terminu je v Mariboru potekal festival Borštnikovo srečanje. Na njem se vsako leto podeljuje najvišje priznanje za življenjsko delo igralkam in igralcem v Sloveniji, Borštnikov prstan. Ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, leta 2020, sta v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom – Gledališkim muzejem nastali oddaji, v katerih smo predstavili vse dotedanje prejemnice in prejemnike tega najvišjega odličja. Tokrat vam v oddaji Oder – 50 let Borštnikovega prstana, predstavljamo Prejemnice. Avtorici oddaje sta Ana Perne in Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vida Juvan in Elvira Kralj v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. Foto: Vlastja Simončič. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana smo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom pripravili radijski diptih Prejemnice in Prejemniki Borštnikovega prstana. V oddaji 50 let Borštnikovega prstana – Prejemniki boste slišali odlomke iz najvidnejših stvaritev igralskih velikanov, kot so Vladimir Skrbinšek, prvi prejemnik Borštnikovega prstana, prek Berta Sotlarja, Borisa Kralja, Poldeta Bibiča, Jurija Součka, Radka Poliča Raca, do Borisa Cavazze in drugih izjemnih slovenskih gledaliških umetnikov. Diptih oddaj sta pripravili Ana Perne in Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Janez Škof v: Emil Filipčič, Psiha, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94. Foto: Tone Stojko. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Pred začetkom gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu se pogovarjamo s sokuratorico programa dr. Amalijo Maček in kustosinjo dr. Dašo Pavlič; izpostavljamo razstave, posvečene arhitektu Edvardu Ravnikarju, Slovenskim umetnicam v obdobju 1850–1950 in delom Ivana Zajca. Sledi še nekaj zanimivosti o »Dnevniku Janeza Filipa Cobenzla«. Ne preslišite. Prispevke so pripravili Aleksander Čobec, Goran Tenze, Žiga Bratoš in Iza Pevec. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska izvedba: Mirta Berlan, redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Evropska unija se sooča s porastom števila prihodov migrantov, predvsem prek Sredozemlja. Pod največjim pritiskom je italijanski otok Lampedusa, ki ga je danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je predstavila akcijski načrt za obvladovanje migracij in Italiji zagotovila, da lahko računa na Unijo. Še nekaj poudarkov iz oddaje: - Vrstijo se obsodbe incidentov, ki so spremljali včerajšnjo parado ponosa v Mariboru. - Stroka opozarja na nizko precepljenost proti virusu HPV. - Slovenskim školjkarjem orade pojedle večino letine klapavic.

Uvodni večer bo v ljubljanskih Križankah, preostale dni pa se bodo glasbeni nastopi vrstili na odrih v Parku Sveta Evrope in štirih dvoranah Cankarjevega doma. Osrednja zvezda festivala bo Britanec Benjamin Clementine, pianist, vokalist in tekstopisec, ki pri ustvarjanju svoje glasbe prepleta staro in novo klasično glasbo, kabaret, rok ali muzikal. Benjamin Clementine je tudi vse bolj uveljavljeni filmski igralec. Letos bo na džezovskem festivalu svoje skladbe predstavil skupaj s Slovenskim godalnim seksetom. Letošnjo izvedbo festivala kurirajo trije programski vodje Bogdan Benigar, Dre A. Hočevar in Borja Močnik, ki se bo posvetil predvsem programu na zunanjih prizoriščih.

Začela se je Dirka po Franciji. Kolesarski navdušenci bodo v prihodnjih dneh in tednih stiskali pesti za najboljše, eden od glavnih favoritov je naš Tadej Pogačar. Francijo pa ob pričakovanju enega večjih športnih dogodkov v državi te dni pretresajo nasilje in izgredi. Druge teme: - Tudi sinoči goreli avtomobili, poškodovane številne stavbe, razglasitev izrednih razmer bi podprla večina Francozov - Špansko predsedovanje Evropski uniji premier Sanchez začel z obiskom Ukrajine - Pod najevsko lipo razmisleki o slovenskem jeziku in kulturi, pa tudi kritike o zapostavljanju Koroške

V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.

Slovenskim odbojkarjem se včeraj kljub velikim pričakovanjem ni uspelo uvrstiti v finale svetovnega prvenstva. Italijani so bili boljši s 3:0 v nizih. Naši odbojkarji pa se bodo proti Brazilcem borili za bronasto medaljo. Druge teme oddaje: - Pogreb britanske kraljice Elizabete Druge bo 19-ega septembra - Ukrajinska vojska dosegla pomemben napredek v regiji Harkov - Beneški zlati lev filmu Vsa lepota in prelivanje krvi Laure Poitras

»Pesem [...] mi pomaga pri boju s tesnobo, daje mi smisel, pisanje je majhna zmaga nad sramom,« zapiše hrvaški pisatelj Dino Pešut v romanu Očetov sinko. Kakšno supermoč ima poezija ali umetniško ustvarjanje na sploh, kako lahko vsakomur pomagata, da se dvigne nad tesnobo in pomaga zajeziti sram?Očetov sinko je sicer prvoosebna pripoved mladega geja, Zagrebčana, soočenega z neprijetno novico o očetovi bolezni, ki se nenehno sooča tudi sam s seboj. Biti ali ne biti pesnik? Se povezati z očetom, ali pozabiti nanj? Hkrati pa se ne more odtegniti družinski preteklosti, se znebiti nenehnega odlašanja, premagovati večne izgovore, se premakniti iz mrtvega teka sedanjosti, videti svetlejšo prihodnost. Kamen družbenega razreda ga vleče navzdol in ni jasno, kako se obrniti, ne da bi se z vsakim premikom zanka okoli vratu le še bolj zatezala, in tudi če bi jo razrahljal, ga za naslednjim ovinkom že čaka nov povod za strah in novo izhodišče za sram. Vendar je možno v posameznih bitkah, ki večinoma potekajo s samim seboj, tudi zmagati in se dvigniti nad sram. »Edini način, da se proti njemu boriš, je, da ga ozavestiš, izvabiš iz sebe, o njem spregovoriš in tako začne zlagoma izvenevati,« Pešut pojasni v pogovoru. Zato sta književnost ali umetnost tako pomemben prostor za pripovedovanje o najbolj raznolikih sferah našega življenja in o sramu, ki zadeva naše telo ali pa družbeni razred in zaradi česar se včasih raje delamo še bolj nevidne in neslišne, kot smo. Nevidni in neslišni sebi in drugim.Kako se osvobajati spon, reševati občutek krivde, premagovati revščino, lezti iz delavskega razreda ali sprijazniti z obtičanostjo v njem, prisluhnite v podkastu in, seveda, preberite v Očetovem sinku.—Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj, večkratni prejemnik nagrade Marin Držić. Napisal je več dramskih iger, med njimi Pritisci moje generacije, Granatiranje, Djeca recesije, H.E.J.T.E.R.I. in dva romana, poleg Očetovega sinka (izšel 2022 pri založbi Beletrina, prevedla Dijana Matković), še Poderana koljena. Pravkar sodeluje s Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru, kjer na oder postavljajo dramo Elektri pristoji črnina. —-Pogovor je potekal v hrvaščini, vendar sva sklenili, da ga ne bova prevajali v slovenščino, temveč le povzeli; Dinova pojasnila tako ostajajo v izvirniku.

Marsikatero poškodbo hrbtenjače je mogoče preprečiti, sporočajo ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča, skupaj s Slovenskim združenjem za fizikalno medicino in Zvezo paraplegikov Slovenije. Na URI Soča ugotavljajo, da se je letos število oseb s poškodbami hrbtenjače povečalo, saj so sprejeli že 33 pacientov s težjo ali zelo težko poškodbo. Do poškodbe hrbtenjače pa največkrat pride pri različnih padcih, sledijo poškodbe v prometnih nesrečah, pogoste so tudi športne poškodbe. Več pa v prispevku Petre Medved.

Tony Margeta, ki se je rodil in odraščal v Göteborgu, slovenskima staršema, je svojo glasbeno kariero začel v Gosskörju v göteborški katedrali kot 7-letnik. Študiral je dirigiranje med drugim pri Matsu Nilssonu in Matsu Paulssonu, sodeloval tudi z Ericom Ericsonom. Zaključil je tudi izobraževanje za zborovskega pedagoga na Univerzi za glasbo v Göteborgu. V preteklih letih je bil dirigent več zborov, kot sta Chalmers Damkör, mešani pevski zbor univerze v Göteborgu (zdaj Göteborgs Akademiska Kammarkör) in komorni zbor Vox Magna v Göteborgu. V Sloveniji je poleti vodil tedenski tabor s Slovenskim otroškim zborom.

Vlada je danes predstavila ukrepe za blažitev občutnih podražitev hrane. Slovenskim kmetom bo država namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči in odkupila vso v Sloveniji pridelano pšenico. Poleg tega je kmetijsko ministrstvo pripravilo tudi košarico 15 izdelkov, pri katerih bodo sproti nadzirali cene. Trgovci v odzivu pravijo, da to ne bo omejilo rasti cen. Druge teme: - Letna inflacija v območju evra junija na rekordnih 8,6 odstotka - Koalicijski predlog novele zakona o RTV Slovenija v državnem zboru, vlada za obravnavo po nujnem postopku - S kronometrom se je začela kolesarska Dirka po Franciji: v rumenem Lampaert, Pogačar devet sekund pred Rogličem

Včeraj se je sestala t.i. komisija za prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Trenutne razmere na globalnih trgih ponudbe žit vidijo v veliki meri špekulativne, v Sloveniji pa naj bi bili letos priče povprečni letini pšenice. Pričakujejo da bo požete približno 100.000 ton pšenice krušne kakovosti, pravi Franc Kučan …

Včeraj se je sestala t.i. komisija za prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Trenutne razmere na globalnih trgih ponudbe žit vidijo v veliki meri špekulativne, v Sloveniji pa naj bi bili letos priče povprečni letini pšenice. Pričakujejo da bo požete približno 100.000 ton pšenice krušne kakovosti, pravi Franc Kučan …

V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.

Danes bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem premierno uprizorili opero za otroke Veveriček posebne sorte. Po priljubljeni literarni predlogi Svetlane Makarovič sta jo ustvarila skladatelj Iztok Kocen in libretist Jakob Barbo. Veveričja mama je pretresena, ko ugotovi, da eden od njenih otrok ni takšen kot drugi, saj ne more skakati! A čeprav mladega Čopka družina izloči, ta spozna, da ima veliko drugih talentov, ki jih lahko razvija. Otroško opero je režirala Kaya Tokuhisa, kostumografijo je pripravila Anjana Pavlič, scenografijo Jaro Ješe, koreografijo pa Maša Vajda Andrejka. V pevskih vlogah nastopajo Klemen Torkar, Katja Konvalinka, Eva Černe, Marko Erzar in Antea Poljak. Po današnji premierni uprizoritvi bo opera v prihodnjem tednu na ogled za šolske skupine, za izven pa ponovno jeseni.

Nocoj bo, v sklopu jubilejnih 70-ih let obstoja, ob 19-ih in 30 minut v Križevniški cerkvi v Ljubljani nastopil Slovenski oktet, ki je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji, vse od tedaj pa velja za najbolj reprezentativni slovenski moški vokalni komorni ansambel. V sedmih desetletjih delovanja se je predstavil na skoraj vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih, večkrat tudi na Festivalu Ljubljana. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Povezuje umetniško naklonjenost in delo številnih posameznikov, ki so z leti sooblikovali tudi zgled drugim. Posebno skrb namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot komponirani, jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese tudi med rojake in ljubitelje petja po svetu. Repertoar okteta je izjemno širok in raznovrsten, saj ga oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov, veliko jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Slovenski oktet bo predstavil nabor ljudskih pesmi v priredbah za njegov sestav, ki so jih pripravili slovenski skladatelji. S svojo predanostjo poslanstvu zasedbe še vedno ohranja bistvo tistega, zaradi česar je bila ustanovljena. Z izborom se bodo tako vrnili tudi v zgodnja leta ustvarjanja, ko so v svojem izrazu blesteli s preprostimi obdelavami ljudskih pesmi.

Nad Potočami pri Preddvoru še vedno divja požar, ki se zaradi suhega naravnega okolja in vetra vse bolj širi. Po nestrokovnih ocenah je zajel že skoraj 700 hektarjev travnika in gozda, gasi ga več kot dvesto gasilcev. Slovenskim helikopterjem je na pomoč priskočilo še hrvaško letalo za gašenje požarov iz zraka, ki bo vodo zajemalo iz Bohinjskega jezera. Okoliški prebivalci za zdaj sicer niso ogroženi, a policija poziva, naj zaradi dima ne odpirajo oken in ne hodijo v bližino požara. V oddaji tudi: Mirovni pogovori Ukrajine in Rusije prinesli napredek. Naše bolnišnice bi lahko sprejele več kot 50 ukrajinskih bolnikov. Slovenski nogometaši se od Katarja poslavljajo z remijem.

Ocenjujemo četrti koncert cikla VIP Slovenske filharmonije na katerem je bila krstno izvedena noviteta Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damjana Močnika in četrti koncert abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na katerem je pod taktirko Raoula Grüneisa zvenela glasba Ramovša, Schumanna in Brucknerja. V ljubljanski operni hiši je prejšnji teden potekala premiera Gounodove opere Faust, v mariborski pa smo si ogledali Bizetovo Carmen. Nekaj minut namenjamo tudi 36. Slovenskim glasbenim dnevom, ki bodo potekali sredi aprila.

Tomaž Barada je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) in obenem vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Spregovoril je o slovenskih uspehih in o tem, kakšno je bilo vdušje v reprezentanci med COVIDom-19.

Tomaž Barada je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) in obenem vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Spregovoril je o slovenskih uspehih in o tem, kakšno je bilo vdušje v reprezentanci med COVIDom-19.

We speak to well-known Slovenian musician Tone Rus who always has something interesting to say. - Pogovarjali smo se z znanim slovenskim glasbenikom Tonetom Rusom, ki ima vedno kaj zanimivega za povedati.

We speak to well-known Slovenian musician Tone Rus who always has something interesting to say. - Pogovarjali smo se z znanim slovenskim glasbenikom Tonetom Rusom, ki ima vedno kaj zanimivega za povedati. 

Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.

Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.

Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok.

Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejetje resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili. Naj bo to model, kjer bo elitni profesionalni šport temeljil na široki amaterski bazi, model, ki bo gradil na finančni solidarnosti, prostovoljnosti, odprtih tekmovanjih, z eno federacijo na državo za posamezni šport? Katerim vrednotam naj sledi evropski šport, kako naj si utrdi avtonomnost? Kje so koristi in kje pasti komercializacije športa? O vsem tem voditelj Aljaž Golčer in gostje: - Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, - Marko Ilešič, dolgoletni športni funkcionar in sodnik sodišča Evropske unije, - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic.

Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«. Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko. Lojze Filipič v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Konec tedna se z 18. Slovenskim dnevom vrtnic začenja teden vrtnic, ki bo do 18. junija razveseljeval številne občudovalce teh kraljic slovenskih vrtov. Če imate vrtnice na vrtu tudi sami, pa imate morda kakšne težave z njimi ali želite vedeti več o sajenju, obrezovanju, gnojenju in drugem, bo za vas sredin Svetovalni servis. Na vprašanja o oskrbi vrtnic, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si, bo odgovarjala Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in podpredsednica Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic.

Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!

Po državi se je uradno začelo cepljenje proti covidu za vse odrasle, še naprej bodo imeli prednost starejši od 50 let in ranljive skupine. Po novici, da Evropska unija ne bo naročila novih odmerkov cepiva AstraZeneca, vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović zatrjuje, da zadreg glede drugega odmerka v Sloveniji ne bo. Ostale teme: - V kampanji za delovanje STA v prvem tednu zbrali 189 tisoč evrov - Slovenskim policistom pri varovanju meje s Hrvaško v pomoč 21 kolegov iz tujine - V spopadih med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami ranjenih 200 ljudi

Zdravstveni minister Janez Poklukar je izrazil zadovoljstvo z odzivom na naročanje na cepljenje proti covidu prek portala zVem. Ob tem je vnovič pozval k odločitvi za cepljenje. Še nekaj drugih poudarkov: Tisti, ki želijo razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, so onemogočili glasovanje o tem prihodnji teden. Slovenskim policistom bo mejo s Hrvaško pomagalo varovati 21 kolegov iz Estonije, Litve in Poljske. Nedeljsko zaprtje trgovin ni v neskladju z ustavo, so odločili ustavni sodniki.

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.«

Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay.

Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano? Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ... Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!

Konec septembra je v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine izšel članek o novem inzulinu. Njegova posebnost je v tem, da si ga bodo bolniki in bolnice s sladkorno boleznijo tipa 2 vbrizgali enkrat tedensko. Soavtor članka je tudi slovenski diabetolog predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Ljubljani prof. dr. Andrej Janež. »Gre za ultimativen dosežek, za novo molekulo z velikim potencialom, ki bo bolnikom olajšala življenje in izboljšala zdravljenje sladkorne bolezni.« Podrobneje o novem inzulinu in o študiji, pri kateri je sodeloval dr. Janež, v oddaji Glasovi svetov. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem. V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka. Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju med Tretjim programom RAS in Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje je bilo 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor. na fotografiji: Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica nagrade) v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1963/64. Avtor fotografije: Vlastja Simončič vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

SPORED: Uvod - Nogomet in košarka se vračata. - V kakšni formi bo v Orlandu igral Luka? - Ali lahko premor Dallasu koristi? 11:15 - NBA nagrade za najboljše igralce 12:15 - Najbolj koristni igralec sezone (MVP) 21:10 - Rookie sezone (ROY) 25:25 - Obrambni igralec sezone (DPOY) 28:15 - Šesti igralec sezone (6MOY) 33:10 - Igralec, ki je v sezoni najbolj napredoval (MIP) 40:20 - Trener sezone (COY) 43:50 - Najboljše peterke sezone (All-NBA) 44:45 - prva peterka lige (1st team) 47:10 - druga peterka lige (2nd team) 57:25 - tretja peterka lige (3rd team) Vse kaže, da bomo lahko ljubitelji športa v Sloveniji avgusta zelo uživali. Slovenske igralce bomo namreč lahko v glavnih vlogah spremljali v zaključku Lige prvakov in lige NBA. V novem podkastu smo zato spregovorili o povratku nogometa in košarke, najpomembnejših datumih začetka tekmovanj in pripravah Luke Dončića na nadaljevanje sezone. Potem pa smo se posvetili nagradam za najboljše igralce rednega dela NBA sezone. Katero nagrado si zasluži Goran Dragić? Ali bo Luka Dončić osvojil več nagrad? O vsem tem boste več izvedeli s klikom na naš novi podkast. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Izteka se projekt Vsi (filmi) doma – slovenske filmske ustvarjalke in ustvarjalci so v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in z Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, v zadnjih osmih tednih na spletu v duhu gibanja vsi doma brezplačno ponudili na ogled okrog 170 slovenskih filmov. Zaradi pandemije so letošnji filmski festival v Cannesu odpovedali, vseeno pa se je odvilo tradicionalno srečanje producentov »na potezi«, in sicer prvič virtualno. Dogodka se je udeležila tudi Marina Gumzi, producentka na čelu produkcijske hiše Nosorogi. V oddaji se bomo poleg tega posvetili še filmografiji Terrenca Malicka. Vabljeni k poslušanju!

Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Napovedujemo 35. Slovenski knjižni sejem, ki bo naslednji teden potekal v Ljubljani; predstavljamo monografijo Dolenjskega muzeja Novo mesto o Kapiteljski njivi; govorimo o študiji o vlaganjih v avdiovizualni sektor in njihovih gospodarskih učinkih, ki so jo predstavili v Ljubljani; nekaj minut namenjamo CoFestivalu – mednarodnemu festivalu sodobnega plesa v Ljubljani; oznanjamo, kdo bo naslednje predstavljal Slovenijo na arhitekturnem bienalu v Benetkah; za konec pa predstavljamo nagrajence Društva oblikovalcev Slovenije in prejemnike nagrad in priznanj Mirka Šubica, ki jih podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije. Foto: iz dokumentarnega filma Cunningham; http://cofestival.si/2019/cunningham-2019/ O CoFestivalu Program 2019 Vstopnice Prizorišča Podporniki Galerija Kolofon Zgodovina CoF 2012 CoF 2013 CoF 2014 CoF 2015 CoF 2016 CoF 2017 CoF 2018 Slovenščina English Alla Kovgan: CUNNINGHAM (2019) dokumentarni film

»Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova, Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.

Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič.

V tokratnem podcastu Maribor Is The Future smo zaključili serijo pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami EkstremnoSlovensko, ki se je v različnih prostorih po Mariboru odvijala od leta 2016 do 2018 in bo v kratkem izšla tudi v knjižni obliki v okviru Male garažne knjižnice, izdajatelja Ustanove fundacija Sonda. Za zaključek smo pogovore z igralkami, režiserkami, scenaristkami, montažerkami in durgimi filmskimi delavkami podkrepili z raziskavo zastopanosti žensk na filmskem področju v Sloveniji in širše. Ob tej priložnosti smo v studiu radia YoureUp v GT22 povabili Niko Gričar, ki je v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom izvedla raziskavo, in Tino Poglajen, predsednico Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk, ki je slovenska nacionalna sekcija mednarodne zveze filmskih kritikov FIPRESCI. Pogovor je moderiral Žiga Brdnik, za zvok je skrbel Boštjan Eržen. POVZETEK RAZISKAVE: Zastopanost režiserk v slovenskem filmu s podporo Slovenskega filmskega centra / Filmskega Sklada RS v obdobju 1995 -2017 Do danes je bilo znotraj nacionalnega filmskega programa (1995-2017) podprtih 17 celovečernih filmov režiserk in od tega 4 prvenci (od skupno 143 filmov). Glede na zvrst je bilo podprtih 13 igranih celovečernih in 4 dokumentarni celovečerni filmi: - V obdobju 1995-2017 je znotraj nacionalnega programa podprt eden od približno osmih celovečernih filmov z udeležbo ženske režiserke in vključuje tudi filme v spolno mešani režiji ter prvence (13%). - V obdobju 1995-2017 je bil prikazan eden od devetih celovečernih filmov z udeležbo ženske režiserke (11%) in s večinsko podporo Sklada/SFC. - Režiserke so imele najvišje deleže podpre na razpisih za prvence (27%) in za AV projekte (24%), med tem ko so imeli režiserji najvišje deleže podpre na razpisih za realizacijo (celovečerni z 92% in kratki filmi z 84%), na razvoju projekta (81%) in na razvoju scenarija (75%): - eden od dvanajstih podprtih celovečernih filmov je v režiji ženske, - eden od štirih je prvenec režiserke, - eden od šestih je kratki film režiserke, - in enako velja za razvoje projektov in razvoje scenarijev, ter pri avdiovizualnih delih je eden od štirih podprtih v režiji ženske. - V 117 prikazanih filmih (s podporo SFC/FS; 1995-2017) je filme soustvarjalo 27% žensk in 69% moških na ključnih pozicijah filmskega ustvarjanja. V 4% so bile ekipe spolno mešane (večinoma področja za scenarij, produkcijo, montažo in scenografijo). (Nika Gričar, avtorica raziskave v sodelovanju s SFC) Več na: https://www.film-center.si/media/uploads/froala_editor/files/SFC%20katalog%202018_F&F_.pdf https://www.film-center.si/sl/novice/7584/zanemarljiva-zastopanost-zensk-v-filmskem-sektorju/ http://ekran.si/uvodnik-april-maj-junij-2018/ http://www.ewawomen.com/gender-inequality-in-the-film-industry-2/

Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …

Petkovih 5 minut ... tokrat Matevž in Robi govorita o prireditvi BIM Forum 2018, ki je potekal 7.6.2018 na Bledu. Prireditev je organiziralo podjetje CGS Labs d.o.o. v sodelovanju s Slovenskim združenjem za informacijsko modeliranje gradenj (siBIM).

Tretji dan, približno na polovici festivala 9. bienala ULU Slovenije smo se pogovarjali z žirantom Tinom Grabnarjem, gledališkim režiserjem. Izmed devetih predstav, ki so bile izbrane v tekmovalni program, bo žirija jutri izbrala in razglasila zmagovalke. Do takrat žirija svoje mnenje zadržuje zase, zato sva se pogovarjala bolj o Grabnarjevem osebnem pogledu na gledališče. Tin Grabnar sicer zaključuje magistrski študij gledališke režije, toda kljub svoji mladosti je že precej izkušen. Deluje kot samostojni kulturni delavec in je sodeloval z ljubljanskim in mariborskim lutkovnim gledališčem, Slovenskim mladinskim gledališčem, v prihajajoči sezoni pa bomo njegovo delo lahko gledali tudi v SNG Drama Ljubljana. Seveda pa deluje tudi na neinstitucialni sceni, na kateri je v Mariboru prisoten tako ali drugače že skoraj desetletje. Z veseljem sem se pogovarjala z enim izmed redkih predstavnikov mlade generacije, ki jih stroka uspe prepoznati kot vredne poslušanja in upoštevanja ter upam, da ne bo ostal osamljen primer. Pogovor je nastal v sklopu kritiško-novinarskega seminarja pod vodstvom gledališke kritičarke, dramaturginje in mentorice Zale Dobovšek s sodelovanjem devetega Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Lutkovnega gledališča Maribor, spletnega portala Koridor – križišča umetnosti in GT22.