Podcasts about slika

Velika noč je pred vrati in ta nas vse vabi k ustvarjanju, risanju in barvanju. A pirhi niso edina likovna podoba, povezana s tem časom. Za vzdušje se bomo potopili med upodobitve evangelijskih besedil, ki govorijo predvsem o dogajanju na velikonočno nedeljo. Podobe vstalega so se pojavljale že v 4. in 5. stoletju, na zahod pa je motiv vstajenja prišel šele v 10. stoletju z Otoni. Esej je Miha Zor pripravil leta 2008. Slika (izrez): Večerja v Emavsu, ki jo je baročni mojster chiaro scura Caravaggio naslikal v letih 1600–1601. Gre za trenutek, ko se dvema učencema, ki sta se po Kristusovem pogrebu žalostna odpravila v Emavs, na poti pridruži Jezus, ki pa ga sprva nista prepoznala. Šele ko je med večerjo prelomil kruh, ga blagoslovil in jima ga dal, sta prepoznala svojega učitelja. On pa je izginil izpred njiju. Vir: National Gallery London in MMC

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

+ Igrajte sa nama "LIGU 99 JARDI" u prognozama pobednika: www.99jardi.com00:00:00 Uvod00:05:00 PEPSI priča nedelje + Božićne utakmice00:39:54 HOU - KC  00:44:30 PIT - BAL 00:52:30 PHI - WAS01:03:09 SEA - MIN 01:20:14 TB - DAL01:28:30 Rezultati odigranog kola 01:36:06 NFC/AFC/PP01:40:10 Heroj01:47:43 Džokeri 01:53:18 Tragičari01:57:10 Novajlije nedelje02:05:33 Naše,Vaše prognoze i tabele 02:17:55 Najava predstojećeg kola02:58:24 Prognoze za novo kolo03:02:12 Pitanja i odgovoriSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rs#99jardi #nfl#infinitylighthouse Domaćini: Mihailo Stefanović, Vanja Milićević, Ivan Nedeljković i Srđan Erceg------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlNAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsMusic credit: Cinematic Heroic by StudioKolomna (Envato Elements Item)Datum: 27. decembar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★

V nedeljo 24. novembra so predstavili obnovljeno sliko sv. Barbare iz Cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici. Slika je vse do pomladi letos veljala za izgubljeno - dokler v arhivu niso našli podaritvene listine. Z nami je bila vodja projekta Barbara Zelenec.

Mona Liza, remek-delo Leonarda da Vinčija, ikona je renesanse i jedno je od najpoznatijih umetničkih dela na svetu. Slikana je od 1503. i navodno nije završena sve do Leonardove smrti 1519. godine, slika prikazuje zagonetni osmeh žene čiji identitet ostaje predmet rasprava - najčešće se veruje da je reč o Lizi Gerardini, supruzi firentinskog trgovca svilom. Istoričarke umetnosti Jovana Milovanović i Mina radovanović u današnjoj epizodi pokušavaju da razotkriju većinu tajni koje se kriju iza priča ispletenih oko najpoznatije slike na svetu.

Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.

Umetnost na pijaci virtuelnog sveta? Slike poznatih slikara su i dalje vrlo tražene kada se nude na aukcijama. Koje slike su najskuplje plaćene? Kako stoje stvari sa slikama manje poznatih slikara? Za kolike sume one mogu da se kupe i pod kojim uslovima? Možda ćete se iznenaditi kada saznate da to nisu basnoslovne cene kako to mnogi zamišljaju. Naprotiv! O najnovjim trendovima na tržištu likovne umetnosti, sa posebnim osvrtom na digitalnu umetnost (NFT) informišu Vas Saša Bojić i Maja Marić. Von Sasa Bojic.

Ep 237Steve Streza: This is my periodic rant about how stupid it is that iPad, a highly-portable multi-functional device, does not support multiple users.I Know What the Apple Vision Pro Is For — NY MagHow Sandwich streamed The Talk Show Live in 3D on Vision ProEU priprema zakon za masovno nadziranje chat aplikacijaEU cancels vote on child sexual abuse law amid encryption concernsEU has 'very serious' issues with Apple, says competition chiefCommission sends preliminary findings to Apple and opens additional non-compliance investigation against Apple under the Digital Markets ActApple Intelligence Features Not Coming to European Union at Launch Due to DMAStroughton Smith, Betteridge, Arroz, Holwerda, TestutApple ID to Be Renamed to Apple Account, Disrupting Independent Documentation - TidBITSApple's Phone App Finally Supports T9 Dialing in iOS 18Ashley M. Gjøvik: In 2020, I nearly died from mysterious industrial chemical exposure at my apartment. Later, in 2023, I discovered my employer was dumping toxic waste into the apartment windows.In 1978, a woman launched a global microchip revolution, and then disappeared from history.ZahvalniceSnimano 29.6.2024.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na DevianartuSUNČANI VINOGRAD38 x 71 cmulje na platnu2024.Slika koja je bila izložena na ovogodišnjem sazivu "Umetnost i vino"

Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.

Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako po njeni strukturni plati kot tudi vplivu na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje čez 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da, kot pravi Konfucij, poimenuje pojme. In čeprav bi se komu navzven zdelo, da je njegovo področje raziskovanja povsem formalno, prav s svojimi knjigami, članki, eseji pokaže, kako je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi zunaj racionalnega in v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleau-Pontya, ki zapiše, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati skozi intenzivno in gosto desetletje med letoma 2008 in 2018, ko so s kolegi (B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravili kar nekaj velikih in odmevnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno od izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos. Slika: izrez naslovnice knjige Jaz in moj svet – Skice za avtoportret

Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.Sogovorniki: Andreja Ravnikar, višja konservatorka – restavratorka v Narodni galeriji dr. Miha Ažman, ekonomist, ki je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo naložbenega aspekta umetnin in mednarodnih trgov umetnin dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodnih izvedencev za likovno umetnost Emil Šarkanj, galerist iz galerije Hest Stane Kropušek, podjetnik in lastnik umetniške zbirke Kroples

Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

POLJUBNE DONACIJE: https://tinyurl.com/2v66h9yc Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 129Danes z nami Anabel v našem drugem live podcastu. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPS00:00:00 - INTRO00:00:10 - POZDRAV00:01:03 - STRES NA ODRU00:01:56 - JURE IN ANABEL NA DATU00:04:46 - MATEJ HODI OKOLI Z BIVŠO00:05:40 - ITI NAZAJ Z BIVŠIM00:06:57 - ANABELIN PERFEKTEN DATE00:07:36 - DEJTANJE INFLUENCERK00:08:57 - ZAČETKI POGOVORA00:09:34 - PARITVENI PLES00:11:17 - KDAJ VEŠ ALI TI JE NEKDO VŠEČ ALI SAMO RABIŠ POZORNOST00:13:10 - MATEJEVO PECANJE00:14:22 - MATEJ SI IZBIRA LAHKE TARČE00:15:15 - POGOVARJANJE O ZVEZAH Z DRUŽINO00:17:45 - RAZUMEVANJE S STARŠI OD PARTNERJA00:21:02 - MATEJEVA OTROŠKA SOBA00:22:30 - CURFEW00:23:05 - STANOVANJA00:25:01 - CIMRI00:28:14 - ŽIVLJENJE SAM IN ČIŠČENJE00:29:58 - PETJE00:31:05 - SLIKA, KI JE JURETU UNIČILA RAZMERJE00:31:50 - KAKO JE VODITI DOGODEK00:32:20 - PLANI ZA KARIERO00:33:00 - KAKO ZAČETI DELATI KAR IMAŠ RAD00:35:54 - KAJ DELA JURE00:36:50 - KAJ DELA MATEJ00:39:10 - MODRA KLJUKICA00:41:10 - VPRAŠANJE ZA MATEJA IN JURETA00:42:38 - VPRAŠANJA00:52:40 - ZAKLJUČEK00:53:54 - OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Vse od ustanovitve nagrade Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost leta 1969 so jo za življenjsko delo podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije. Letos so nagradili 96-letno ilustratorko Ančko Gošnik Godec. Posebej veliko je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri pravljici Muca Copatarica, sicer pa je s svojimi slikami opremila knjige Tri botre lisičice, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, pa ljudske pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica in druge. Kot v utemeljitvi med drugim poudari dr. Nadja Zgonik, so z nagrado pokazali, da ilustratorsko delo ni le dejavnost ''naših pravljičark'', temveč nastaja z visoko likovno artikulacijo, v primeru Ančke Gošnik Godec tudi z izvirnim prepletom referenc iz fantastične umetnosti, srednjeveških iluminacij, tradicije realizma 19. stoletja, popularne in etnografske kulture. Nagrajenka spada v generacijo Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije zaznamuje slikarski in študiozen pristop v ilustraciji, ki je tudi polna podrobnosti. Z Ančko Gošnik Godec smo se pogovarjali o njenem ustvarjanju in življenju, nekaj svojih misli pa je dodala tudi hčerka, ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Slika (izrez): podoba iz slikanice Tri botre lisičice

To so bili časi nizkega znanja pisanja in branja majhnega števila ljudi, časi, ko so ljudje, predvsem božjo besedo, spoznavali in utrjevali s pomočjo sličic ali zelo povednih cerkvenih slik. Pozneje je bilo seveda vse drugače, nastopiile so dobe tiska, širitev bralne kulture, digitalizacije, informacijske tehnologije ... in v smešek skoncentrirano sporočilo. Nocoj ne bomo izpostavljali bralnih navad in zmožnosti, ampak se sprešujemo, kaj se je in kaj se dogaja s poljem ilustracije in poljem besedila. V oddaji Kulturni fokus sodelujeta dr. Veronika Rot Gabrovec s Filozoske fakultete in ilustratorka Suzi Bricelj z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.     Wikimedia commons, aboriginsko slikarstvo, Jabiru Dreaming, Kakadu. Avstralija(Kodachrome slide)

+Analiza  nedelje broj 15 i najava nedelje broj 16 / NFL 2023.+Prognozirajte pobednike sa nama ili protiv nas: www.99jardi.comDomaćini: Mihailo Stefanović, Ivan Nedeljković, Vanja Milićević i Srđan Erceg00:00:00 Start00:12:00 Odabrane utakmice 15. kola01:19:00 Tabele konferencija01:23:00 PLAYOFF situacija01:25:45 Heroji, dzokeri, tragicari i novajlije01:54:45 Rezultati proslonedeljnih prognoza02:00:00 Thursday Night Football02:07:00 Odabrane utakmice 16. kola03:32:45 Prognoze za 16. kolo03:35:15 Pitanja i odgovori#99jardi #nfl#infinitylighthouse ------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlPATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic HeroicPhoto copyright:guliverimage.comAP Photo/Ron SchwaneAP Photo/Ed ZurgaAP Photo/Ryan SunAP Photo/Lynne SladkyAP Photo/John MunsonCarlos Avila Gonzalez/San Francisco Chronicle via APAP Photo/John LocherAP Photo/Sam HoddeAP Photo/Jeff DeanAP Photo/Alex BrandonAP Photo/John LocherAP Photo/Nick WassDatum: 15. decembar 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★

Nova epizoda podcasta Snaga uma je pred vama i donosi razgovor sa prof.dr Vladimirom Obradovićem, profesorom na Fakultetu organizacionih nauka i kandidatom za gradonačelnika Beograda na predstojećim izborima, ispred liste "Srbija protiv nasilja". Iz ugla čoveka čija je doktorska teza bila "Upravljanje promenama", profesor Obradović je govorio o složenosti, ali i neizbežnosti promena u sistemima, u kompanijama, pa i u ličnom životu. Kako promenama i različitim projektima pristupaju profesionalci, a kako amateri? Zbog kojih propusta je tako teško promeniti neke stare načine funkcionisanja i implementirati nove vrednosti u javni sektor, čak i kad postoji volja za to? Koji su organizacioni izazovi sa kojima se opozicija susreće van očiju javnosti i kako se rešavaju? Zašto neki projekti uspeju, a neki ne? Zašto neke promene uspeju, a neke ostanu nedovršene i dovedu do anarhije? Najzad, koliko je moguće teoriju primeniti u politici i u javnom sektoru koji je protkan dubokim problemima? Ovo su samo neka od pitanja o kojima je govorio profesor Obradović iz ugla akademskog i političkog iskustva.

Piše: Jure Jakob Bereta: Jure Franko in Lidija Hartman Miljana Cunta se je v slovenski javnosti uveljavila kot urednica, kulturna producentka, prevajalka poezije iz italijanskega in angleškega jezika, predvsem pa kot pesnica. Njena četrta pesniška zbirka z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo je izšla v izvirnemu slovenskemu pesništvu posvečeni ediciji Mozaiki. Ponaša se s prepoznavno likovno podobo s snežno belimi platnicami in nežnim, svetlo lila pravokotnikom na naslovnici, v katerega sta z nevpadljivimi, a močnimi zlatimi črkami vtisnjena naslov in pesničino ime. Odkar sem knjigo večkrat prebral, ta likovna podoba vztraja pred mojimi notranjimi očmi kot nekakšna vizualna zgostitev njene vsebine. Kot vidno znamenje za pesničino v nekem bistvenem smislu asketsko pisanje, za natančno, premišljeno izreko brez odvečnih besed, za slogovno jasnost in čistost, združeno s pritajeno in brezbrežno široko mrežo pomenov, sopomenov, aluzij in subtilnih razpoloženjskih pregibov. Kot znamenje suvereno močne in mirne lepote, skrbno izdelane, izborne pesniške preprostosti, ki v površino upesnjene fenomenalnosti na dobro odmerjenih, ključnih mestih vstavlja odprta okna v območja težnosti (ali pa, po drugi strani, milosti), skozi katera pesem kaže v prepadno, skrivnostno globino brez dna. Zbirka Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo šteje 35 srednje dolgih pesmi v prostem verzu, nekatere so členjene na kitice, druge se dajejo prebrati v enem dolgem dihu, med njimi sta tudi pesemski diptih in pesemski triptih. V motivnem pogledu gre za raznolik pesniški svet, ki bi ga v tem oziru težko zvedli na prevladujoč skupni imenovalec. Zbirko tako odpirajo pesmi, ki tematizirajo smrt bližnjega, nego bolnega, poslavljanje od življenja, in pesmi, povezane z družinskim spominom na bližnje, ki so odšli že pred časom. V nadaljevanju beremo dialoške pesmi, v katerih pesnica svoj glas postavlja ob nekatere glasove iz zakladnice pesniške tradicije, ki se zdijo zanjo določujoči. Nekaj pesmi se navezuje na različne geografske lokacije, nekaj jih izvira iz srečevanj s prepoznavnimi osebami iz sveta literature ali slikarstva, nekaterim lahko določimo izkustveno izhodišče v družinskem, sorodstvenem ali sosedskem vsakdanu. Ne manjkajo niti pesmi, v katerih se pesnica spominsko vrača v otroštvo. Ampak z naštevanjem motivnih določil poeziji zadnje zbirke Miljane Cunta ne pridemo ne vem kako blizu. Pa ne, da bi bila snovna raven njenih pesmi kakor koli poljubna ali zamenljiva – nasprotno, prav pri vsaki pesmi sem imel občutek, da je nastala iz točno določene osebne izkušnje in čisto nerazpoložljivega empiričnega ozadja. Gre bolj za to, da se domet teh pesmi na opisljivi motivni in tematski ravni niti približno ne izčrpa, ampak kaže nekam čez to opisljivo raven. Njen jezik je, če si pomagam z verzi iz pesmi Jezik, "jezik ločja, ki živi / pol nad gladino, pol pod njo". Tisto, kar zaznavamo na opisljivi površini pesmi, je le polovica celovite resnice, druga polovica je očem skrita, daje se kot slutnja in predokus globljega uvida. Ta spodnja, prikrita plat pesniške govorice Miljane Cunta bralca nevsiljivo, a tudi odločno sooča s temeljnimi bivanjskimi vprašanji človekovega življenja, smrti, pripadnosti, individualne istovetnosti in osebnega iskanja smisla. "Pesmi ne piše popolnost," beremo v pesmi Slika. A čeprav pesmi razgaljajo ranjenost in mankavost človekove eksistence, je ta poezija po drugi strani prežarjena z naporom tipanja za neko celovitostjo in povezanostjo vsega, kar obstaja. V sijajni pesmi Podloga je tako podlogo obleke, to "diskretno varovalo", ki skrbi, da šivi vrhnjega kroja ne dražijo občutljive kože, v sklepnih verzih mogoče razumeti tudi kot prispodobo za od zunaj nevidno, a v zadnji resničnosti, tam, kjer človeka mrazi ali pa obliva pot, še kako živo moč pesniške besede. Ta podloga je "ponižni posrednik, / ki zapolnjuje nevidno vrzel / stvarstva, / neopaženo in precizno, / z diskretnostjo stare skrbnice hiše, / ki vsak večer preveri, / ali je vse na svojem mestu." Gre za pesnjenje v paradigmi, ki v slovenski poeziji zadnjih desetletij ni prevladujoča, se pa s tem in sorodnimi poskusi kaže kot umetniško prepričljiva, vsekakor pa nič manj legitimna, kot so danes bolj razvpite in razkazujoče se pesniške prakse. Za takšno pesniško paradigmo je značilen osebno religiozen odnos do poezije (ki ga ne gre zamenjevati z ožje razumljeno religiozno poezijo). To pomeni, da gre v taki poeziji vse "zares", čeprav to ne pomeni nujno tudi "na nož". Vsekakor pa gre za take vrste resnost in zaresnost, ki dokazuje, da odsotnost vzvišene ali a priori kritične distance do sveta, odsotnost ironije, globinskega sarkazma in igrivega duhovičenja niso nujno znak intelektualne naivnosti in pesniške retardiranosti. Biti religiozen pomeni imeti zavezujoč odnos do resničnosti in verjeti v višjo povezanost vsega. Kako se lahko kaj takega dogaja, nam prikazuje pesem V zraku z R. S. Thomasom, ki vzporeja polet z letalom in lik valižanskega pesnika in pastorja R. S. Thomasa. Začne se z verzom: "Ni bilo videti, da se bomo kdaj dvignili nad meglo", konča pa: "Tako se poleti: Počakati dovolj dolgo, / da postaneš vse, / megla, krilo, zrak, / da si vse to ves, / potem méne izgubijo ostre robove / in ostane samo še gibanje, / preprosta plovba / v drug časovni pas." Pesem je duhovni dvig in pesnica mu s pesmijo pripravlja prevozno sredstvo. Bralca vabi, naj prisede in se potrudi čakati tako dolgo, da bo s pesmijo dosegel drug časovni pas, izkusil drugo nebo, drugačen eter, novo stanje duha. Naj tu sklenem in za konec bralca in bralko še sam povabim, da prisedeta. Po moji izkušnji je med pesmimi zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo mogoče sedeti dolgo. Prepričan sem, da se bo marsikoga, ki se bo letu prepustil, želja po vračanju trajno oprijela.

Včeraj so v galeriji Vžigalica odprli razstavo umetnika Dominika Mahniča, ki svoj umetniški opus gradi na dialektiki med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Na razstavi z naslovom Krmiljenje čopiča je predstavljen njegov stroj za slikanje, imenovan čopičograf. Kot je povedal umetnik, pri tem izumu ne gre za vprašanje, ali lahko stroj slika, ampak ali lahko on slika s strojem. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev z naslovom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit.

Samiro Kentrić zanimajo stiske ljudi zaradi političnih odločitev in nezdravih tradicij. Družbena angažiranost je opazna tako v njenih knjigah kot oblikovalskem delu – oboje predstavlja na razstavi Vizije v razstavnem prostoru Libertas v Kopru. V jasnem likovnem jeziku pogosto humorno nagovarja teme kot so so feminizmi in nova potreba po politični korektnosti, razpad Jugoslavije, posledice begunske politike Evropske unije ter vplivni beli moški z iracionalno agendo. Foto: Iza Pevec

V tokratnji epizodi Domen in Luka pregledata in analizirata dogajanje na dirki v Belgiji.Slika "shufla" sredi dirkehttps://media.discordapp.net/attachments/477056116761559055/1135654808179716237/image.pngPovezava do Discorda: https://discord.gg/Qmm3AdfTvcSupport the show

Kada spojite sportski, takmičarski duh sa kulturom korporativnog startupa, dobijete jedinstven spoj koji donosi ozbiljne rezultate na vrlo kompetetivnom tržištu e-commerca. Šta zapravo predstavlja marketplace, kako se kreiraju kampanje za ovaj tip e-commerce platformi, kako sa online platformom osvojiti offline kupce? Odgovore na ova pitanja dao nam je Stefan Alčaković, Head of Growth u kompaniji Ananas, uz dodatni osvrt na funkciju Growth-a, šta ona sve predstavlja i obuhvata, te koje sve osobine treba da posedujete kako biste se bavili ovom rolom. Kada preko puta imamo sagovornika koji je vrlo fokusiran u poslu, vedrog, sportskog duha, takav razgovor uvek bude čisto zadovoljstvo i ono što je još važnije, konkretan i sa dosta uvida. Stefan Alčaković, Head of Growth @ Ananas - https://www.linkedin.com/in/stefan-alcakovic/ Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Stefanov background - Dolazak u Ananas: korporativni startup - Šta je zapravo marketplace i po čemu se razlikuje od klasičnih online prodavnica - Osmišljavanje kampanje za marketplace - Da li postoji automatizacija procesa prilikom kreiranja kampanja - Do offline kupaca sa online platformom - Ti se zapravo baviš growth – om. Šta sve to podrazumeva… - Kolika je uloga kreative u performance marketingu? - Regionalno e-commerce tržište: koliki je potencijal - Koji je tvoj najveći uspeh - A najveći fail? - Gde vidiš sebe u budućnosti? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Vožnja života'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.Njegovo angažiranost predstavlja tudi razstava Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer je na ogled tudi slika Kruha in iger, ki je bila do zdaj neznana, saj je bila naslikana na zadnji strani slike Streljanje talcev. Sogovornika sta kustosinja Tina Fortič Jakopič in kustos Marko Ličina.

Rembrandt Harmenszoon van Rijn ali na kratko kar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov vseh časov, tudi avtor velikanske oljne slike Nočna straža, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev, ki so s strani padale na obraze in telesa. Ta učinek je posebej izstopil v črno-beli grafiki, kjer se je pokazala še ena njegova veščina – risba. Njegov opus obsega približno 300 grafičnih listov, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si na razstavi z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra lahko ogledamo 43-ih njegovih grafik in dve matrici, ki prihajajo iz Muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu. Dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, na primer "Kot v življenju", "Svetlo in temno" in "Oblikovanje lika". Rembrandt je vplival na številne umetnike poznejšega časa in tako so dodali še na primer grafike Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja, ameriškega likovnika iz 19. stoletja, pa Pabla Picassa in domači izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v slovenščini in angleščini. Morda se kdo še spomni izbora mojstrovih grafik leta 2000 v Cankarjevem domu, a kot pravijo, je "po skoraj četrt stoletja čas, da nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika." Pa tudi za drugačen koncept predstavitve gre tokrat, poudari vodja projekta Michel Mohor, višji kustos Narodne galerije. Torej, Rembrandt ostaja, pogled se spreminja, bi lahko rekli. Slika (izrez): Rembrandt, Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam.

Letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva srbske slikarke in aktivistke Nadežde Petrović, ki je močno povezana tudi z našimi umetniki, znanimi kot slovenski impresionisti. Spoznala jih je v znameniti umetnosti šoli Antona Ažbeta v Münchnu, pri njih pa med drugim našla somišljenike kot podpornica združitve južnoslovanskih etničnih skupin v skupno državo. Bila je borka za ženske pravice, za napredek države, pisala je o modi in kljubovala konservativnim nazorom. A kustos dr. Andrej Smrekar poudari, da "njene slike zadržijo svoje mesto tudi brez ideoloških vsebin". Uspela je razstavljati na jesenskem salonu v Parizu in bila ena redkih umetnic, ki je v obdobju prvih let 20. stoletja aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prostoru. Nadežda Petrović danes velja za predhodnico srbskega modernizma in širše, za časa življenja pa so jo kritiki prezirali. Njena usoda, doda Smrekar, "je bila tako dobrodošla snov za mitizacijo nerazumljene umetnice, ki se je uprla nepoučeni javnosti". Med drugim je zasnovala kolonijo, združenje južnoslovanskih umetnikov, ki bi skupaj ustvarjali v naravi – to se ni povsem izšlo, so pa skupaj razstavljali. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki gostuje potujoča razstava Nadežda Petrović. Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki. Nastala je v sodelovanju z Narodnim muzejem Srbije iz Beograda in Narodno galerijo iz Ljubljane. Na ogled je 94 njenih del, ki so jim v dialog sopostavili še 30 slik slovenskih umetnikov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Slika (izrez): Nadežda Petrović, Resnik, 1904, zbirka Narodnega muzeja Srbije

Stanka Golob je diplomirana slikarka in nekoliko neobičajna likovna ustvarjalka, saj za svoj slikarski medij uporablja zgolj pesek naravnih barv in različnih debelin. Začela je s peskom iz Bače, temu je dodala še pesek iz Soče. Zdaj nabira material po vsej Sloveniji: v rekah, gorah in kamnolomih. To tehniko raziskuje in nadgrajuje že skoraj 30 let. Obiskali smo jo v njenem ateljeju na Grahovem ob Bači.

Nova studija sa Univerziteta Macquarie pokazala je da je medijska slika odjela za hitne slučajeve u Australiji uglavnom negativna, i da se nije promijenila u poslednjih 20 godina. Najčešći od problema su bili infrastruktura koja ne zadovoljava potrebe za uslugama i dužina vremena čekanja.

V 89. letu je umrla slikarka Milena Usenik, dolgo spregledana mojstrica poparta, med drugim prejemnica Jakopičeve nagrade za življenjsko delo leta 2021. Pred študijem na ljubljanski ALUO je bila uspešna atletinja, njen umetniški opus pa v več desetletjih kaže različne pristope. Leta 2014 smo jo z razstavo v Centru in galeriji P74 začeli spoznavati kot do tedaj spregledano mojstrico poparta. V sedemdesetih letih je namreč njena platna prežemalo veselje do pisanih vzorcev iz ženske mode, oblike in barve tkanin je prelila v likovni jezik. Ob razstavi Izgubljeni popart v Centru in galeriji P74 je nastal tudi pogovor z umetnico, ki ga je pripravila Vida Curk. Foto: MMC RTVSLO

U novoj epizodi Digitalk podkasta gde se ponovo bavimo elektronskom trgovinom. Razgovarali smo sa čovekom koji se preko deset godina bavi ovom tematikom kroz razvoj softvera, platformi i alata za e-commerc. Ivan Stanković iz SyncIt group-a, pričao nam je o svojim iskustvima sa raodm na američkom tržištu sa američkim online prodavcima, mindset koji je prisutan kdo nas i na američkom tržištu. Zahvaljujući svom preduzetničkom mindsetu i inženjerskom pristupu, Ivan je došao i do velikih lokalnih klijenata, ali i globalnih kompanija. Razvoj alata za online prodaju je nešto što je Ivanu i njegovom timu u fokusu trenutno, pa smo se bavili malo detaljnije mogućnostima koje nam razni alati pružaju, a Ivan nas je upoznao i sa njhovim glavnim proizvodom, softverom za pretragu, Athena. Ivan Stanković, Founder and CEO @ Syncit Group - https://www.linkedin.com/in/ivan-stankovic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Istorija bavljenja e-commerce-om - Razlike lokalnog i globalnog e-commerce tržišta - Šta je eCommerce zapravo, a šta u Srbiji misle da je eCommerce? - Kakvi ljudski resursi su potrebni za podršku i vođenje online prodavnice? - Da li se ljudi/kompanije u Srbiji plaše ulaganja u eCommerce? - Da li postoji dovoljan broj stručnih lica u Srbiji kada je e-commerce u pitanju? - Alati koji pomažu u online prodaji - Put do ideje o razvoju search alata za e-commerce - Sumiramo razgovor Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Samsung - https://www.samsung.com/rs/smartphones/galaxy-s23-ultra/ Još jedan prijatelj podcasta je i kompanija Samsung, njihov najnoviji model iz S23 serije, Samsung Galaxy S23 Ultra. Ovaj model je predstavljen na globalnom nivou 01.02. i dostupan je na našem tržištu kod Samsung ovlašćenih partnera. Ovo je model sa najnaprednijom kamerom do sada i vrhunskim gejming performansama. I zaista, cela Galaxy S23 serija postavlja nove standarde kad je reč o pouzdanim, vrhunskim iskustvima korišćenja pametnih telefona. - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Nepokolebljivi'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Na skupocenoj tabli videli smo svojim očima koliko naše nezaslužene zarade rastu, kako lete u srpsko nebo, dok grafikoni u okolnim zemljama sa zavišću gledaju uvis, ka srpskoj streli odapetoj iz čarobnog luka našeg čarobnog vladara.

Na skupocenoj tabli videli smo svojim očima koliko naše nezaslužene zarade rastu, kako lete u srpsko nebo, dok grafikoni u okolnim zemljama sa zavišću gledaju uvis, ka srpskoj streli odapetoj iz čarobnog luka našeg čarobnog vladara.

Anita Čeko je filmska dramaturginja i psihologinja koja piše scenarije (Jabuka, tri dvopeka, jogurt, Blizina, Stepska lisica, Lara). Scenarij se od dramskog teksta razlikuje, tvrdi, po tome što dijalozi zvuče svakidašnjije. Smatra da što likovi izgovaraju mora davati važnu informaciju o radnji ili liku, a replike trebaju biti dobro promišljene. Provest će nas kroz kompletan proces nastanka i razvitka onoga što naziva filmskim predloškom – od intimnih misli scenarista koji se zamišlja da je lik, preko centriranog teksta bez opisa likova, do onoga što vidimo na ekranu. --- Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Akademski slikar Nikolaj Beer, ki že vrsto let živi v Izlakah, je v svoji podobi posebej zavezan rodnemu Goričkemu – rodil se je leta 1945 v Križevcih. Za njim je skoraj polstoleten opus, v katerem pa se ni oziral na trende. Ekspresivno in mistično upodablja njive, naravo in kdaj ljudi v njej. V slike kdaj vnese še rokopise citatov in aforizmov. Med njegovimi zgledi najdemo na primer Vincenta van Gogha. Beer se je v vlogi mentorja udeležil tudi številnih kolonij pri nas in čez mejo. Nagrado Prešernovega sklada je prejel za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam v Kvartirni hiši v Celju in v galeriji Insula v Izoli ter za Izbrana dela 1986–2021 v Mestni hiši v Kranju. V utemeljitvi so poudarili ponovno obujeni genius loci panonske zemlje, pa tudi, da je njegova avtentično izrazna ustvarjalnost daleč presegla lokalno raven. Z umetnikom se pogovarja Žiga Bratoš. FOTO: Lovro Rozina

To je zgodba. Zgodba o človeku. Tako o svojem delu pravi Herman Gvardjančič, čeprav figure pri njem skoraj ne najdemo. A o ljudeh in o sebi pripoveduje s podobami, ki izhajajo iz narave. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno slikarsko ali risarsko potezo. Približa se abstrakciji, a se od nje tudi odmakne, saj, kot pravi sam, z abstrakcijo ne more povedati zgodbe Sorškega polja. Pri tem ne gre za prepoznavnost motiva, temveč za občutja človeka, kar so opazili tudi številni pisci, ki so njegovo krajino označili za psihogram umetnikovih duševnih stanj, kot psihično vizijo, kot prostor, ki ne more razrešiti psihičnih travm, naravo, ki se ne zmeni za človekovo usodo. Prav človek pa bo naravo uničil, je prepričan Gvardjančič, ki se v svojem slikarstvu dotika tudi požarov v Avstraliji in na Krasu. Foto: umetnikov osebni arhiv

Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.

Slika je okno v drug svet, je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojevrstnim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe ljudi – najprej je šlo za njegov avtoportret – je združil z odsevnim ozadjem in tako del njegove umetnine vsakič znova postanemo mi, ki jo gledamo. Na njegovo razstavo Četrta generacija v ljubljanski Cukrarni nas uvede prav prvo delo, ki je vodilo v njegove Zrcalne slike. Na ogled pa so tudi druga ključna dela umetnikovega opusa – na primer Venera cunj, skulptura, ki pred podobo antične boginje lepote položi velikanski kup cunj. A poudarek tokratne postavitve sega v Pistolettovo temno obdobje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga je umetnik poimenoval tudi umetnost bede. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, vidi več podobnosti. Dela Michelangela Pistoleta, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel zlatega leva za življenjsko delo, najdemo v zbirkah velikih galerij, kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja arte povera, ki se je upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Pogovor z Michelangelom Pistolettom bo objavljen tudi v reviji Cukr, prevod pa je nastal v sodelovanju s Cukrarno in Majdo Oblak. Foto: Cukrarna

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je peto leto po vrsti razglasilo nagradi in priznanje Ivane Kobilca za umetniške dosežke v slovenski vizualni umetnosti. Za življenjsko delo je nagrado prejel akademski slikar Ivo Prančič, eden osrednjih svoje generacije pri nas, ki se je predstavil že na več kot sedemdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2013 je izšla njegova monografija, ustvarjalna moč Iva Prančiča pa še kar vztraja, lani je v galeriji Bažato razstavil 30 novih slik v oljni tehniki. Ta je zanj značilna, tako kot modernizmu zavezane abstrakcije s prevladujočo črno, pa veliki formati iz več platen. V utemeljitvi so poudarili Prančičev "impresiven in koherenten umetniški opus, v katerem zavzeto, temeljito in inovativno raziskuje sliko, zlasti njene nemimetične vsebine ter v ospredje postavlja slikarsko materialnost in proces". Obiskali smo ga v njegovem ateljeju. Na fotografiji atelje Iva Prančiča (foto: Žiga Bratoš)

Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji.

EPIZODA 53Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Nikom Anikisom. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:44 - Kako zberemo goste01:40 - Umet(Nik)03:19 - Juretov teden04:05 - Šport(Nik)05:45 - Slika09:09 - Darilo puncam09:37 - Matejev teden10:08 - FSF10:47 - Nikovi začetki v slikarstvu13:45 - Moderna umetnost vs. starinsko slikanje15:48 - Odziv drugih ljudi na Nikova dela17:32 - Tradicionalno slikanje še vedno obstaja19:54 - Študij v Firencah22:19 - Prodaja slik 23:47 - Slikarstvo kot job27:16 - Nagrada29:22 - Cilj takšnega umetnika31:18 - Kje želi slike razstavljati32:23 - Koliko slik lahko naslika na mesec34:32 - Kako deluje naročanje36:57 - Slika gani ljudi do solz38:58 - Prekletstvo Tritona43:35 - Vključitev simbolik v sliko45:04 - 10 steps kako poteka Nikovo ustvarjanje47:11 - Povezava zgodb/mitologije s slikami48:48 - Kaotičen proces50:19 - Zakaj rabimo kaos v življenju51:14 - Nasvet za mlade slikarje54:30 - Nikovo vprašanje za Chlane 57:45 - Nikovo vabilo na razstavo1:00:31 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Življenje je dobro dojemati kot skico, ne kot dokončano sliko, premišljuje avtorica Duhovne misli Metka Klevišar.

V razstavnih prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so letošnji poletni razstavni termin namenili enemu najvidnejših likovnih ustvarjalcev v regiji Štefanu Marflaku. Akademski slikar, ki letos praznuje 70 letnico, je v svojem slikarskem opusu vsebinsko vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem ter tamkajšnjih ljudi. Njegovo razstavo z naslovom Ta pot, ta slika predstavlja kustos Marko Košan, ki jo je zasnoval. Foto: KGLU

We hit 2 tracks this weekend talked with drivers from Pure stocks to Late Models at Star for Opening day ! Big thanks for Erin, George, Maggie, Keith and Connor for coming on ! We talked with Connor first about his wrapping business then how he got started to his day and plans for the opening weekend of Star. Then went and talked with Slika on a recap of him putting it 5 wide and being a weapon, We walked over and talked with 3 pure stock drivers racing for 600$ Saturday night which was Erin, George and Maggie on their plans for this year and what they are trying to do that saturday night we recap the racing Ryan Nelson putting the billboard in the top 3 after starting 10th Charlies 4th opening day at Star and much more ! Sunday we headed over to new to see track to us Seekonk to hangout with the 7 time late model champ Gerry the 3 time pro stock champion now late model driver Charlie Rose and seasoned rookie Ryan Flood while at Seekonk. We talk about our insights on the cement palace named Seekonk. The Dell Ice we had how we stepped on our dick for not getting food while there and the self clears and the step on your dick moments while there!I hope you guys enjoy episode 53 Everyone here at the podcast have their thoughts and prayers with Tyler Lescord in his road from recovery from Friday's night hit at ClaremontWe also send our condolences out to long time friends Gloria Cruz on the sudden passing of her husband and great friend of mine Davi Love you Davi thank you for everything you have done for me in racing !Til we meet again my friend

2022 Season kicked off at Star Speedway, with Street Stocks, Mini Stocks and Dwarf Cars ending the whole night with enduros. We cover the night of action, the win in East Lincoln by Cody Verbos, Viral racing videos and whats up next for the race season !

We drop in the Slika Motorsports shop to talk racing with some long time friends Keith Slika, Ron Bolduc and Joey The Jet about Unity Raceway, Applebees trips, sticky tires and more !

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).

Danes se potapljamo v raznolik svet podob, takih, ki kot ilustracije pospremijo kakšno besedilo, in pa tistih, ki razgibajo filmsko platno. Začenja se namreč 7. decembrski sejem ilustracije, poteka pa tudi mednarodni festival animiranega filma. Sprašujemo se tudi, kako se tridesetletnice spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale med študijem. To je namreč eno izmed vprašanj predstave prav s tem naslovom – Tridesetletnice, ki bo nocoj doživela krstno uprizoritev v SNG Nova Gorica. Režijo podpisuje Tijana Zijanić, besedilo pa Eva Mahkovic in Tereza Gregorič. Oziramo se tudi v Rim, kjer je na ogled razstava umetnikov iz 16. in 17. stoletja, ki so se ukvarjali s temami nasilja in zmage kreposti. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan, izrez fotografije

Če samo s kotičkom očesa ošinemo slikarska dela Uroša Weinbergerja, bomo najbrž pomislili, da umetnik po vsej verjetnosti živi v neki vzporedni, srečni realnosti – na njegovih platnih namreč neutrudno žarijo rožnata, rumena, turkizna in svetlo zelena barva, ljudje so v kopalkah, ne manjka niti palm in otroških igrišč. Če pa Weinbergerjeve stvaritve pogledamo le malce bolj pozorno, ugotovimo, da s svetom, ki ga upodablja, nekaj vendarle ni v redu. Barve so morda res svetle in žareče, a ni se mogoče znebiti vtisa, da so pravzaprav presvetle in brez prave globine, nekako klavrno neonske so. In Weinbergerjevi kopalci, njegove palme, igrišča in podobni motivi so vsi po vrsti videti neskončno osamljeni, derealizirani, izgubljeni; vtis je, da se bodo, naslikani v istih zadušljivo veselih barvah kot njihova okolica, zdaj zdaj zlili s to okolico, se pogreznili vanjo in kratko malo izginili. Sploh pa: kaj neki je tisto tam na nebu – kamera, ki nadzira? Dron, ki strelja? Virus, ki pikira naravnost v naša pljuča? – Ne, Uroš Weinberger po vsem sodeč ne živi v vzporedni, srečni resničnosti ... bi pa utegnil biti prerok (ali vsaj izjemno pronicljiv poročevalec iz) neoliberalnega, kužnega, nasilnega, podnebno pregretega, histerično hedonističnega, dehumaniziranega sveta, ki se – dlje ko trajajo naše krize, recimo zdravstvena, ekološka, politična in socialna – zdi vse bližji in vse verjetnejši. Pri tem pa velja posebej poudariti, da Weinberger, ki se je nedavno znašel tudi na prestižnem seznamu stotih najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov današnjega časa, takih slik ni začel ustvarjati šele v zadnjih, koronskih mesecih, ampak to slikarsko poetiko potrpežljivo razvija že leta. Kako mu torej uspeva držati prst na pulzu naše sodobnosti; kako mu uspeva prepoznavati obrise prihajajočega sveta, v katerega se, kot kaže, levi naš sedanji čas? – Odgovor smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo ob robu njegove nove razstave Projectories v ljubljanski galeriji Generali pred mikrofonom gostili prav Uroša Weinbergerja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Uroš Weinberger, The Projectory Lab, 2021, olje na platnu, izrez (objavljeno z dovoljenjem avtorja)

Zadnje številke okuženih s covidom so rekordne, bolnišnice po državi so na robu zmogljivosti. 10-dnevno popolno zaprtje države še ni predvideno. V Radijski tribuni boste slišali, kaj vladi predlaga Svetovalna skupina za covid-19, razkrili pa smo tudi, katere programe krčijo v mariborskem UKC-ju in Zdravstvenem domu in kolikšen je interes za cepljenje. Pripravil Dejan Rat.

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na nočni obisk prihaja slikar Rajko Ferk, ki ga ljubezen do slikanja spremlja že dobri dve desetletji. Slika z lopaticami, kar ni povezano samo s to posebno tehniko, ampak ima tudi praktični namen. Izvedeli boste ob poslušanju nočnega klepeta, v katerem bomo predstavili letošnjo že 12. mednarodno likovno kolonijDuplek art, ki bo ta vikend. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek. V nadaljevanju noči pa bomo gostili upokojenega ekonomista in predsednika domačega planinskega društva Janka Kovačica iz Poljčan, razvajali pa vas bomo tudi z aktualno glasbo z lestvice Top 17.

Kakav je medijski imidž investicija u Srbiji? Zašto često ne razlikujemo investicije, kredite i donacije? Kako to utiče na stavove građana Srbije? Zašto favorizujemo Kinu i šta treba da znamo o kineskim investicijama i kreditima? Kako da izgradimo realniju medijsku sliku o stranom kapitalu u Srbiji? Gost: Milan Ćulibrk, glavni urednik NIN-a Autor i voditelj: Miloš Nikolić, glavni i odgovorni urednik Talasa PODRŽI TALAS https://bit.ly/3szBgkH ZAPRATITE YOUTUBE KANAL TALASA https://bit.ly/3bVGjT9​​​ Emisija "Talasna dužina" dostupna je i na audio kanalima Talasa u vidu podkasta na SOUNDCLOUD: https://soundcloud.com/user-268265886 MIXCLOUD: https://www.mixcloud.com/TalasRS/ APPLE PODCASTS: https://apple.co/36pLkCe GOOGLE PODCASTS: https://bit.ly/3taCBhR DEEZER: https://www.deezer.com/sr/show/2059802 Pratite i naše naloge na društvenim mrežama: Facebook https://www.facebook.com/talas.rs/​​​ Twitter https://twitter.com/Talas_rs​​​ Instagram https://www.instagram.com/talasrs/​​​ www.talas.rs

U kontekstu opšteg poboljšanja epidemiološko situacije u cijeloj BiH i najavljenih ublažavanja važećih restriktivnih mjera sa dr. Izudinom Kućanovićem direktorom Doma zdravlja Olovo razgovarali smo o tim parametrima na nivou naše općine. U razgovoru koji možete poslušati u našem podcastu dr Kućanović saopštio nam je vrlo optimistične rezultate trenutnog stanja. Naime sa današnjim danom (18.05.2021.godine) na području naše općine 2 su aktivna slucaja Covid pozitivnih osoba, 4 osobe su u izolaciji, a nakon dugo vremena u UKC Sarajevo nema smješten niti jedan pacijent iz Olova. Sa prvim čovjekom Doma zdravlja Olovo govorili smo o nabavci vakcina, procesu imunizacije i planovima na tom polju, potrebi nastavka opreznog i odgovornog ponašanja i drugim aktuelnim temama.

Slika na likalni deski poleg kupčka kuhinjskih gobastih krp, v drugem kotu galerije pa slika ravnotežje lovi na gasilnem aparatu, za dobro mero pa še kup stolov in stojal za sušenje perila. Tak Poizkus postavitve, kot je tudi naslov razstave, sreča obiskovalec ljubljanske galerije Alkatraz. Umetnik Adrijan Praznik namreč razmišlja o nastanku umetniškega dela in tem, kako ga prepoznamo kot takega. Kaj se zgodi, ko ti nenadoma zmanjka varnih tal pod nogami? pa se v svojem novem avtorskem gledališkem projektu Slaba družba sprašuje Vito Weiss. Foto: Nik Erik Neubauer (© Galerija Alkatraz in Adrijan Praznik)

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

Nacionalna koordinatorica cepljenja, epidemiologinja Maja Grgič Vitek, je danes povedala, da so pristojni po cepljenju doslej sporočili 17 resnih neželenih učinkov, večino pri tistih, ki so prejeli odmerek Pfizerjevega cepiva. 7 cepljenih je umrlo. Pri treh primerih so pristojni ocenili, da povezave s cepljenjem ni oziroma je malo verjetna , štiri primere še preiskujejo. Grgič Vitek je ob tem poudarila, da so s Pfizerjevim cepivom cepili pretežno starostnike. Pri cepljenju s cepivom AstraZeneca, ki je zdaj pri nas ustavljeno, so poročali o enem resnejšem neželenem učinku, usoda nadaljnjega cepljenja s tem cepivom pa je odvisna od odločitve Evropske agencije za zdravila, ki bo znana jutri. V oddaji še: - Avstrija prehaja na regionalno rahljanje protikoronskih ukrepov - S poukom v šolah se vračajo tudi tekmovanja - Mariborska pediatrična klinika dobila sodobno enoto intenzivne nege

Gost 23. epizode podcast-a "Nevermajnd" bio je slikar i rokenroler Žolt Kovač. „Prošetali“ smo kroz njegovu izložbu „Beskonceptnost“ koju možete posetiti do 27. marta u beogradskoj Galeriji B2. Kako izgleda stvarati umetnost u vanrednim uslovima, zašto je sprej novi kist i kako izgleda slikati isključivo samo zbog slikanja, pomogao nam je Žolt da shvatimo. Dotakli smo se i teme gde su, kako su i šta rade Jarboli, da li nas uskoro čeka iznenađenje, kao i priče da li je rokenrol živ i zašto nije. Pola sata čiste edukacije i uživanja.

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.

Medtem ko se v vzhodnem delu države s testiranjem šolnikov počasi pripravljajo na ponedeljkovo vrnitev učencev in nekaterih dijakov v šolske klopi, se druga polovica šele dobro ogreva pred zimskim oddihom. Čeprav razmere ne dovoljujejo pretirane počitniške izbirčnosti, zlasti glede hitrih pobegov na toplo, vreme in snežne razmere obetajo pestre možnosti. Na Gorenjskem tako nestrpno pričakujejo ponedeljek, tudi ob obali zadnje dni opažajo več življenja. 30 let od izstopa Slovenije iz pravnega reda tedanje Jugoslavije Vrh o globalnem sodelovanju: v ospredju podnebne spremembe in pandemija Sodišče potrdilo zaporno kazen za Alekseja Navalnega Avstrijka Katharina Liensberger svetovna slalomska prvakinja

Valentinovo je tako rekoč pred vrati. Ta čudoviti praznik zaljubljencev, ki ga praznujemo 14. februarja, letos na nedeljo, v nas obudi marsikatere občutke in misli. V tem času se morda začnemo večkrat zavestno spraševati, s kom sploh smo v zvezi oziroma koga in kaj si pravzaprav želimo. In ker pot do tja velikokrat ni tako […] Prispevek Si za dozo ljubezni? Na valentinovo uživaj v lepših in kvalitetnejših odnosih! izvira s portala Student.si.

V nekaterih regijah po državi je epidemiološka slika nekoliko slabša, kot je bila pred tednom dni. Glede na podatke ponekod celo tako slaba, da v skladu z vladnim načrtom sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja bolezni ne sodijo več v rdeče območje, v katerem je med drugim omogočeno odprtje vrtcev in šol za najmlajše. Kako bo popoldne odločila vlada in kako bo na odločitev vplivalo sicer majhno število potrjenih primerov angleške različice koronavirusa? Preostali poudarki oddaje: - AstraZeneca za zdaj brez odgovora o rešitvi zapleta z dobavo cepiva - Slovenija prvič izdala obveznico, ki jo bo odplačevala 60 lett - TEŠ šoštanjske občinske svetnike prepričuje v soglasje za sosežiganje odpadkov - Pahor ob dnevu spomina na žrtve holokavsta o sovražnem govoru in nestrpnosti

Slika sv. Helena

Dočakali smo prvo letno poročilo, ki ga je evropska komisija pripravila o stanju vladavine prava v vseh članicah Evropske unije. Zanimanje za ugotovitve Komisije je toliko večje ob zavedanju, da vladavina prava predstavlja enega izmed ključnih temeljev, na katerem je zrastla Unija. Kako trden je torej ta temelj, kako majav, s katerih koncev spodkopan in kako trdno je torej tisto, kar stoji na njem? Kaj takšno poročilo pomeni za krepitev načel pravne države, kakšne očitke Bruselj namenja posameznim članicam, kako je bil pogled na pravosodje, protikorupcijske mehanizme in medijsko krajino sprejet v Sloveniji, kako bo prejemanje evropskih sredstev pogojeno s spoštovanjem vladavine prava in v kolikšni meri je vladavina prava kot primarno pojem pravne narave postala orodje prvovrstnega ideološkega obračunavanja. Voditelj Luka Robida je na pogovor o tem v studio povabil poslanca Evropskega parlamenta Ljudmilo Novak in Klemna Grošlja ter vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča, pred mikrofon pa tudi dopisnika Igorja Juriča in pravnika Janjo Hojnik in Mateja Avblja.

Hemogram oziroma krvna slika je odvisna od različnih dejavnikov: od časa in načina odvzema, uživanja zdravil, tudi stresa – športniki recimo imajo dan po aktivnostih vedno povišano število levkocitov. Kaj pomenijo različne oznake in vrednosti na krvni sliki ter kdaj moramo biti ob spremembah pozornejši? Gostja: prim. prof. dr. Marjana Glaser Kraševac, dr. med., iz UKC Maribor.

Predstavili smo glasbeni prvenec Mirjane in Milana Šerneka ter Mirjanino že drugo pesniško zbirko. Diplomantka inkluzivne pedagogike Katarina Naglost pa je predstavila tipno sliko tolminskega punta, ki jo je izdelala in je na voljo za ogled.

U nemogućnosti da se lično obratim predsedniku Republike, ovim putem najljubaznije molim da mi pouzećem pošalje kopije svih slika koje je poneo u RTS.

U nemogućnosti da se lično obratim predsedniku Republike, ovim putem najljubaznije molim da mi pouzećem pošalje kopije svih slika koje je poneo u RTS.

Z jutrišnjim dnem bo naša država zaostrila režim na meji v luči povečevanja števila okuženih s koronavirusom. Hrvaška skupaj s Češko in Francijo prehaja na rumeni seznam, kar načeloma ne pomeni sprememb za prehod meje, a bo treba na meji pokazati dokazilo o bivanju na Hrvaškem - dovolj bo že parkirni listek ali račun iz gostilne. Poleg tega bodo pristojni že na meji vročali odločbe o karanteni tistim, ki bodo prišli iz držav z rdečega seznama. Včeraj so pri nas potrdili 16 novih okužb, pri čemer se te zdaj širijo predvsem med mladimi. Posledično tudi odločitev, da domovi za starejše za zdaj ostajajo odprti za obiskovalce. V oddaji še: - Slika zaposlovanja junija kanček bolj spodbudna - Kakšna so v policijskih postopkih pooblastila policije in kakšne pravice državljanov? - Avstrija zaradi povečevanja števila okužb ponekod zaprla vrtce in šole

Epidemiološka slika se pri nas in pri naših sosedih poslabšuje. 21 novih primerov pri nas, več kot 80 na Hrvaškem, včeraj več kot sto v Avstriji. Čeprav se opozorila stroke glede skrb zbujajočih razmer na Balkanu vrstijo, pa vlada ne poseže po umiku katere od držav s seznama varnih. V oddaji tudi o tem: - Šketa odgovarja Janši: tožilstvo deluje učinkovito in zakonito - Nadzorniki Telekoma naj bi prižgali zeleno luč za prodajo Planet TV madžarski TV2 - Mineva 30 let sprejetja Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije - Putin bo na oblasti lahko ostal do leta 2036

Slika govori hiljadu reči. A tek pet slika! U prvom specijalu Radio Karantina londonski rock fotograf Brajan Rašić govori o svojoj karijeri i o pet fotografija koje su je obeležile.

Časovnica: [00:04:45] Se vama zdi smiselno vsaj enkrat, če ne večkrat letno dati pregledati celotno krvno sliko? Sploh zaradi slabega počutja, spanca, stresa … [00:21:05] Je pomembno katero obliko sirotkinih beljakovin spijem po treningu? [00:31:30] Vajino mnenje o tem, da bi se morali o prehrani VSI mladi učiti, vsaj osnove? Ker tisto kar smo pri gospodinjstvu v OŠ mi zdaj itak nič več ne pomaga. Na srednji tega ni bilo, tako da sedaj poslušam feelgood . No pa hodim na faks za živilstvo in prehrano. [00:43:45] Kako so možgani oz. psiha povezani s prebavo? Težave kadar smo pod stresom, ko nas je strah … [00:59:00] Vpliv na hujšanje če pojemo enako kcal zdrave ali manj zdrave hrane? [01:10:40] Kaj se dogaja med hujšanjem ali ko se redimo, ko telovadimo ali če ne telovadimo? [01:21:00] Zaključek.   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp

Dveeeestooooo! Dvestoti Ofsajd! Prvih sto je bilo... Mešano pestrih. Šola. Zagon. Začetek. In še marsikaj, kar ste tudi sami napisali. Nato smo prišli do 200. Vmes je bila tudi pavza, hvala vsem, da ste tako navdušeno lani februarja pozdravili vrnitev. Se je izkazalo, da je prišla zelo prav. Ker sva z Žiga Kos in vsemi vami prišla tudi do - selektorja! Da, Matjaž Kek je jubilejni gost, ofsajdke in ofsajdki! Na še mnogo Ofsajdov! Hvala Reneju, Klemnu, Bokiju Batini, GT22 in vsem našim gostom, najbolj pa vam, cenjeni ofsajdke in ofsajdki! Prosim, prosim, prosiiiim za podporo na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem! Res. Hvala! P.S. Slika je finala pokala v Celju ;) Imava oba zdaj precej več las :D ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že več kot 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že od mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa tudi figure, akte in abstraktne like. Udeležuje se različnih kolonij in Ex-temporov. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. V oddaji Med štirimi stenami nam je odprla vrata svojega likovnega sveta, ki je s slabšanjem vida postal tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš povedala novinarki Petri Medved.

Dvestoti Apparatus. Vi ste postavljali vprašanja. Jaz sem odgovarjal. Podkast Apparatus se je začel konec leta 2012.  Slika pa je iz leta 2014. Foto: Jonas Ž. Naroči se: Anže je na Twitterju @anzet Zapiski: Katarina Rešek – Kukla Igor E. Bergant Lado Bizovičar Boris Vasev – Twitter Mikrofoni: PR 40 – Heil Sound NEUMANN KMS […]

Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi. O njej in mitih, ki so povezani s pozitivno samopodobo, se bomo pogovarjali s specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač

Imajo dušo, imajo funk. Ne brizgajo z družabnih omrežij in ne polnijo rumenih kronik. Slika Johna Coltrana v prostoru za vaje pove več kot tisoč besed. In sploh še niso prijeli instrumentov. Slika je simbolična, ker Batista Cadillac ni več dvojec, je septet. V živo, tako dobri, da ne boli. Seznam odigranih skladb: Stop, Neviden (Ali veš, da me ljubiš) in Pust me do besede.

The authors of the image collection, Dr David Haveric and Dr Moya McFadzean talk about an interesting exhibition that enriches the museum's offer. Photos and stories about the arrival of Muslims in Australia - U razgovoru za naš radio, autori kolekcije fotografija Dr Džavid Haveric i Dr Moya McFadzean govore o značaju izložbe koja obogaćuje ponudu ovog muzeja. Kolekcija predstavlja i priče i fotografije nekih od prvih muslimanskih familija koje su u Australiju stigle iz Bosne i Hercegovine

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je konec aprila podelilo svoje najvišje priznanje, bienalno nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, umetnostnemu zgodovinarju, muzejskemu svetniku in dolgoletnemu kustosu Narodne galerije, dr. Ferdinandu Šerbelju. Šerbelj, sicer avtor skoraj nepreglednega števila razstav in strokovnih publikacij – od krajših znanstvenih člankov do preglednih monografij –, namreč velja za enega najpomembnejših raziskovalcev baročne umetnosti na Slovenskem, še prav posebej baročnega slikarstva na Goriškem in Kranjskem. Kako je torej skozi prizmo njegovega znanstvenega dela videti likovna umetnost slovenskega prostora od začetka 17. pa tja do konca 18. stoletja, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Ferdinand Šerbelj (Goran Dekleva)

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že iz mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa figure, akte in abstrakcijo. Udeležuje se raznih kolonij in Ex-tempora. Imela je 19 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. Letos je bila izbrana za sodelovanje na 51. mednarodnem Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. V oddaji Med štirimi stenami nam bo odprla vrata svojega likovnega sveta, ki s slabšanjem vida postaja tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš razložila novinarki Petri Medved.

Raziskovalna skupina iz Ljubljane izpopolnila laboratorijsko obvladovanje pri genskih terapijah in v biotehnologiji Razdruževanje molekulskih kompleksov prek vezave drugih molekul je eno pomembnejših naravnih načel, ki so ga v okviru sintezne biologije in biotehnologije nasploh raziskovalci spoznali razmeroma pozno. V laboratorijih na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo (Kemijski inštitut) pod vodstvom prof.dr.Romana Jerale, so poleg predstojnika še, dr.Tina Lebar, dr.Ajasja Ljubetič in doktorski študent Anže Verbič, našli pot do razumevanja in poznavanja mehanizma polariziranega izpodrivanja genov, ki jih lahko vežejo na katero koli zaporedje DNK v celici/proteinu. V reviji Nature Chemical Biology so objavili (prvopodpisana avtorica je njihova kolegica Lebar) članek (https://www.nature.com/articles/s41589-018-0163-8 ) o proteinih TALE (Transcription Activator-Like Effector), ki jih lahko spremenijo v pospeševalce ali zaviralce katerega koli gena. Iin prav zato je uporabnost tega odkritja v medicinskih terapijah in v biotehnologiji perspektivna. Slika je lastnina Kemijskega inštituta

Za odkrivanje in zdravljenje raka in drugih bolezni znanstveniki razvijajo vedno nove pristope. Veliko obeta uporaba proteaz, tako za diagnostične namene kot za samo zdravljenje. Gre za zelo raznoliko vrsto encimov, ki razstavljajo beljakovine. Kjer jih je nadpovprečno veliko, poteka vnetje, zato lahko z njihovo pomočjo na neinvaziven način prepoznamo več tisoč različnih bolezni, vključno s številnimi oblikami raka. Slika, ki se ob navzočnosti proteaz izriše o dogajanju v telesu, je tako natančna, da bodo z njihovo pomočjo lahko tumorje tudi učinkoviteje kirurško odstranjevali. Pregled dogajanja na področju je za ugledno znanstveno revijo Trends in Biochemical Sciences s kolegi pripravil prof. ddr. Boris Turk, vodja odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Za samo zdravljenje trdnih tumorjev pa obeta tudi uporaba nanomaterialov, saj so rezultati predkliničnih raziskav so zelo prepričljivi. O tem uspehu so članek objavili v reviji Nano Letters.

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Astor: Ivan Rupnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

U ovoj epizodi pricamo o novoj BESPLATNOJ aplikaciji za vas racunar preko koje mozete da postavljate slike na vas Instagram profil! besplatno preuzmite sa: windowed.io

Perrengue #10 com a participação de Sarah Slika Entrevista: Sabrina Abreu Edição: Carolina Lavinas

Jure in Anže gledata osmi Star Trek film First Contact. Apparatus najdete na Twitterju ter Facebooku. Oddajo lahko podprete tudi osebno. Zapiski: Ali je na tej sliki Godler normalen ali so normalni vsi ostali? Slika