Podcasts about javnem

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, direktor Cipre dr. Matej Cepin, podpredsednik planinske zveze mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.Kandidata sta bila še: Branko Ravnak, predsednik plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je s sodelavci in v sodelovanju z Mednarodno zvezo društev IAHD Adriatic na Javnem mestnem kopališču pripravil jubilejni, že 20. "Dan brez vozička" in akcijo "Voda vzame, voda vrne". Z opozarjanjem na posledice nepremišljenih skokov v vodo so na dogodek povabili tudi starostnike, varovance različnih zavodov in druge invalide. Iris Breganski, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu, s 4405 točkami osvojila srebrno kolajno v sedmeroboju. Tako je dvema zlatima in srebrni kolajni, ki jih je leta 2018 osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji ter lanskima bronastima na evropskem članskem prvenstvu na Poljskem, dodala še šesto odličje z velikih mednarodnih tekmovanj.

Stavke v javnem sektorju povzročajo vse več težav. Ker tudi na pogajanjih o prenovi plačnega sistema ni videti jasnega napredka, se je moral predsednik vlade Robert Golob ob današnjem začetku novega rednega zasedanja državnega zbora zagovarjati pred poslanci. V oddaji tudi: - V Bruslju deljenje vodilnih položajev institucij Unije - Izrael: cilji ofenzive v Rafi so skoraj izpolnjeni - Kot član uprave RTV odstopil tudi Andrej Trček

Pogajanja o reformi plačnega sistema, s katero želi vlada reševati številne sindikalne zahteve po zvišanju plač kljub časovni stiski, potekajo prepočasi. Pogajalci jih bodo zato skušali pospešiti z oblikovanjem ožje delovne skupine. Z manjšim številom pogajalcev bo tudi kompromis bistveno lažje najti, so bili po današnjih krovnih pogajanjih prepričani tako sindikati kot vlada. Najtežje se bo uskladiti o časovnem obdobju, v katerem bo reforma uveljavljena, ter o načinu usklajevanja plač z inflacijo v tem obdobju. Druge teme: - Koordinacija zdravniških organizacij zaradi stisk bolnikov poziva k čim hitrejšemu končanju mediacije med vlado in Fidesom. - Združeni narodi: izraelske omejitve dostave humanitarne pomoči v Gazo bi lahko pomenile uporabo lakote kot orožja v vojni, kar bi lahko predstavljalo vojni zločin. - Srbska skupščina na ustanovni seji izbira predsednika oziroma predsednico. Kot kaže, bo to dozdajšnja premierka Ana Brnabić.

Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.

Ob izteku drugega tedna zdravniške stavke so stekla pogajanja o zdravstvenem stebru, v okviru katerih želi vladna stran reševati nekatere stavkovne zahteve Fidesa. Ta se pogajanj, ki so se začela opoldne, ni udeležil, je pa vlado ob isti uri povabil na svoja pogajanja, a se jih ta ni udeležila. Predsednik Fidesa Damjan Polh meni, da bi lahko oba sestanka potekala istočasno, saj so teme precej različne. Dodal je tudi, da so tu predvsem zato, da rešijo stavkovne zahteve in stavko končajo. Druge teme: - Meddržavno sodišče v Haagu odloča o izrednih ukrepih glede vojne v Gazi - Vladna delovna skupina za čimprejšnji razpis refernduma o graditvi drugega bloka nuklearke - Mariborski župan Arsenovič s tožbo zoper mestni svet zaradi odvzema pravic v Javnem holdingu

Mineva prvi dan stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki vladi očitajo, da ni uresničila zavez iz že podpisanih sporazumov. Delo v javnem zdravstvu bo tako do preklica stavke okrnjeno, Boris Rižnar iz mariborksega kliničnega centra pa dodaja, da stavka ne bo močno vplivala na delovanje sistema, saj je zaradi podhranjenosti že zdaj okrnjen. Stavka se bo jutri nadaljevala, znova pa se bodo na pogajanjih sešli tudi predstavniki vlade in sindikata. Drugi poudarki: - Hekerji vdrli v sistem gasilskega društva in ukradli podatke o klicateljih na 112. - Teroristični napad v Izraelu terjal eno žrtev, odgovornost prevzel Hamas. - Policija začela preventivno akcijo za ohranjanje zbranosti na cesti.

Dogajanje v odnosih vlade in javnega sektorja bo po prazničnem zatišju znova zelo pestro. Strani bosta v kratkem po pričakovanjih uradno podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo. Zdravniki in sodni funkcionarji se medtem pripravljajo na protestno prekinitev dela. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi se začenja s prvo pravico, to je do oskrbovalca družinskega člana - Pred dvorano varnostnega sveta Združenih narodov obesili tudi slovensko zastavo - Leto 2024 bodo zaznamovale tudi volitve v Evropski parlament in ameriške predsedniške

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Socialni transferji se bodo prihodnje leto vendarle usklajevali z inflacijo, in sicer v višini 70 odstotkov. Vlada je sprejela še več dopolnil k predlogu zakona o izvrševanju proračunov. Med njimi je umik prepovedi usklajevanja plač v javnem sektorju. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evidentiranje delovnega časa bo v ponedeljek steklo skladno z novelo zakona o tem, podjetja bodo imela za pripombe tri mesece. V tem času bo pristojni inšpektorat imel predvsem svetovalno vlogo - Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko podaljšala še za 20 dni in napovedala podaljšanje za pol leta. - Izrael je ob nadaljevanju napadov v Gazi pozval k evakuaciji prebivalcev štirih mest na jugu enklave.

Vlada je sprejela dopolnila k predlogu zakona o izvrševanju proračuna. Kot je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, so se za prihodnje leto dogovorili za delno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo in sicer v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Prav tako ne bo zamrznitve plač v javnem sektorju, uskladitev pokojnin pa je pričakovati januarja. Drugi poudarki oddaje: - Novela zakona o evidentiranju delovnega časa v veljavo s ponedeljkom. - Slovenija bo podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. - Združeni narodi zavračajo enostransko razglašena varna območja v Gazi.

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega vrha Evropske unije je vnovič vojna v Ukrajini. Voditelji so potrdili nadaljnjo vojaško, politično in humanitarno pomoč napadeni državi, večer pa posvečajo migracijam. Slovenija naj bi predstavila predlog, po katerem bi na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino poslali enote Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Premier Robert Golob je dejal, da je treba pomagati zahodno-balkanskim državam, da bodo boljše pri upravljanju migracij. V oddaji tudi: - Nadaljevanje pogajanj o novem sistemu plač v javnem sektorju, čeprav zastavljeni rok ne bo ujet - Stranka SDS vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Bešiča Loredana - Ministrstvo in Mestna občina Maribor dosegla dogovor o financiranju kulturnih ustanov in programov

Zakaj so ženski glasovi v medijih in na dogodkih slabše zastopani, kje so razlogi za to in kakšna je vloga združenja Ona ve in kako si ženske drznemo stopiti naprej? Celoten pogovor z Marto Kos o pomenu povezovanja žensk strokovnjakinj in promocijo znanja, lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda111 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Vlada bo obravnavala potek pogajanj o plačnem sistemu v javnem sektorju in simulacijo finančnih učinkov rešitev. Predstavila jih bo pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik, ki pričakuje mandat za nadaljnje delo. Sindikati pravijo, da je žogica na vladni strani, sindikalist Jakob Počivavšek sejo ocenjuje za prelomno. Drugi poudarki oddaje: - Za razrešitev devetih programskih svetnikov RTV Slovenija, ki jo predlagajo koalicijske stranke, ni pravne podlage, je prepričan predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič. Prvak SDS Janez Janša je potezo označil kot zadosten razlog za ustavno obtožbo. - Vojna v Ukrajini, ki bo osrednja tema vrha Sveta Evrope, ne pojenja. Ukrajinsko prestolnico so davi pretresli novi obsežni zračni napadi ruske vojske. V Kijevu sicer pričakujejo visok kitajski obisk v okviru prizadevanj za začetek mirovnih pogajanj. - Kakšna družbena ureditev bi spodbujala mir in kakšen je odnos literature do resnice, sta osrednji temi 55-ga mednarodnega srečanja pisateljev, ki ga organizira slovenski center Pen. - Ob vnovičnem dežju opozorila pred plazovi, poplavami in burjo.

Sindikati javnega sektorja so na včerajšnjih pogajanjih o prenovi plačnega sistema pričakovali vladni predlog o odpravi plačnih nesorazmerij, vlada pa začetek zapiranja odprtih zadev. A po osmih urah pogovorov so se dogovorili le, da bo novi sistem temeljil na stebrih. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Praznovanje evropskega povezovanja, ki se je rodilo na ruševinah vojne, letos tudi v znamenju krepitve proizvodnje streliva v Uniji - Po nedavnih strelskih napadih v Srbiji več 10 tisoč ljudi v Beogradu protestiralo proti nasilju - Svet mariborskega kliničnega centra potrdil začetek postopka za razrešitev direktorja Antona Crnjaca

Predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja bodo danes po dobrem mesecu dni spet sedli za pogajalsko mizo. Obravnavali bodo poročilo delovne skupine, ki usklajuje besedilo zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Sindikati pričakujejo, da bodo vendarle vsaj začeli usklajevati številna odprta vprašanja. Skoraj vse zadeve so namreč še nedogovorjene, o odpravi plačnih nesorazmerij pa se sploh še niso začeli pogovarjati, saj vlada še ni predstavila svojega predloga. Sindikati zato menijo, da dogovora do predvidenega roka, torej do 30-ga junija, ni več mogoče doseči. Druge teme: - Srbske šole od danes varujejo oboroženi policisti. Zaradi napada v beograjski šoli odstopil minister za izobraževanje. - Cankarjeva nagrada za najboljše izvirno literarno delo Mojci Kumerdej za zbirko kratkih zgodb "Gluha soba". - Celjski rokometaši po petih letih spet pokalni prvaki.

Za skupno mizo bodo jutri znova sedli predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, ki bodo govorili o novem sistemu javnih plač. Krovna pogajanja se zares še niso začela, prav tako vlada zaostaja s predlogom glede odprave plačnih nesorazmerij, vse to pa povečuje časovni pritisk, saj je rok za sklenitev dogovora 30-i junij. Drugi poudarki oddaje: - Za zagotavljanje oskrbe na domu primanjkuje predvsem kadra, postaja pa tudi vse dražja. - Rusija najemniški skupini Wagner obljubila dobave orožja za zavzetje Bahmuta. - Slovensko mladinsko gledališče v Ravenni osupnilo občinstvo.

Predstavljamo monografijo scenaristke in dramatičarke Ane Lasić Intuitivna scenaristika s podnaslovom Arhetipska matrica junakovega potovanja, ki je izšla pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Knjiga, ki je plod avtoričinega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega dela, prinaša nove poglede v zakonitosti pripovedovanja filmskih zgodb in bo v pomoč scenaristom pri ustvarjanju njihovih zgodb. Obiskali smo tudi razstavo Moja domača rutina arhitekta Farzina Lotfi-Jama v Aksiomi, ki v svojih delih obravnava temo pametnih mest, domov in s tem povezanih manipulacij.

Sindikatom po predstavitvi plačne reforme v javnem sektorju še marsikaj ni jasno. Kot najbolj sporno njihova pogajalca Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek omenjata zamrznitve napredovanj ter razmerij med stebri, ki bi lahko vodila v velike razlike v plačah med dejavnostmi. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik pa poudarja, da nihče ne bo na slabšem; najbolj bodo zvišali najmanjše plače. Druge teme: - Evropski voditelji za skupen odgovor na migracije; na mejah bo vzpostavljena fiksna in mobilna infrastruktura - Zakaj imamo energetske izkaznice stavb, ne pa potresnih? - Rokometaši Celja z golom v zadnji minuti v gosteh presenetili Nantes

Vladna koalicija se je na včerajšnjem vrhu torej zavezala, da plačnih razredov pod minimalno plačo po reformi plačnega sistema v javnem sektorju ne bo več. Za letos napovedujejo postavitev temeljev za reformo, hkrati pa tudi pogajanja s sindikati o odpravi nesorazmerij. Druge teme oddaje: - Evropska centralna banka bo znova dvignila obrestne mere - V Trbovljah delavnice za premagovanje strahu pred matematiko - Košarkarji Olimpije tretjič zmagali v Evropskem pokalu

Plačna reforma v javnem sektorju bo v ospredju današnjega koalicijskega vrha. Izhodišča med drugim predvidevajo oblikovanje plačnih stebrov po dejavnostih in novo plačno lestvico. Po pričakovanjih bo govor tudi o predlogu sindikatov, naj bosta najvišja in najnižja plača v razmerju 1: 7. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Predsednico republike Natašo Pirc Musar bo v Zagrebu sprejel njen hrvaški kolega Zoran Milanović - Znane bodo podrobnosti zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je hkrati odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije - Veljavnost večine letnih vinjet se izteka - ob nakupu novih nujna pozornost pri vnašanju podatkov

Številne reforme, ki jih za letos napoveduje vlada, bodo trd oreh. Po usklajevanju glede zdravstvene reforme je zdaj na vrsti urejanje plač javnega sektorja. Ob zahtevah vse več sindikatov po zvišanju plač in napovedih zaostrovanj sindikalnih bo o izhodiščih za reformo plačenga sistema danes na Brdu pri Kranju razpravljal vrh koalicije. Drugi poudarki oddaje: - Zunanje ministrstvo: tuja državljana, osumljena vohunjenja, pripadnika ruske obveščevalne službe - Predsednica Pirc Musar danes v Zagrebu na prvem srečanju s kolegom Milanovićem - Po hudi nesreči v kočevskem Melaminu občina in podjetje predstavila možno lokacijo za preselitev tovarne

Vlada bo danes predvidoma obravnavala zakon o dodatku pravosodnim funkcionarjem, ki naj bi do reforme prejemali 600 evrov bruto na mesec. Bodo seriji zvišanj plač zaposlenim v javnem sektorju sledile tudi plače v gospodarstvu? Gospodarska zbornica ocenjuje, da bo rast zagotovo hitrejša od inflacije. Druge teme: - Vodenje ljubljanskega Kliničnega centra z več kot 8 tisoč zaposlenimi in kar 50-milijonsko izgubo prevzema travmatolog Marko Jug - Zaveznice enotne v odločni podpori Ukrajini: v boj proti ruskim okupatorjem prihaja najsodobnejše in najboljše ofenzivno orožje na svetu - Sredi zime vroče v hrvaškem saboru: ali predlagana delitev plaž ob Jadranski obali res vodi v privatizacijo?

V studio smo povabili družinskega zdravnika v Zdravstvenem domu Kamnik Roka Ravnikarja, ki je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Vprašali ga bomo, kje on vidi rešitev za akutno krizo v družinski medicini, ko 130 tisoč pacientov nima svojega izbranega zdravnika. So ambulante za neopredeljene res edina rešitev, bi lahko zvišali normativ, glavarinski količnik? Pa tudi, kaj misli o stavki, o plačah zdravnikov, kako mlade pritegniti v ta poklic.

Dogovor o dvigu plač v javnem sektorju je podpisan. Javni uslužbenci bodo prvi učinek občutili pri izplačilu oktobrskih plač, večini se bodo nato z aprilom plače znova zvišale. Pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik je ob podpisu izrazila zadovoljstvo, a je tudi priznala, da bo vprašanje sistemskih sprememb plačnega sistema trši oreh. Da pa je prav to ključno, izpostavlja tudi predstavnik sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vlada v takoimenovani izhodni covidni zakon združila ključno zakonodajo iz 10-ih protikoronskih svežnjev - 12 držav zveze Nato podpisalo pobudo o skupni evropski zračni obrambi - Slovenski rokometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo boljši od Bosne in Hercegovine

Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.

Vlada in sindikati javnega sektorja so danes vendarle dosegli in parafirali dogovor o zvišanju plač in povračilu stroškov za letos in prihodnje leto. A po besedah ministrice za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik to še ni dejanski konec pogajanj. Dogovor morajo zdaj potrditi še posamezni sindikati. Drugi poudarki dneva: - Številne reke ob obilnem deževju prestopajo bregove - Rusija bo jutri podpisala priključitev okupiranih ukrajinskih ozemelj - Orkan Ian pustošil tudi po Floridi, mrtvih več ljudi

2176 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.

Pravzaprav so ob našem dnevu državnosti v ospredju kadrovska vprašanja in menjave. Nekateri - kot je predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Kazimir Miksić - odstopajo, ker so člani SDS-a in, kot dodaja Kazimir, noče biti v službi vlade, ki jo usmerjajo »levostranski uličarji«. Postopek za druge - recimo odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH - sproža vlada, saj naj Božo Emeršič in Leon Cizelj ne bi izpolnjevala pogojev za to mesto. Skeptični smo lahko od daleč, po drugi strani pa strokovnost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo mest ima svojo funkcijo: to folklorno spregledajo vsi politični poli, ker naš je pač naš. In o tem lahko kakšno rečemo tudi v naši RTV hiši. Javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Komentar in pregled tedna je pripravila Nataša Štefe.

Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO

Novinarji RTV Slovenija so ob današnji stavki vnovič opozorili na politizacijo javnega servisa. Kot so dodali, se zaposleni na RTV vsakodnevno soočajo s kršenjem novinarske in uredniške avtonomije. Odločitev generalnega vodstva zavoda, da danes skrajša informativne oddaje in s sporeda umakne oddajo Tednik, pa so označili za cenzuro. Drugi poudarki oddaje: - Bencin in dizel zunaj avtocest od jutri dražja za približno 20 centov na liter. - Vlada in sindikati javnega sektorja izpostavili nujnost iskanja ukrepov proti draginji. - Prehranska varnost zaradi vojne v Ukrajini v osredju zasedanja zunanjih ministrov 27-erice.

Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obrnjeno, so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti zapisali ob podelitvi letošnje srebrne plakete. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ta je 21. februarja, smo se z njo pogovarjali o njeni poti v materinščini v italijanskem okolju, kjer je še vedno prisotnih veliko predsodkov do Slovencev. Marina Cernetig jih skuša presegati s številnimi dejavnostmi v katerih sodeluje: vodi Inštitut za slovensko kulturo v Špetru in multimedijski muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, je idejni vodja in koordinatorica projekta Benečija gor in dol, sodeluje pri pripravi slovenskih radijskih oddaj, kot je Okno v Benečijo, aktivna je v Beneškem gledališču, ustvarja pa tudi poezijo v domačem slovenskem narečju.

Epidemija se pospešeno krepi in število okužb se bliskovito povečuje. Prejšnji teden so potrdili več kot 20 tisoč pozitivnih primerov, ta teden se bo številka - sodeč po projekcijah - najmanj podvojila. Ker večje število okuženih in posledično karanten že vpliva na delovanje družbe, so karantene od danes skrajšane na 7 dni. Krajša je tudi veljavnost testa za vstop v državo, omejitve so tudi v javnem potniškem prometu. Druge teme oddaje: - V Melbournu poteka zaslišanje v primeru Đokovič. Bo moral teniški as zapustiti Avstralijo? - Majhna pričakovanja pred pogovori Združene države-Rusija o ukrajinski krizi - Največ zlatih globusov dobila filma The Power of the Dog in Zgodba z zahodne strani

Najnovejši podatki o širjenju koronavirusa vzbujajo upanje, da smo v Sloveniji že dosegli vrhunec četrtega vala epidemije. V bolnišnicah ga medtem še pričakujejo, razmere so po navedbah državnega sekretarja na zdravstvenem ministrstvu Franca Vindišarja zaradi pomanjkanja kadra in njegovega premeščanja kritične. Vse nenujne storitve so ustavljene. Vindišar zato poziva ljudi, naj se izogibajo adrenalinskim športom in drugim dejavnostim, kjer je tveganje za poškodbe večje. Druge teme: - Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju poln petletni mandat na Evropskem javnem tožilstvu - Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci sklenili koalicijski dogovor - Smučišče v Soeldnu usodno za 38-letnega slovenskega deskarja Marka Grilca

Konec maja je minilo 380 let od rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, prihodnje leto pa se bomo spominjali 350. obletnice polihistorjevega prihoda na grad Bogenšperk. Tudi zato so se v Javnem zavodu Bogenšperk odločili, da obletnici počastijo z odprtjem nove stalne razstave, na kateri so zajeli celoten opus Valvasorjevega življenja in dela, ki temelji na najnovejših spoznanjih o baronu, do katerih so v zadnjih letih prišli slovenski zgodovinarji. Kot poudarja kustos razstave doktor Jernej Kotar, gre za največji in najzahtevnejši razstavni projekt v zgodovini muzeja. V enem izmed sklopov na razstavi spoznamo tudi njegov rod. Do pred kratkim se je mislilo, da potomcev po polihistorju ni, sinovi so vsi postali menihi, po hčerah se rod ni prav dolgo nadaljeval. A z odkritjem najmlajše hčerke, katere portret je prikazan tudi na razstavi, se je izkazalo ravno nasprotno, da še vedno živi približno 120 Valvasorjevih potomcev, a nihče izmed njih v Sloveniji.

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

"Nonumentov je toliko kolikor je ljudi, ki v prostoru prepoznavajo spremembe" Javni prostor se nenehno spreminja in s tem odraža tudi spremembe v neki družbi. Nekateri prostori zapadejo v pozabo, drugi zaradi drugačnih (političnih) okoliščin morda problematični. Kaj pripovedujejo te spremembe je eno od vprašanj, ki jih že vrsto let zastavlja skupina Nonument – z izrazom nonument namreč opisujejo »arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je spremenil kot posledica družbenih ali političnih sprememb.« O tej temi sta v okviru neformalne iniciative sprva začela razmišljati umetnika Martin Bricelj Baraga in Neja Tomšič, ob njunem boku pa trenutno v okviru skupine delujeta tudi arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec. Prav preplet umetniškega in teoretskega delovanja je ključen za delovanje skupine, ki se z razstavo z naslovom Razstava je na terenu trenutno predstavlja v ljubljanskem MAO, za svoje delo pa so letos prejeli tudi Plečnikovo medaljo. O pozabljanju, arhiviranju, nepričakovanem življenju nonumentov in naših čustvenih odzivih nanje ter še čem sta v pogovoru ob priložnosti razmišljali članici skupine Nika Grabar in Neja Tomšič. Foto: Matjaž Rušt

V Poslovnem mikrofonu boste, izvedeli, kako poteka delo v Javnem holdingu Maribor, kjer je od februarja zaposlenih 83 ljudi. Preverili smo, kako je s postopkom oprostitev najemnin za poslovne prostore v lasti mariborske občine, prinašamo pa tudi pozitivno zgodbo – tokrat o podjetju Lunos, ki spada med najhitreje rastoča podjetja pri nas in je bilo tudi letos med finalisti tekmovanja za najboljšega delodajalca Zlata nit.

Enotnemu plačnemu sistemu v javnem sektorju se obetajo spremembe. 12 let po uvedbi je Ministrstvo za javno upravo sindikatom predstavilo izhodišča za prenovo sistema, ki pa naj ne bi bil več enoten. Kaj predlaga vladna stran, kaj o tem menijo sindikati, kaj snovalec obstoječega plačnega sistema in kaj to pomeni za javne uslužbence boste slišali v razpravi voditeljice Katje Arhar s strokovnjaki, sindikalisti in politiki. Gosti: - Boštjan Koritnik, Minister za javno upravo, - Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, - Jakob Počivavšek, Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, - Branimir Štrukelj, Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja, - Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo in vodja programa Sigma pri OECD.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o Janševi zaustavitvi objave razpisa o vpisu na fakultetni študij. Vlada v četrtek ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v prihodnje študijsko leto, ker te točke ni obravnavala, je na konferenci o razmerah s covidom-19 povedal predsednik vlade Janez Janša. Gradivo bo treba do prihodnjega tedna dopolniti s podatki o prihodnjih potrebah po delavcih, je bil njegov argument. O Janševi potezi sta v tokratnem videokomentarju razpravljala Ali Žerdin in Janez Markeš. Več na delo.si. 3-2-21

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja trenutno ponuja kar nekaj možnosti za kreditiranje na področju kmetijstva in podjetništva. Odprt je javni razpis za dodeljevanje posojil za investicijske projekte v primarni kmetijski pridelavi, odprti so dodatni roki na Javnem razpisu za ugodna posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ribniški sklad pa je objavil tudi Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil podjetnikom na problemskih in obmejnih problemskih območjih pravi direktor Velislav Žvipelj.

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja trenutno ponuja kar nekaj možnosti za kreditiranje na področju kmetijstva in podjetništva. Odprt je javni razpis za dodeljevanje posojil za investicijske projekte v primarni kmetijski pridelavi, odprti so dodatni roki na Javnem razpisu za ugodna posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ribniški sklad pa je objavil tudi Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil podjetnikom na problemskih in obmejnih problemskih območjih pravi direktor Velislav Žvipelj.

Tokrat o Javnem holdingu Maribor v ustanavljanju – družbi, ki bo združila mariborska javna podjetja z namenom, doseči boljše in racionalnejše poslovanje javnih podjetij. Ustavili smo se še v Talumu in preverili, kakšen je vpliv epidemije novega koronavirusa na njihovo poslovanje. Predstavili pa smo tudi pozitivno poslovno zgodbo o gojenju jagod.

S kineziologinjo in kolegico Majo Dakskobler je stekel sproščen pogovor, kjer so se teme pogovora dotaknile različnih življenjskih izkušenj, ki jih je Maja doživela ob vodenju vadb, joge, prostovoljstvu v Afriki in še čem. [0:00] – O vlogi in umestitvi kineziologov v javnem zdravstvu, na trgu in v športu.[11:45] – Debata o primerjavi učinkovitosti rehabilitacijskih in vadbenih programov preko storitev javnih sistemov ali privatnega sektorja.[15:30] – O Majinih prelomnejših življenjskih izkušnjah (prehod iz freelancinga v redno službo, prostovoljstvo v Afriki, njena izkušnja z jogo, prostovoljstvo in družbeno-politični aktivizem …).[32:45] – Diskusija o enakosti in neenakosti.[42:45] – Uspešni posamezniki na področju kineziologije in vprašanje o tem, kako bi opredelili uspešnost na tem področju.[47:47] -  Kje se Maja vidi v prihodnosti.

Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja)

Letos obhajamo 150 obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in 170 obletnico programa Zedinjena Slovenija v za svetovno ureditev revolucionarnem letu 1848. Obdobje slovenskega narodnega prebujanja je pomenilo tudi razmah zborovskega petja pri nas. To pa je neposredno povezano, saj je zaradi svojega skupinskega “značaja” in utemeljenosti v “ljudskem” prepevanje dalo ključen prispevek k vzpostavitvi takrat novih konceptov naroda in Slovenstva. Tokratna oddaja Sledi časa bo vlogo petja v procesih narodnega prebujanja osvetlila skozi pisanje slovenskega časopisja 19. stoletja, ki je te procese spremljalo iz neposredne bližine in jih komentiralo v skladu s sočasnimi idejnimi tokovi. Hkrati pa bo raziskala kako, če sploh, to obdobje odmeva v sodobni slovenski pevski dejavnosti. Na to vprašanje bosta pomagala odgovoriti sogovornika, katerih življenje je s petjem prežeto: Mihela Jagodic, strokovna svetovalka za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in pevec Janez Triler, član Slovenskega okteta.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).

Pogovor je nastal na podlagi članka Prste stran, ki si ga lahko preberete tu: www.mladina.si/176482/javno-za-zasebno/