Podcasts about bolniki

Odgovornost za svoje zdravje nosimo sami, pravi fitoterapevtka Ana Marija Kolman.Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravstveno stanje: od genske predispozicije, življenjskega sloga, do psihosomatskih dejavnikov. Ko zbolimo, odgovornost za zdravje najraje preložimo na zdravnike. V procesu zdravljenja zdravnik bolnika spremlja z rednimi laboratorijskimi preiskavami krvi, ki so osnova za obravnavo bolezni. Profesor dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem UKC, je pred kratkim izdal priročnik z naslovom »Kako brati krvno sliko«, v katerem krvno sliko imenuje »kraljica vseh preiskav«. Priročnik je sicer namenjen samo strokovni javnosti, ki jo avtor nagovarja s sporočilom: »Krvno sliko v vsako zdravnikovo misel«.Morda zelo enostaven in učinkovit način spremljanja našega zdravstvenega stanja je, če vsaj enkrat letno opravimo preventivni laboratorijski pregled krvi. S tem lahko sami prevzamemo nadzor nad svojim zdravjem, kajti osnovni biokemijski izvidi bi nas v primeru odstopanj od referenčnih orientacijskih vrednosti pravočasno opozorili na napake, ki jih je pri pravočasnem prepoznavanju moč popraviti. Tako bi odstopanja od referenčnih orientacijskih vrednosti v krvni sliki lahko popravili s spremembo življenjskega sloga, fitoterapijo ali zdravili. Bolniki, ki so že v obravnavi, pa bi lahko tudi sami spremljali rezultate svojega zdravljenja in ob morebitnih stranskih učinkih zdravil podprli ogrožene organe s fitoterapevtskimi proizvodi ali domačimi zeliščnimi pripravki. Interpretacija večjih odstopanj, nepravilnosti in posebnosti v krvni sliki pa je seveda izključno v pristojnosti zdravnika.

Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja. Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D    

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Kje smo po letu dni zdravniške stavke? Bolniki je tako rekoč ne občutijo, le redki od razlogov zanjo še niso odpravljeni. Kot kaže, traja predvsem zato, ker zagotavlja pogajanja in pogovore med sindikatom Fides in vlado. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna začenja obveščanje upravičencev o deležu v denarju ali delnicah. - V pričakovanju mirovnega dogovora med Izraelom in Hamasom vprašanja o podpori izraelske skrajne desnice. - Odprli razstavo o "kulturnem teroristu", kot je dramatika in režiserja Dušana Jovanovića označil Josip Vidmar.

Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L je na pobudo bolnikov in v soglasju s stroko začelo zbirati sredstva za prepotrebno prilagojeno opremo za fizioterapijo. Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L: "Bolniki z limfomom ali levkemijo so velikokrat hospitalizirani zelo dolgo, zdravljenje je naporno in jih oslabi. Zato so pripomočki, ki so prilagojeni tudi za gibanje v postelji, nujni." Kako lahko darujete, preverite tukaj.   

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?

Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč. Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe ni videti konca. Država ne najde dogovora s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču, ti so že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomanjkanja sta težava tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. V Radijski tribuni, ob pol desetih, bo o razmerah, v katerih se zdravijo, spregovorila bolnica, ki odgovorne v državi sprašuje – si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?

Bruseljsko poročilo o vladavini prava po nareku preverjenih kadrov v Sloveniji.Bančni sistem ostaja stabilen, dobički v sektorju rekordni.V prvem polletju turistični rezultati boljši kot v enakem obdobju lani.Škodo, ki jo je vlada povzročila zavarovalnicam, bomo poravnali davkoplačevalci.Netanjahu med obiskom v ZDA dokaj takten do vseh sogovornikov.Vatikanski državni tajnik v Ukrajini: Vojna naj ne postane samo novica.Bolniki letos namesto z vlakom, v Lurd odpotovali s prilagojenim avtobusom.Zavod za šolstvo v jeseni z novim vodstvom; po desetih letih se poslavlja Vinko Logaj.Na olimpijskih igrah v Parizu, dan pred uradnim odprtjem, že prvi naš nastop:Rokometašice na zgodovinski tekmi pod olimpijskimi krogi izgubile proti Dankam.Vreme: Danes in jutri bo precej jasno s svežim jutrom. Čez dan bo postopno topleje.

21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.

V času, ko politika škodljivo podira temeljno zaupanje med bolniki in zdravniki, je p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik v bolnišnici Novo mesto, glas razuma in spoštovanja. Spregovoril je o stiskah in omejitvah zdravstvenega osebja ter o nujnih pogojih za dobro zdravljenje.

Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

Glavni stavkovni odbor Fidesa je nezadovoljen s potekom pogajanj, stavke pa ne namerava zamrzniti niti ob morebitni mediaciji, o kateri se pogovarja z vlado. Posledice po dveh mesecih zdravniške stavke se vidijo predvsem pri navalu na urgentne centre, kjer bolniki ob odpovedovanju rednih obravnav iščejo pomoč. Predstojnik mariborskega urgentnega centra Marjan Prosen opozarja, da so že na maksimumu. Druge teme: - V petih domovih za starejše odkrili legionelo - Humanitarne organizacije: morski koridor za pomoč Gazi ne bo omilil krize - Petra Prevca na drugi postaji norveške turneje od zmage ločile desetinke

Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.

Zdravniška stavka vse bolj vpliva na obravnavo pacientov, še vedno pa ji ni videti konca. Bolniki ostajajo brez bolniških listov, brez pregledov in posegov, na katere so čakali tudi več tednov in mesecev. Kaj lahko storijo in kako jim lahko pomaga zastopnica pacientovih pravic? Kakšne posledice bo stavka pustila na zdravju ljudi in kdo bo za to odgovarjal? Vabljeni k poslušanju Radijske tribune, ko je zastopnica pacientovih pravic Adela Postružnik odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.Kandidata sta bila še:   Marko Hribernik, umetniški vodja ljubljanske opere, ki je v Gradcu prevzel glasbeno vodstvo pri izvedbi Gorenjskega slavčka. V mednarodni pevski zasedbi s slovensko ustvarjalno ekipo je Gorenjski slavček, naša največkrat uprizorjena opera, prvič zazvenela v slovenskem jeziku zunaj naših meja.  Alenka Sottler, ilustratorka, katere opus so na 17-ih straneh predstavili v vodilni newyorški reviji za sodobno ilustracijo 3x3 Magazine. Objava z intervjujem, preglednim izborom njenih del in kratkimi izjavami umetniških direktorjev ter urednikov, s katerimi je umetnica sodelovala, so priznanje za slovensko ilustracijo in njeno prepoznavnost v svetu.  

Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti. Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu . številni ljudje prihajajo, odhajajo, odvijajo se aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi! Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za 2x, ampak 3x več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči…. Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo, že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi! Najlepši trenutki nočne izmene, je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo, če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju… Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj… Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje konča dobro, tako kot je treba.

Bizarnost slovenskega zdravstvenega ustroja se je spustila za še eno nadstropje in preden dokončno strmoglavi tja, kjer ves čas gorijo žarki ognji, jo poskušamo vsaj za nekaj minut ustaviti s to priloženo analizo. Najprej in na začetku. V zdravstvenem sistemu delujejo, vsaj glede zdravništva, eni najbolj pametnih ljudi na Slovenskem. Ker so tudi ministri pogosto zdravniki predvidevamo, da so tudi zdravstveni ministri izredno pametni, saj je že od začetkov civilizacije znano, da je telo zapleten stroj in je potrebno mnogo znanja, študija in podobnega, da se ga človek nauči popraviti. Šest let je treba hoditi v visoke šole, da te pripustijo k zdravljenju. In potem je neverjetno, kako to okolje ekstremno pametnih ljudi že zadnjih nekaj desetletji počne same neumnosti. Vsaj tako sklepamo, ker se zdravstveni sistem sesuva pred našimi očmi. V zadnjih dneh je razpadel v sramotno stavko bolnikov. Ki ji bo sledila /ali pa ji ne bo/ sramotna stavka zdravnikov. Skratka – nekoč popularna drama absurda se je začela pri nas igrati na ljudskih odrih, postavljenih po glavnih trgih prestolnice. Poskusimo preskočiti ovire, ki jih pred slehernika postavi zdrav razum in se z rahlim odporom potopimo v vso šarado. Ker bolniki in zdravniki stavkajo, se moramo te nove slovenske pogruntavščine lotiti s terminologijo sindikalnega boja. Torej; zdravniki so v teh stavkah delojemalci, bolniki pa so delodajalci. In kar je najbolj noro; oboji stavkajo zaradi tega, ker so nezadovoljni s trenutno situacijo. Kar na nek način transcendentalno presega običajni sindikalni boj, v katerem je s situacijo nezadovoljna ena stran – zgodovinsko gledano najpogosteje delojemalci. Delodajalci so po navadi nezadovoljni samo, če ne dobijo dovolj ohlajene penine, ali je kršen kateri drugih delodajalskih privilegijev. V slovenskih javnozdravstvenih stavkah pa sta nezadovoljni obe strani … Prek prsta sklepamo, da so delodajalci, se pravi bolniki, v prvi vrsti nezadovoljni, ker so bolni. In ker bodo na protestu njim v podporo nastopili tudi predstavniki vlade, predvidevamo, da jih bodo vladajoči podprli v tem nezadovoljstvu. Ker da bi jih podprli v prizadevanjih, da lahko bolniki pridejo do zdravnika, hkrati pa na ministrstvu za to držijo škarje in platno v rokah, nima nekega smisla. Kajti bistveno nezadovoljstvo bolnikov je v tem, da ne morejo do zdravnika. In tu se konča. Zdravniki pa so po drugi strani nezadovoljni, ker so preobremenjeni in premalo zaslužijo. Da se ta absurdni krog, ki ne zdrži logične presoje, razveže, moramo v enačbo pripeljati še tretji element. To so tisti, ki plačajo zdravnike. Oziroma ki plačujejo ves zdravstveni sistem. Zavarovalnice torej … Čemu ne stavkajo zavarovalnice, oziroma čemu nihče ne stavka proti zavarovalnicam? Bolnik, se pravi delodajalec z zavarovalnico podpiše obligacijsko razmerje, ki ga nato zavarovalnica ves čas zavarovalne dobe eklatantno krši … Zdravniki iz Fidesa, ki kot pravi ljudski glas štrajkajo izključno, ko so leve vlade, s prstom zato kažejo na zavarovalnice, dobavitelje in ostale krvosese, kjer naj bi vse ponikal javni denar. Je pa res, da je ponikanje javnega denarja v slovenskem zdravstvu v deželi stoterih kraških pojavov bolj kot ne logično. Javni denar – da enačbo elegantno sklenemo – pa je tisti denar, ki ga pridelajo delodajalci, se pravi bolniki. Hočemo povedati, da smo sedanji in potencialni bolniki tisti, ki plačujemo za ta na smrt bolni javni zdravstveni sistem; katerega vrhovi so na srečo na okrevanjih na jahtah ob sredozemski obali. Ostane torej le še možnost, da bolniki še več plačujemo zavarovalnicam, ki naj nato polnijo zdravstveni sistem; ampak ne moremo, ker smo bolni. Tako gre osnovni absurd absurdne manifestacije slovenske blaznosti, če ga pogledamo skozi terminologijo stavkovnega vala zdravnikov in bolnikov. Na vso reč pa je na srečo mogoče pogledati še metafizično. Bolniki menijo, da so zdravniki ne le dolžni, da jih zdravijo, temveč menijo vsaj malo tudi, da so zdravniki krivi, da so zboleli. Hočemo povedati, da smo bolniki lahko tudi resne tečnobe, ki svoje zdravje povezujemo izključno z medicino in zdravstvenim sistemom. Težava je v dejstvu, da smo odnos zdravnik-bolnik v teh zavoženih zdravstvenih desetletjih poenostavili na ekonomski odnos. Zdravniki pa so na drugi strani samo kot cehovsko iskrico – kot medicinski skok čez kožo – začeli razumeti prisego onega helenskega ranocelnika. Posledično so se bolniki navadili, da je skrb za zdravje blago; ali pa usluga, podobna stotinam ostalih dejavnosti, s katerimi si lajšamo nemogoče breme civilizacije. Se pravi, da je odgovornost za naše zdravje plačljiva odgovornost nekoga drugega. In da je starka s koso na koncu poti vedno posledica ali napake, ali pa ne dovolj dobro opravljenega dela. S tem, ko smo zdravje in skrb zanj spremenili v ekonomsko, ali celo v pravno kategorijo, smo tako bolniki kot tudi zdravniki pozabili, da gre pri zdravju in bolezni za naravni, ali pa božji proces, kakorkoli že hočete; vsaj v primeru zdravnikov, če že ne tudi zavarovalničarjev, pa tudi za moralno zavezo. Ker smo moralni kompas izgubili v prepirih o iskanju krivde, smo se znašli na poti do smešenja zdravega razuma, ki je stavka bolnikov kot predhodnica stavki zdravnikov.

V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?

V naši državi na eno izmed zdravstvenih storitev čaka 1,2 milijona ljudi, od teh tretjina nedopustno dolgo. Pristojni minister Danijel Bešič Loredan poudarja, da bi morali ob koncu reforme čez največ tri leta vsi prebivalci imeti osebnega zdravnika, na pregled pri specialistu ne bi smeli čakati več kot 30 dni, na operativni poseg pa ne več kot pol leta. Drugi poudarki oddaje: - Vložena pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. - Na mejnem prehodu Petrina še zadnje prednovoletno srečanje prebivalcev pred vstopom Hrvaške v schengen. - Smučarska skakalka Nika Križnar tretja na uvodni preizkušnji silvestrske turneje.

V obdobju večjega števila okužb dihal je pomanjkanje družinskih zdravnikov toliko bolj vidno. Bolniki brez osebnega zdravnika namreč po pomoč v večji meri prihajajo tudi v urgentne centre. Pristojni minister Danijel Bešič Loredan poudarja, da bi ob zaključku reforme čez največ tri leta vsak državljan moral imeti izbranega osebnega zdravnika, ki ga želi. Druge teme: - Vložena pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija - Na mejnem prehodu Petrina še zadnje prednovoletno srečanje prebivalcev pred vstopom Hrvaške v Schengen - Smučarska skakalka Nika Križnar tretja na uvodni preizkušnji silvestrske turneje

Mislim, da lahko na ta odgovor na najboljši način, bolj kot z besedami, odgovorimo s sočutno in tiho prisotnostjo ter služenjem bolnikom in trpečim. Smrt je naša realnost, hvala Bogu pa ne naša prihodnost. Zato pustimo, da pride ob času, ki ga ne določamo sami, ne zase, ne za druge.Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Po treh neobičajnih šolskih letih, zaznamovanih s številnimi omejitvami, se je pouk danes za 270 tisoč učencev in dijakov začel brez epidemioloških ukrepov. Skoraj 21 tisoč otrok je v klopi sedlo prvič. Druge teme: - Vlada nadaljuje sprejemanje ukrepov v boju proti energetski krizi in draginji. Energetska podjetja si lahko obetajo državna poroštva, minister za infrastrukturo Bojan Kumer pa obljublja tudi regulacijo cen kurilnega olja. - Na urgenci kliničnega centra zaradi spremenjenega načina dela v ljubljanskem zdravstvenem domu pričakujejo tudi do 40-odstotno povečanje števila pacientov. Bolniki s stopnjo nujno bodo na pregled čakali bistveno dlje. - Začelo se je evropsko prvenstvo v košarki: Slovenija se bo čez slabi dve uri pomerila s Litvo, ki so jo naši košarkarji lani premagali za uvrstitev na olimpijski turnir.

Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.

Pogosta težava, ki se pri nekaterih pojavi že po petdesetem letu starosti, je obraba sklepnega hrustanca ali osteoartroza. Prizadeti so lahko vsi sklepi, tako majhni – na primer sklepi med prsti in vretenci – kot veliki – kolena, kolki. Sklep zelo boli, je slabše gibljiv, lahko otrdi. Bolniki z napredovalo osteoartrozo čutijo bolečine tako pri obremenitvi sklepa kot tudi v mirovanju. Kakšna je prva pomoč? Katere možnosti zdravljenja so na voljo? Kdaj pa je potrebna operacija? Podrobneje v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo. Na vprašanja bo odgovarjal ortoped mag. Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah.

Širjenje okužb s koronavirusno različico omikron je v eksponentni rasti. Sedemdnevno povprečje primerov je že preseglo 10 tisoč, virusno breme v družbi je zato zelo veliko. V bolnišnicah, kjer so razmere še vedno resne, pa so vse večji problem vdori virusa v bele cone. Ostali poudarki oddaje: - V pripravljenosti za posredovanje v ukrajinski krizi 8500 ameriških vojakov. - Italija po prvem krogu še brez novega predsednika. - Slovenija med državami, ki zagovarjajo jedrsko energijo; javno mnenje razdeljeno.

Revmatoidni artritis je kronična revmatična bolezen sklepov. Zbolijo lahko otroci in starejši, najpogosteje pa se začne v mlajših in srednjih letih. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji kar 20.000 bolnikov z revmatoidnim artritisom. Zdravniki so izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila, spremenilo se je spremljanje bolnikov. »Bolniki že živijo dlje in bolj kvalitetno,« pravi revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, gost sredinega Svetovalnega servisa.

Hospitaliziranih bolnikov s covidom je znova več kot tisoč, število tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, pa je 229, pa je največ doslej. V bolnišnicah iščejo dodatne postelje zanje, pri tem je težava predvsem ustrezen kader. Medtem ko tega še nekako najdejo, pa ga manjka za druge zdravstvene storitve. Zato pristojni pozivajo vse, tako prostovoljce kot usposobljene zdravstvene kadre, tudi zasebne, da priskočijo na pomoč. Preostale teme: Potrjen nov sveženj ukrepov zoper Belorusijo. Zaradi dogajanja v Gen-I in drugih energetskih družbah opozicija za izredno sejo komisije za nadzor javnih financ. Na problematiko kompostarne v Ceršaku opozorili tudi na drugem Forumu za Muro.

Kljub zaostrovanju epidemičnih razmer je vlada v nasprotju s pričakovanji odločanje o morebitnih novih omejitvenih ukrepih prestavila na jutri. Zaradi vse večje zasedenosti covidnih postelj na intenzivnih oddelkih pa bi lahko bili bolniki s covidom-19 že kmalu napoteni na zdravljenje v tujino. Poizvedovanja so namreč že stekla, so potrdili pristojni. Po besedah koordinatorja za covidne postelje Roberta Carotte bodo pomoč iskali v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, morda tudi v Nemčiji. Preostali poudarki: Opozicija zahteva Vizjakov odstop; ta vztraja, da je želel preprečiti oškodovanje Term Čatež. Okoljevarstveniki opozarjajo: zakon o varstvu okolja omogoča financiranje podnebnih onesnaževalcev. Talibanska vlada v Afganistanu prepovedala uporabo tujih denarnih valut.

Ob eksponentni rasti epidemije se povečuje tudi število kovidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Direktor NIJZ Milan Krek ocenjuje, da bomo ob takšnem nadaljevanju kmalu dosegli mejnik 130 zasedenih bolniških postelj na intenzivnih oddelkih, kolikor je zgornje še obvladljivo število. V oddaji tudi o teh vsebinah: - Protestniki spet na ljubljanskih ulicah, policija razpustila shod - Notranji minister Aleš Hojs decembra drugič na zagovor v parlament, med drugim zaradi očitkov o spodbujanju policijskega nasilja in omejevanja človekovih pravic - Evropski parlament s pravnimi sredstvi nad Komisijo za dosledno pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava

Posvetovalna skupina za cepljenje naj bi jutri pozvala k prednostnemu cepljenju proti covidu z mRNA cepivi, torej s cepivi Pfiezerja in Moderne. Ali bo vlada sledila takšnemu pozivu, še ni znano. Ostale teme oddaje: - Položaj avstrijskega kanclerja bo jutri zasedel zdajšnji zunanji minister Alexander Schallenberg. - Na Poljskem protesti proti morebitnem izstopu države iz Evropske unije. - Po električnem mrku znova na ulicah tudi prebivalci Libanona.

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor. Pravi, da je pri govoru tako, da moraš vedeti, kaj boš rekel, kateri zvok boš izgovoril. Vse to urejajo procesi v možganih, ker pa parkinsonova bolezen vpliva na možgane, posledično na neki točki vpliva tudi na govor: "Ni težava le, da bolniki nečesa ne znajo izgovoriti, ampak tudi to, kako načrtujejo zvok ali sekvenco zvokov," pravi Teja Rebernik. Pri raziskovanju si pomaga s posebno napravo - elektromagnetično artukulografijo oziroma EMO, kjer na jezik, čeljust ali ustnice postavi senzorje in s pomočjo elektomagnetičnega polja snema, kako se ti artikulatorji govora premikajo. Teja pravi, da se je za tovrsten študij odločila tudi na podlagi osebne izkušnje, saj je imel njen dedek parkinsonovo bolezen, težave pri govoru je tako opazovala od blizu. Prisluhnite pogovoru, kjer pove tudi, zakaj se je njena fotografija znašla na mobilnem laboratoriju njihove fakultete.

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti. Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu. Številni ljudje prihajajo, odhajajo, potekajo aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi! Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za dvakrat, ampak trikrat več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči …. Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi! Najlepši trenutek nočne izmene je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju … Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj … Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje končata dobro, tako kot je treba.

Ker število okuženih s covidom v Sloveniji strmo narašča in se v bolnišnicah hitro polnijo covidni oddelki, smo v torkovi Radijski tribuni govorili o zdravljenju takih najtežjih primerov v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Med drugim boste slišali, kako resno je stanje pri čedalje mlajših covidnih bolnikih in kakšen je načrt za vrhunec četrtega vala, ki nas čaka to jesen. Pripravila Vesna Martinec.

Slovenija je od danes na evropskem epidemiološkem zemljevidu obarvana rdeče. Število covidnih bolnikov narašča, kar je po besedah stroke ob vrnitvi ljudi na delo in otrok v šole pričakovati, vlada pa ta teden po naših informacijah semaforja ukrepov vseeno še ne bo obravnavala. Med izjeme za prehod meje brez pogoja PCT in karantene pa je že dodala prehod zaradi nujnega zdravstvenega pregleda. Preostali poudarki oddaje: - Končuje se 16-i Blejski strateški forum. - Letošnje Lahkonočnice govorijo o premagovanju otroških strahov. - Primož Roglič drugi na kraljevski etapi dirke po Španiji.

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike

V Sloveniji živi več kot 9000 ljudi, ki se spopadajo s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Gre za napredujočo degenerativno bolezen možganov, ki žal še ni ozdravljiva, lahko pa jo vse bolje obvladujemo. Bolniki se združujejo v Društvu Trepetlika, ki deluje že 30 let in ponuja najrazličnejšo pomoč. Življenje s parkinsonovo boleznijo je velik izziv tako za obolelega kot za njegove najbližje. V tokratni oddaji o izkušnjah z boleznijo pripovedujeta Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, in Jože Šprohar.

Slovenija je kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke med preiskavo v Banki Slovenije. To je za zdaj le mnenje generalne pravobranilke v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji na Sodišču Evropske unije. A naša država je tudi na lastni koži nedavno že spoznala, da je sicer neobvezujoče stališče pravobranilstva lahko enako sodbi. Pri nas je ob tem danes znova v ospredju tudi hitro naraščanje števila okuženih s koronavirusom ter težave, povezane s tem, ki se kar kopičij. V oddaji še: - Predsednik Pahor diplomatom izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne delitve Evrope na Zahod in Vzhod - Vlada sprejela novelo, po kateri se odgovornost za embalažo prenaša na proizvajalce - Prva slovenska satelita uspešno v orbiti, napovedujejo že novo izstrelitev

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča bolezen motoričnih živčnih celic v možganski skorji ter možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato ALS poimenujemo tudi bolezen motoričnega nevrona. Bolezen se najprej pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Gre za redko, hitro napredujočo genetsko bolezen, ki se razlikuje od bolnika do bolnika. Zdravila, ki bi zaustavilo ali spremenilo potek bolezni ni. Bolezen se največkrat pojavi med 40. in 60. letom starosti. Po vsem svetu je približno enako obolelih, in sicer od šest do osem obolelih na 100.000 prebivalcev. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. Bolniki povprečno umrejo po dveh letih, bolezen pa je pogostejša pri moških. Svojo življenjsko zgodbo spopadanja s to boleznijo, nam bo v oddaji Med štirimi stenami povedal bolnik Damijan Škrbina. Z nami pa bo tudi doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog KI za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem in preučevanjem te bolezni. Oddajo pripravlja Petra Medved.

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.

Z novim aparatom lahko zdaj zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra ledvične kamne zdrobijo dobesedno v prah – in to brez kirurškega posega in anestezije. »Bolniki lahko zapustijo bolnišnico že isti dan ali najkasneje naslednje jutro,« navdušeno pojasnjuje vodja Kliničnega oddelka za urologijo doc. dr. Tomaž Smrkolj. Podrobneje o novi pridobitvi v tokratni oddaji Ultrazvok. Slovesnega prevzema novega sistema za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov se je udeležil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana. Nov sistem za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leve proti desni: Aleš Šabeder, Tomaž Smrkolj in Lučka Kočevar (vsi UKC Ljubljana) ter Smiljan Mekicar z Ministrstva za zdravje.

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri živčne celice v možganih sčasoma propadejo. Pri večini ljudi se bolezenski znaki pojavijo v štiridesetih ali petdesetih letih življenja, manjše spremembe pa so mogoče že veliko prej. Bolezen ima tri faze. Bolniki postanejo obupani, ko opazijo, da izgubljajo telesne in miselne sposobnosti, poleg tega pa ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti. Ko bolezen napreduje, pogosto ne morejo več govoriti in so priklenjeni na posteljo, zato potrebujejo stalno nego in pomoč druge osebe. Zdravila ni. Kakšno je življenje s Huntingtonovo boleznijo, ki močno prizadene bolnika in njegove svojce, kako se soočiti z njo in kako pomagati bolnikom - o tem, bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila oče dveh sinov s to boleznijo in predsednik Društva bolnikov s Huntingtonovo boleznijo in svojcev Rudi Jakovac ter nevrolog doc. dr. Jan Kobal iz nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc