Podcasts about kaliforniji

Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine. "Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev." Zapiski: osebna spletna stran, knjiga Naj se vrti, Alenka Vreček na Instagramu.

Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?Verjetno je do danes že tako rekoč vsakdo slišal besedno zvezo »tvegani kapital«. In če ste slučajno med tistimi, ki se jim ta ni vtisnila v spomin, nedvomno poznate in morda celo dnevno uporabljate izdelke cele množice podjetij, ki so nastala prav s pomočjo te vrste financiranja, ki se je pred pol stoletja pod imenom »venture capital« rodilo v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Vse od našega brskanja po spletu pa do internetnega naročanja izdelkov, da ne govorimo o celi vrsti naprav, na katerih do teh storitev dostopamo, je namreč nastalo z velikimi, včasih kar megalomanskimi vložki tveganega kapitala in v zadnjih desetletjih po pospešenem postopku zraslo v resnično gigantska podjetja ter povzročilo močno dominacijo ameriških produktov predvsem v tehnološkem sektorju. Tudi v luči geopolitičnih sprememb, ki nam jasno kažejo, da evropsko-ameriško zavezništvo ni nujno tako trdno, kot se je zdelo, bomo torej v današnji Intelekti skušali nekoliko osvetliti fenomen tveganega kapitala: kapitala, ki je pripravljen vložiti včasih velikanske zneske v projekte, ki še ne delajo dobička in morda sploh niso nič drugega kot začetna zamisel, ter upa, da bo čez nekaj let lahko čisto majhen odstotek teh »startupov« oziroma zagonskih podjetij prodal za visoke večkratnike svojega vložka; kapitala, ki denar vloži v podjetja, ki jim banke ne bi namenile niti kredita, in igra na to, da bo v množici spodletelih investicij stavil vsaj na kakšen zmagovalni podjem, ki je uvidel prihodnji tehnološki in družbeni razvoj sveta; kapitala, ki je odigral ključno vlogo pri nastanku podjetjih najbogatejših zemljanov; ter nenazadnje kapitala, katerega skladi so do danes privabili že toliko vlagateljev, da lahko upravljajo tudi z desetinami milijardami premoženj oziroma - da si lahko to lažje predstavljamo - večkratniki slovenskega državnega proračuna. Pri zarisovanju tega fenomena nam bodo v tokratni Intelekti pomagali dolgoletni upravljalec premoženja in partner slovenskega sklada tveganega kapitala Silicon Gardens oziroma Silicijevi vrtovi Andraž Grahek, podjetnik, soustanovitelj enega prvih uspešnih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta, zdaj pa tudi vlagatelj v zagonska podjetja Boštjan Špetič ter zgodovinar in novinar Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Pixabay

U Kaliforniji proglašeno vanredno stanje zbog požara u predgrađima Los Anđelesa. Ministar odbrane Srbije zabranu preleta vojnog aviona preko BiH nazvao "neprijateljskom". Šta je poduzeto u Crnoj Gori po pitanju kontrole oružja između dva masovna ubistva u kojima su stradale 22 osobe.

Nemanja Milović je bivši personalni trener NBA košarkaša, teniske reprezentacije i drugih. Danas deli naučne informacije iz oblasti ishrane, treninga, suplementacije i života. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.Kandidati so bili še: Gregor Veble Mikić, vodja skupine za fiziko letenja in glavni aerodinamik v ameriškem podjetju Joby Aviation, kjer jim je uspel prvi poskusni polet električnega letala z navpičnim vzletanjem. Zračni taksi, kot mu pravijo v Kaliforniji, je velik korak v napredku letalstva, ki je eno od večjih sprememb doseglo že pred časom, ko so propelerje zamenjali reaktivni motorji. Akim Pekunov in Maša Kastelic, športna plesalca, ki sta na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov v armenskem Erevanu osvojila naslov svetovnih prvakov. V kraljevski disciplini, kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, sta premagala 30 najboljših plesnih parov z vsega sveta in Slovenijo po dolgem premoru vrnila na svetovni plesni zemljevid.

Spanje je že tako in tako nekakšna splošna težava, premik ure pa vse skupaj še nekoliko poslabša, tudi zato smo se odločili, da v oddaji Sol in luč preberemo nekaj odlomkov iz odlične knjige z naslovom Zakaj spimo, ki jo je napisal Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na univezi Berkley v Kaliforniji. Premalo spanja vpliva na mnogo zdravstvenih dejavnikov, tudi na obolelost za rakom, sladkorno bolezen in celo na prekomerno težo.

Veliki nemško-ameriški režiser, ki verjame, da je človek v ljubezni kar najboljša verzija samega sebeFilmi, ki se dandanes valijo iz holivudske tovarne sanj, so v splošnem tako plitki, za lase privlečeni, nabuhli in, kratko malo, slabo narejeni, da si ni več prav lahko predstavljati časov, ko je bilo čisto drugače, ko so v Kaliforniji ustvarjali veliki režiserji, ki so – navkljub cenzurnim pritiskom z dobičkom obsedenih velikih studiev – snemali celovečerce, vredne našega polnega intelektualnega in emocionalnega angažmaja. Režiserji à la Alfred Hitchcock, Billy Wilder ali Orson Welles, o katerih lahko še danes kolikor resno toliko navdušeno razpravljajo kritiki pa zgodovinarji in sociologi umetnosti, psihoanalitiki in filozofi. Enemu takemu mojstru sedme umetnosti in njegovim filmom smo se posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu; govorili smo namreč o nemško-ameriškem režiserju judovskega rodu, Ernstu Lubitschu. Pri tem smo se naslanjali na knjigo The Ethics of Lubitsch : Comedy without Relief, se pravi Lubitscheva etika : komedija brez olajšanja. Gre za intriganten zbornik filozofsko intoniranih esejev, ki je čisto pred kratkim izšel pri ugledni ameriški akademski založbi Rowmann & Littlefield, v njem pa je moči združilo osem razpravljalk in razpravljavcev, tako ali drugače povezanih s svetovno znano ljubljansko lacanovsko šolo, da bi podrobneje osvetilo opus enega največjih mojstrov holivudske komedije. Ali pa kar: enega največjih mojstrov komedije – in pika. Kaj nam torej Lubitschevi filmi govorijo in zakaj se v marsičem zdijo 80 ali celo 90 let po nastanku še vedno nepreseženi, smo preverjali v pogovoru s sourednico omenjenega zbornika, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, Ivano Novak.   foto: reklamni plakat s prizorom iz filma Ninočka (Wikipedia, javna last)

Poletni konec tedna, začetek počitnic v več delih Evrope in številne nesreče so danes znova zgostili promet na slovenskih cestah. Že od jutra so zastoji po celotnem avtocestnem križu, kot navadno pa je najhuje na primorski avtocesti. Da je v gneči še pomembneje poskrbeti za varnost, danes na bencinskih servisih ob avtocestah z letaki opozarjajo prostovoljci Agencije za varnost prometa. Ostali poudarki oddaje: - V Han Junisu se krepijo spopadi med Izraelom in Hamasom. - Požarov v Kaliforniji in Kanadi gasilci ne zmorejo omejiti. - Na olimpijskih igrah v Parizu odprli Slovensko hišo.

Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.Zakaj so stečki tako dolgo čakali, da bi se jih res temeljito raziskalo? No, to se v zadnjem času le spreminja, še posebno spodbudno pa je, da je njihovo preučevanje dobilo nov zagon v okviru projekta ERC, torej krepko finančno spodbudo Evropskega raziskovalnega sveta. Vodja projekta je arheologinja dr. Saša Čaval, sicer predavateljica in raziskovalka na Centru za arheologijo (SAC) in Inštitutu za raziskovanje družbenih ved (IRiSS) na Univerzi Stanford v Kaliforniji, strokovna sodelavka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter docentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Foto: Žiga Bratoš

Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so turnejo po Združenih državah Amerike začeli v Kaliforniji, v kraju Palisades Tahoe, kjer so se za uvod pomerili v veleslalomu. V tem je imela Slovenija močnega aduta v Žanu Kranjcu, še nekaj več pa jih ima na prizoriščih tekem v smučarskih skokih, v Hinzenbachu in Oberstdorfu, kjer sezono nadaljujejo skakalke in skakalci.

Umjetna inteligencija pomaže ljudima koji su pretrpjeli moždane udare i slične bolesti ili oštećenja, da progovore i pokažu suptilne izraze lica. Tehnologija moždanog sučelja razvijena je prvi put na svijetu u Chang Laboratoriju na Sveučilištu Berkeley u Kaliforniji.

CAPTION SOCIAL Zahuktava se ovaj plej-of! Gledali smo vrhunske utakmice u poslednjih sedam dana, neke su bili i pravi klasici, a videli smo i prvu metlu! Ali da krenemo redom... Domarovu ostavu pohodili su prvo Bruklin Netsi, koje je Filadelfija očekivano lako eliminisala sa četiri brze pobede. Teško je reći da smo ikakva druga očekivanja imali od ove serije, ali metla je metla, pa će Siksersi u najmanju ruku imati nešto više odmora dok Boston ne razreši Atlantu. A to očekujemo da će se desiti u narednih par dana...osim ako ne vidimo neko novo iznenađenje? Kad smo kod iznenađenja, dva se pomaljaju na istočnoj obali. Ono jedno i nije neko iznenađenje – Niksi su progutali Kavse u grotlu Medisona, i poterali ih na ivicu eliminacije na krilima moćnog Džejlena Bransona. Iako on sam tvrdi da za njega nije bilo budućnosti u Dalasu, verujemo da se i Mark Kjuban i navijači Mavsa itekako „češu“ kad pomisle da je cela ova drama ove sezone mogla biti izbegnuta. Ono drugo – ono drugo je već kapitalno! Majami je na najbolji mogući način iskoristio odsustvo Janisa Adetokumba u prve tri utakmice, a zatim prednost valorizovao monstruoznom partijom Džimija Batlera u čevrtom meču. Baksi su sada na ivici da postanu tek peta ekipa sa prvog mesta u plejofu koja napušta doigravanje u četvrtfinalu! Na zapadu zato – atomska košarka! Denver je bio na jednom penalu Nikole Jokića od metlanja Minesote, ali su se „vukovi“ u produžetku izborili makar za još jednu utakmicu. Ludih par mečeva videli smo i u seriji Lejkersa i Grizlisa, gde su se mladi „medvedi“ izgubili u svetlima velegrada i potpuno ostali bez kompasa dok se ljubičasto-zlatna mašina uigrava. Tri prema jedan za Lebrona i družinu, nameštaju se epska polufinala! Ipak, prave poslastice su poslednja dva para na zapadu. Iako su Klipersi potpuno desetkovani odsustvima Kavaja Lenarda i Pola Džordža, Rasel Vestbruk pruža dostojanstven otpor favorizovanim Sansima, ali se to nažalost i ne vidi u timskom skoru. A u severnoj Kaliforniji sve puca od varnica, gde Kingsi i Voriorsi igraju sada već legendarnu seriju. Imao je Harison Barns šut za velikih 3-1 za „Kraljeve“, međutim izvukli su se aktuelni šampioni, pa se serija nastavlja u prestonici! Ludi plej-of ples se nastavlja, a vi srećom imate i gde da ga pratite! Ne zaboravite da se ABA priča nastavlja u četvrtak...pa se vidimo!

Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat najbolj nenavadna dejstva o potresih. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Potres, ki naj bi povzročil izumrtje dinozavrov, je imel neverjetno teoretično izračunano magnitudo 13. Trditev je resnična 2. Več kot pol (od skoraj 200) žrtev potresa v Christchurchu na Novi Zelandiji (2011) se je zgodilo v stavbi televizije CTV. Izkazalo se je, da je novozelandski gradbeni nadzornik te stavbe ukradel identiteto nekega strokovnjaka iz Velike Britanije. Trditev je resnična 3. Po najhujšem potresu na svetu v zadnjih 100 letih, v Čilu leta 1960, sta dva moška bogovom darovala petletnega dečka. Med sojenjem se je izkazalo, da sta otroke darovala že ob dveh večjih potresih v Čilu pred tem. Trditev je izmišljena 4. Bazen Univerze v Arizoni se je ob potresu v 2 tisoč kilometrov oddaljenem Michoacanu (Mehika) zaradi tresenja izpraznil. Trditev je resnična 5. Parkfield je mestece v Kaliforniji. Znano je po mostu, katerega skrajna konca stojita na dveh različnih tektonskih ploščah, pacifiški in severnoameriški. Trditev je resnična

Znanstvenici u Kaliforniji objavili su da su postigli veliki napredak u tehnologiji nuklearne fuzije, koja bi trebala osigurati novi izvor čiste i dostupne enrergije. Dakle, što je nuklearna fuzija i zašto su neki stručnjaci zabrinuti?

Maks, čije puno ime i prezime nećemo otkriti je odrastao u Banja Luci, a trenutno živi u Kaliforniji, gde radi kao telohranitelj poznatog glumca Vil Smita i njegove porodice. U ovom razgovoru Maks je ispričao svoju životnu priču od čuvanja konvoja u Avganistanu, do plivanja sa ajkulama i borbe sa piratima, do rata u Iraku i na kraju Amerike i posla obezbeđenja poznatih ličnosti među kojima je i porodica Kardašijan. Pričali smo o ratu kada je imao samo 13 godina, do odlaska u najopasnije oblasti na svetu, pa sve do toga kako su mu ponudili posao u FBI. Ovo je prvi razgovor, a uskoro spremamo i nastavak! Pogledaj podkast na YouTube: https://youtu.be/eIMVrHaKgEU --- Support this podcast: https://anchor.fm/ivankosogor/support

Zdravo. V predigri se pogovarjamo o našem studiju, številkah, drugih podkastih in tudi o dejstvu, da ta teden 42. rojstni dan praznuje knjiga Restavracija ob koncu Vesolja. V prejšnji epizodi ugotovimo, da bi Artur v teh časih Fenchurch lažje našel na družabnih obrežjih, vprašanje pa se postavlja, če bi bila tudi na Tinderju. S pomočjo Štefice iz LD;GD potrdimo fakt, da je retrogradni Merkur končan in se skupaj s 15. poglavjem odpravimo na zahodno obalo ZDA, kjer v prostoru Zunaj norišnice živi Pametni Wonko, ali po naže Zvonko Prisebni. Pogovarjamo se tudi kakšno je v življenje Kaliforniji in ponovimo, da je konec sveta že bil in minil. Zato pa Aljo ugotovi, da je praznik haloween (helou, vin) le predigra za Martinovo, bistvo pa se je ob potovanju čez veliko lužo izgubilo s prevodom, ker bi moral biti haloween predpraznik vina (hello, wine). Pozdravljeno, vino! Sprašujemo se tudi, če je Jezus že prišel drugič … in če se mu ni morda kaj zgodilo. Če bi kdorkoli vedel kaj o tem, naj nam javi. Hvala.

Zdravo. Spet se spomnimo na veliki test nizkocenovnih piv in ugotovimo, da Peli pozna zdaj tudi brezalkohonla nizkocenovna piva, spomnimo se tudi na komad / film / knjigo Mačje pokopališče. Končno se pritepemo do krčme, kjer je v tokratnem poglavju eden od naših junakov. Artur je domači druščini iz krčme Pri konju in konjušniku namreč natvezil štorijo, da je bil teh 6 mesecev (8 let) v Južni Kaliforniji. Seveda je tem našel svojega alkimista za hujšanje (mi se spomnimo na debelost v ZDA) in sklenemo, da je bila debelost nekoč za premožne, danes pa je domena revnih. Pogovarjamo se tudi o kriogeničnih komorah in da si poceni verzijo naredite (z metodo Wima Hofa). Tudi na fotografije se spomnimo in na res dolgo pavzo, ki se nam primeri v outru.

Recept za dolgoživost Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tanja Pajk Žontar, predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o nafti oziroma črnem zlatu.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o nafti oziroma črnem zlatuIzmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Sara Rector je bila deklica iz Oklahome. Kot potomki sužnjev ji je država podelila nekaj nevredne zemlje, pod katero so pozneje našli nafto. Z njo je Sara tako obogatela, da so morali prilagoditi zakonodajo in Saro razglasiti za belko. Trditev je resnična 2. Obubožani kemik Robert Chesebrough je kot izhod v sili našel službo na naftni ploščadi, kjer je opazil, da si delavci z ostanki nafte, podobnimi parafinu, mažejo rane. Nekaj mesecev pozneje je patentiral vazelin in obogatel. Trditev je resnična 3. Kampus srednje šole na Beverly Hillsu v Kaliforniji je do leta 2017 imel ob šoli svojo mini naftno vrtino. Z njo so zaslužili približno 300 tisoč dolarjev letno. Trditev je resnična 4. Večkrat nagrajeni ameriški kemik in izumitelj, Thomas Midgley Jr, velja za človeka, ki je imel večji vpliv na okolje kot katero koli drugo živo bitje v zemeljski zgodovini. Gospod "okoljska katastrofa" je izumil "osvinčen bencin". Trditev je resnična 5. V Turkmenistanu ste kot lastnik vozniškega dovoljenja upravičeni do 120 litov brezplačnega goriva mesečno. Trditev je izmišljena

Richard Ramirez zagotovo spada med najbolj zloglasne serijske morilce vseh časov. Tako imenovani "NIght stalker" oziroma Nočni zalezovalec je širil strah po Kaliforniji zato, ker je večinoma napadal tam, kjer se počutimo varne: ponoči na domovih žrtev.

Z Jakobom Robnikom o iskanju eksoplanetov, podobnih Zemlji. #MetaPHoDcast Jakob Robnik je doktorski študent na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Tam pod vodstvom profesorja...

Pošto je Edin na „radnom odmoru“ u Kaliforniji, a i ABA kolo je ionako nepotpuno (Mega je morala da odloži meč zbog mini-epidemije u sastavu), ove nedelje bavimo se nekim drugim temama. I verujem da će vam se svideti, jer je odziv na ove stvari svaki put odličan. Naime, sa nama je opet u studiju jedan od najvećih poznavalaca nižih rangova u regionu, legendarni Milan Caković. Leteći Pančevac, poznat po svojem stručnom komentaru na utakmice druge ABA lige i KLS-a, dolazi kod nas u podkast da gledaoce uputi u sve tajne nižih liga ove sezone! Prva tema biće druga ABA, koja je već odradila tri od svojih pet planiranih balona. Nakon mečeva u Čajetini, Osijeku i Sarajevu, na čelu tabele nalazi se banjalučki Borac sa skorom 7-0. Dragan Nikolić usadio je čeličnu disciplinu u svoju ekipu, koja beskrajno veruje u njega, i oni sa pravom prate njegove taktove. Prvi pratioci su MZT, Mladost i Široki, i svaki vreba svoju priliku za viši plasman. U grupi od šest ekipa koje se bore za plej-of, pre svih se ističu Sparsi, Helios, Sutjeska i Zlatibor, koji svi imaju po četiri pobede i tri poraza. Ispod njih su Vojvodina i Lovćen, dok su za sada malo udaljeniji Podgorica, Rogaška, Pelister i Vrijednosnice iz Osijeka – ovi poslednji za sada nemaju nijedan trijumf. Što se KLS-a tiče, i tu je zanimljivo. Trenutno se za vrh bore četiri ekipe – tri već spomenuta tima iz druge ABA lige i Vojvodina Mute Nikolića. OKK, Dinamik, Radnički iz Kragujevca i Sloga su u „pelotonu“, Novi Pazar, Vršac, Metalac, Dunav i Zdravlje negde između, a za opstanak se trenutno bore Kolubara, Tamiš i Slodes. Osim detaljne analize oba takmičenja, biće naravno malo reči i drugoj muškoj ligi Srbije – nekoliko starih znanaca preti da se umeša za ulazak u KLS, pre svega Spartak i Pirot, dok u grupi A odlično igra čačanski Železničar. Kako god okrenete, biće zanimljivih tema za sve – nakon ove epizode, ispratićemo godinu sa tradicionalnim „best of“ klipom!

Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.

To leto mineva 31 let, odkar je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila Hubblov vesoljski teleskop, ki je znanstvenikom omogočil vpogled v najzgodnejše obdobje vesolja. Še več odkritij in dogovorov o zgodovini vesolja in našem mestu v njem pa si zdaj že obetajo od njegovega naslednika, vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Tega naj bi po najnovejših Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto tik pred božičem iz Francoske Gvajane. In ker je pri njegovem razvoju sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač z univerze v Kaliforniji, smo o prelomni vlogi teleskopa govorili z njo, skupaj s profesorjem Tomažem Zwittrom pa smo teleskopu skušali določiti pravo mesto na zemljevidu astronomije.

Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore   Moja današnja gošća na podcastu je Irena Vidulović, ekspertkinja za ljudska prava koja danas radi kao savetnica pri Američkoj komisiji za ljudska prava u Vašingtonu. Sa Irenom sam razgovarao o njenom iseljenju u Ameriku, srednjoj školi u Kaliforniji, studijama istorije u istoj saveznoj američkoj državi, prelasku za Vašington i početnim poslovima pri Američkom Kongresu, kao i master studijama na čuvenom Georgetown-u. U drugom delu razgovora posebno smo se fokusirali na Irenin rad u Američkom Kongresu (u kome je radila za čak 3 kongresmena!), Ireninu ulogu u reizboru Obame za predsednika SAD-a 2012-godine, ali i Irenin današnji posao pri Američkoj komisiji za ljudska prava. Ukoliko vas interesuje kako izgleda raditi za Američki Kongres odnosno kako izgleda raditi u srcu donošenja političkih odluka u SAD-u, onda ne smete propustiti ni ovu epizodu Priča iz dijaspore! Za više korisnih informacija o adaptaciji na američki sistem i životu u Americi posetite Blog Američki San Priče iz dijaspore možete slušati na svim dostupnim audio platformama! Apple Podcast Spotify Google Podcasts Podbean

Danko je pionir srpskog interneta, preduzetnik, menadžer i stručnjak za internet, IT i korporativno upravljanje. Član je odbora direktora ICANN-a (Internet korporacije za dodeljena imena i brojeve) i predsednik odbora finansijskog komiteta. ICANN, vodeća organizacija za tehničko upravljanje internetom, neprofitna je korporacija sa sedištem u Kaliforniji koja koordinira globalnim sistemom Internet identifikatora. Bio je pokretač reforme nacinalnog .YU domena ​​(Dankov dokument 2001), a potom član Odbora i direktor Nacionalnog Registra Internet Domena Srbije (RNIDS – .RS /.СРБ ccTLD. Danko je i preduzetnik, osnivač kompanije Jugodata, srpskog brenda računara, i SezamPro-a, dobavljača internet usluga koji je poslovao od 1996. do 2009. godine, nakon čega se spojio sa druga dva nezavisna provajdera u Orion Telekomu. Danko je odgovorio na 5 pitanja koja ste postavljali tokom sedmice: Zahvaljujući Dankovom dubokom znanju i velikom iskustvu na polju interneta i komunikacija, preduzetništva, prodaje, finansija i upravljanja internetom, kao i otvorene ličnosti, on je izuzetan mentor i neverovatan čovek od kojeg se može učiti.Na koji način možemo da zaštitimo domen od sajber "napada"?Na šta je potrebno obratiti pažnju prilikom odabira domena?Gde je Srbija na globalnoj mapi interneta?Koja su znanja potrebna kako bismo dobili zvanje internet stručnjaka? Da li nam možete približiti prednosti i mane ćiriličnog domena? Hvala Talks and Folks, Epson Srbija, Nova Iskra i Assert International na podršci u realizaciji ovog podcasta!

Sunce je zasijalo u Kaliforniji, taman da Apple izađe napolje i predstavi nam šarenilo prolećne ponude. Prolećni događaj protekao je u znaku Appleovih čipova. Ne samo da je stigao novi, poptuno redizajnirani M1 iMac u boji, Apple je rešio da svoje "pro" korisnike na iPadu obraduje čipom koji smo do sada vezivali za "prave" kompjutere. Veliki iPad Pro dobio je i Mini LED ekran, 5G je u ponudi na oba modela, kao i Thunderbolt port. iMac sada je u jednoj dimenziji sa ekranom od 24 inča, pa uz novi kolorit izgleda poptuno drugačije od onoga na šta smo navikli u prethodnih nekoliko godina. Na marginama, odnosno u senci velikih objava saznali smo da će Apple Card moći da bude deljen u porodici, Apple Podcasts dobijaju novu aplikaciju i mogućnost pretplate, Apple TV dobija A12 čip i moći će da podešava TV na koji je priključen uz iPhoneovu pomoć. Ako ste skloni gubljenju stvari Apple će probati da vam reši problem i još više vas veže za sebe dugo očekivanom spravom pod nazivom AirTag. O svemu što je Apple predstavio na svom prolećnom događaju slušajte u minutima koji slede, tradicionalno snimljenim odmah nakon događaja. Hvala na slušanju! Pratite Tehnopolis podcast RSS: https://www.b92.net/podcast/tehnopolis/feed/ Apple Podcasts: https://podcasts.apple.com/podcast/tehnopolis/id1185520336?mt=2 Google Podcasts: https://podcasts.google.com/?feed=aHR0cHM6Ly93d3cuYjkyLm5ldC9wb2RjYXN0L3RlaG5vcG9saXMvZmVlZC8%3D Aleksandar Miladinović https://twitter.com/alexmiladinovic Ivan Jelić https://twitter.com/escapetofreedom https://mastodon.social/@escapetofreedom

Interesuje vas otvaranje virtuelne kancelarije? Onda je Otvaranje firme.com pravo mesto za vas! Kliknite na Otvaranje firme.com​ i ostvarite specijalne popuste pozivom na podcast Priče iz dijaspore! Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore možete ostaviti putem sledećeg linka Moj današnji gost na podcastu je Srđan Savić, preduzetnik / freelancer iz Beograda. Na kraju osnovne škole Srđan se sa porodicom preselio iz Beograda za San Dijego (Kalifornija, SAD). Sa Srđanom razgovaramo o njegovom iseljenju za SAD u ranim formativnim godinama, srednjoj školi, studijama i obrazovanju u Americi uopšte, kakvim se sve poslovima bavio u SAD-u, ali i zašto se nakon 10 godina života u Kaliforniji vratio u Srbiju. U drugom delu razgovora bavimo se Srđanovom freelancing karijerom, digitalnim makretingom ali i poslovanjem preko interneta uopšte. Za sam kraj razgovora bavimo se i gorućim problemima sa kojima se freelanceri u Srbiji danas suočavaju. Uživajte i ne zaboravite da iskomentarišete epizodu! Srđana možete kontaktirati putem LinkedIn-a Više o Srđanovim poslovima možete saznati putem njegovog website-a: https://yourpersonalworkforce.org/ Pomoć Srpskoj deci: https://www.pomocsrpskojdeci.com/ YouTube kanal Priče iz dijaspore

U danasnjoj epizodi pricamo o acvanturama pri registraciji automobila u Kaliforniji, elektricnim automobilima i kako je posjedovati automobil u razlicitim Americkim drzavama.   @jjedan  @akidfromca

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Jon Lee Anderson, 64-letni novinar, biograf in avtor, se je rodil v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, do 18-ega leta pa je s starši ter štirimi brati in sestrami živel v kar osmih državah, med drugim tudi v Južni Koreji, Kolumbiji, Indoneziji, Liberiji in na Tajvanu. Zase zato pravi, da nima pravega domačega kraja, v katerem je odraščal. Navajen nomadskega življenja danes veliko potuje tudi zaradi narave svojega dela. Kljub pandemiji in mnogim omejitvam je v preteklem letu obiskal nekatere države v Afriki, Evropi in Latinski Ameriki. Do slednje goji prav posebno ljubezen. V šali rad pripomni, da je ta del sveta njegova muza. Tudi med intervjujem je bil v eni izmed latinskoameriških držav, v Čilu, velik popotnik pa že načrtuje naslednja potovanja po njemu ljubi celini.

Interesuje vas otvaranje firme u Beogradu? Onda je Otvaranje firme.com pravo mesto za vas! Kliknite na https://otvaranjefirme.com/ i ostvarite specijalne popuste pozivom na podcast Priče iz dijaspore! Moja današnja gošća na podcastu je Ivana Stradner, istraživačica pri American Enterprise Institute-u, think tank-u u Vašingtonu. Sa Ivanom razgovaramo o njenom odrastanju u Beogradu, interesovanju i studijama prava u Beogradu, odlasku na post-diplomske studije na Berkli u Kaliforniji, kao i razlikama između kontinentalnog i anglo-saksonskog pravnog sistema. U drugom delu razgovora sa Ivanom razgovaramo o njenim iskustvima kao predavačice na Berkliju, ali i na univerzitetima širom sveta, kao i njenoj današnjoj poziciji pri American Enterprise Institute-u, šta su think tankovi, kao i kako izgleda raditi kao istraživačica. Uživajte! Ivanin e-mail: Ivana.Stradner@aei.org Priče iz dijaspore YouTube kanal Patreon donacije

" Naučila sam i ima dana kad mi je teško i kad sam pod stresom tada stanem i duboko udahnem. Zaboravljamo disati, a disanje mislim da je sve. Samo kad udahneš svjesno, sve je stalo i osvijestiš da si tu. Osvijestiš trenutak. To bi trebali biti- u sadašnjosti. Svi živimo u prošlosti ili sanjamo o budućnosti , a zaboravimo biti tu, ili jesmo ali vrlo malo. "  -osviješteno i prisutno na najjednostavniji način Leona Paraminski podsjetila je na najvažnije, biti tu. Biti u trenutku. Što ju vodi ovim spoznajama, koliko radi , kako i zašto je zahvalna Kaliforniji i Santa Barbari koja je postala njen dom prije šest godina. Američki san? Gluma i audicije, sudar s realnošću jedne od naših najuspješnijih glumica na ovim prostorima. Ego?Rad na sebi. Novo zanimanje, uloga profesorice na jednom od najboljih kalifornijskih sveučilišta. Rad s mladima, učenje o sebi kroz njih.Intuicija, ljubav i partnerstvo te leptirići u trbuhu. Snovi, ispunjavanje istih, vizualizacija i rad. Želje, planovi i prizemnost. Njena inspiracija i vodilja... pola sata bilo je premalo. Ako je volite uživat ćete , ako ne ..e sada ćete se zaljubiti u energiju koja je pokretač i motivacija životne jednostavnosti.Uživajte!Hvala draga Leona...https://www.instagram.com/leonaparaminski/https://www.instagram.com/anaradisic/Ana Radišić podcast - razgovori s ljudima koji inspiriraju. Pitanja koja se nerijetko pitamo, kako, zašto i na koji način je netko uspio. Priče gostiju su pokazatelj da su svi uspješni, inspirativni ljudi zapravo jednostavno - ljudi. Njihove postavke, njihova preispitivanja, njihovi životni putokazi - bez maski, ne klasični intervjui, opušteni, topli i iz srca – bit će okosnica svakog podcasta koji možete slušati na svim popularnim podcast platformama poput Apple podcasta, Google podcasta, Deezera, Spotifya...Ana, pravnica po struci, voditeljica emisije 'Exkluziv', urednica i voditeljica glazbene emisije 'Top.hr'. Osim što je lice RTL-a, radijska je voditeljica glazbene emisije 'Inkubator', strastvena trkačica i ljubiteljica sporta, glazbe, knjiga i putovanja, a ono najvažnije putovanje na koje i vas vodi je putovanje prema samom sebi.Produkcija https://www.redlight-production.comGlazba: https://www.youtube.com/c/ZvonimirRad...

Andreja Cavnik je svojo karierno pot pričela v Londonu v svetu nepremičnin, kjer je delala za eno najmočnejših nepremičninskih agencij v UK. Leta 2016 je odprla svoje podjetje, leta 2017 pa se je pridružila ekipi Tony Robbinsa, ki velja za #1 life in business strategista na svetu in se s tem podala v svet Fortune 500 podjetij. Več kot 6 let je preživela v Londonu, 1 leto v Kaliforniji, ZDA, sedaj pa 4 leta na Novi Zelandiji. Ima izjemne izkušnje dela s korporacijami, ki se ukvarjajo z inoviranjem kulture, iskanjem novih poslovnih modelov, transformiranjem mindseta, postavljanja shadow in talent programov. Delala je z velikani kot so Apple, Vodafone, Citigroup, Microsoft ter drugimi Fortune 500 organizacijami. Njena posebnost pa je delo 1 na 1 z različnimi C-level managerji, s katerimi ustvarja in kreira nove razsežnosti. V svoji karieri je imela že preko 350 strank iz več kot 32 držav. V prihajajoči številki HR&M revije je napisala tudi odličen članek z naslovom: “Talenti so naša prihodnosti.” Naj quote: ''Be the tide that raises all boats.'' - John F. Kennedy = ''Bodi kakor plima, ki s sabo dvigne vse ladje.'' Naj knjiga: Jih imam veliko, klasika je od Brene Brown - Power of Vulnerability, trenutno berem The Compound Effect by Darren Hardy, Naj serija: še vedno Friends in pa How I met your mother. The Crown in pa The queen's Gambit bi bili pa bolj moderni, Hobiji: Vsekakor fitness, funkcionalna vadba, tek, yoga, zumba oz ples, hribi; na Novi Zelandiji pa Scuba diving, surfanje in pa vsekakor kampiranje in odkrivanje vseh čudes tega prelepega otoka, Najljubša hrana: Ko sem v tujini, bi moj odgovor na to bil vedno ''mamina polnjena paprika in pire krompir'' :) Ko sem pa v Sloveniji si pa tu in tam zelo rada privoščim kaksno jed s tartufi, Najljubši podjetnik: Tony Robbins in pa Sara Blakely, Naj App: trenunto mi je zelo vsec Calm, na splošno pa Audiable in pa Podcasts, Trije nauki: bi jih najbrž najlepše na kratko povzela kar po nemškem filozofu Immanuel Kantu. V življenju se je vredno boriti za vsaj 3 stvari: 1. Imeti nekaj za početi (bodisi delo, kariera, hobi, nekaj kar nas navdihuje z občutkom koristnosti in kjer lahko izrazamo svojo kreativnost), 2. Imeti nekoga za ljubiti in 3. Imeti nekaj, kar nam vliva upanje za v nov dan. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Danes sem se pogovarjal z Julijo Praprotnik. Opisala je svojo študijsko in športno pot v tujini, ki se je začela z Erasmus izmenjavo na Nizozemskem, potem pa jo je vodila na magisterij na University of San Francisco v Kaliforniji, kjer je dobila polno športno štipendijo. Vseskozi je bila namreč uspešna atletinja na 400m ovire. Predvsem me je zanimalo, kakšno je življenje športnika in študenta hkrati, kateri so bili glavni izzivi na tej poti in prednosti, ki jih prinese tujina. Za konec mi je Julija razkrila, kako je pandemija vplivala na spremembo njenih načrtov in kako se je soočila z spremembo življenjske poti in ciljev. Vabljeni k poslušanju!

Časovne in krajevne razdalje preči tudi digitalna tehnologija. Te se s pridom poslužujejo tudi v Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji, kjer je v odboru direktorjev tudi prof. dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na sloviti Univerzi Stanford v Kaliforniji. Seveda je svetovna pandemija posegla tudi v njihove načrte in aktivnosti, a zmotili bi se, če bi mislili, da v ASEFu ne delajo s polno paro tudi v tem času.

Do kakšnih globin kolektivne podzavesti nas lahko vodi novica, da se je poročil igralec z najvišjo plačo in največjo mišično maso v Kaliforniji?

Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.

Ime tedna je postal Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar, ki je presegel vsa pričakovanja že v prvi profesionalni sezoni. Potem ko je zmagal na dirki po Kaliforniji, je najmlaši kolesar letošnje dirke po Španiji na kratki, a morda najbolj zahtevni etapi, ki je postregla z obračunom najboljših kolesarjev sveta, presenetil in vknjižil prvo etapno zmago na eni od treh najpomembnejših dirk sveta.

Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo je naslov srečanja rojakov iz zamejstva in vsega sveta, ki je že osemnajstič potekalo v veliki dvorani parlamenta. Gre za tradicionalno srečanje, ki je lani zaradi predčasnih parlamentarnih volitev odpadlo in si je letos zadalo izzivalno tematiko: katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade spodbujala k vračanju iz tujine domov. Kot uvodni razpravljalci so nastopili ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.

Kakšno je naše vesolje, zakaj je prav takšno, kot je, kateri zakoni mu vladajo in kakšna bo njegova prihodnja usoda? To so vprašanja, ki zaposlujejo kozmologe in do danes so ponudili že številne odgovore. Nekatere med njimi je v tokratnih Podobah znanja predstavil eden vodilnih kozmologov, dr. Uroš Seljak, redni profesor na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, kjer vodi tudi Center za kozmološko fiziko. Letos je prof. Seljak postal tudi redni član Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike, tokratni obisk Slovenije pa je uskladil s Svetovnim kongresom slovenskih fizikov, ki poteka v okviru praznovanja 100-letnice Univerze v Ljubljani. Uroš Seljak pravi, da o sestavi vesolja vemo skoraj vse, toda zanimivih vprašanj še dolgo ne bo zmanjkalo. Med drugim smo se v pogovoru dotaknili nenavadne temne energije, vprašanja nevtrinov in poskusov, da bi zaznali vzporedna vesolja. Foto: Nina Slaček

Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.

Vročina ne popušča, ne v Evropi, ne v številnih drugih delih sveta. Na Portugalskem, v Kaliforniji divjajo gozdni požari. Vse skupaj stopnjujejo podnebne spremembe, ki smo jih zakrivili sami. Vroče je tudi pri nas; že nekaj časa je tako na političnem prizorišču. Ta teden smo korak bližje sestavi nove vlade, oziroma Marjan Šarec mandatarstvu. Lahko pa pričakujemo morebitne nove zaplete.

Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.

Voici le soixante-septième opus d'"En cadence", une émission mensuelle consacrée aux grands thèmes éternels de la musique populaire : l'amour, les voyages, les filles, Shakespeare ou les ours.En l'honneur des prochaines élections européennes, nous vous proposons de célébrer l'amitié et l'entente entre les peuples grâce à une sélection de chansons écrites dans chacune des langues officielles de l'Union Européenne. Europe : twelve points !Liste des morceaux :01. Tino Rossi - L'Hymne à l'Europe02. Miguel Rios - United03. Elisabeth Edberg - Eviva España04. Helen & Joseph - L-imħabba (extrait)05. Helena Majdaniec - On za mną lata06. France Gall - Zwei Verliebte zieh'n durch Europa07. Ann Christy - Zoals een mooi verhaal08. Beti Jurković - Nogometna utakmica09. Eva Pilarová - Popocatepetl Twist10. Anda Calugareanu - Beng, beng11. Toonika - Adjeu Sholi Condier12. Sandie Jones - Ceol an Ghrá (extrait)13. Γιάννης Πάριος - Και Στο Καλό14. Mirumaru - Tää me osataan15. Eva Kostolányiová - Waterloo16. Lili Ivanova - Venus17. Anni-Frid Lyngstad - Sa Synd Du Maste Ga18. Quelli - La ragazza ta ta ta19. Kovács Kati - Mammy blue20. Bele Vrane - Sanje o Kaliforniji21. Grupo 5 - Wight Is Wight22. Dundurs - Kauli Deg23. Gintareliai - Būkim Drauge 24. Hervé Vilard - Capri, se acabo25. Maria Candido - La Chanson de l’Europe26. Dave - Quel que soit le coin de terre (extrait supportable)Écouter

V četrtem podcastu smo pod drobnogled vzele Fredericka Wisemana in njegov najnovejši film At Berkeley. Pogovor se vrti okrog dveurnih, triurnih in štiriurnih dolgočasnih filmih, o Kaliforniji, Berkeleyu, bionskih nogah, Johnu Waynu, Brucu Dernu, Diplomirancu, študentskih protestih, Clintonovi administraciji, Starbucks kavi in še čem. – Na FilmFlow se lahko tudi naročite preko iTunes  in RSS.  FilmFlow je tudi na Facebooku in Twitterju. […]