Podcasts about kralja

Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.

Kralj Vikrama je bil vladar, čigar ime še danes častijo po vsej Indiji, kajti bil je nadvse moder in pravičen. Nikoli ni nikomur niti za las storil krivice, njegovo srce je bilo zmeraj polno razumevanja in usmiljenja. Zato ljudje še danes, kadar imajo v mislih kakšnega pravičnika, rečejo: »Vanj se je naselila modrost kralja Vikrame« ali »Plašč kralja Vikrame je padel nanj«, ali pa tudi »Sedi na prestolu kralja Vikrame«. Zakaj je tako? Prisluhni indijski pravljici Prestol kralja Vikrame Vir: Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, prevedel Ivan Skušek, Mladinska knjiga 1967, Ljubljana, bere Nataša Holy

U ovoj epizodi istražujemo jedan od ključnih i najdramatičnijih trenutaka u istoriji Kraljevine Jugoslavije - atentat na kralja Aleksandra I Karađorđevića, izvršen 9. oktobra 1934. godine u Marseju. Kralj Aleksandar je 1929. godine uveo diktaturu s ciljem očuvanja jedinstva zemlje, verujući da će ideja jugoslovenstva prevazići duboke nacionalne i političke podele. Njegovi napori naišli su na snažan otpor nacionalističkih pokreta, koji su smatrali da je centralizacija vlasti ugrožavala identitete pojedinačnih naroda. U isto vreme, Kraljevinu Jugoslaviju potresale su ozbiljne ekonomske teškoće i političke intrige, stvarajući ambijent u kojem su tenzije samo rasle. Atentat u Marseju, organizovan uz podršku ekstremističkih organizacija, nije bio samo čin političkog nasilja već i simbol krize jugoslovenskog identiteta i neuspeha u izgradnji stabilnog državnog sistema. Kako su unutrašnji konflikti i globalne političke promene oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije? Da li je postojala mogućnost da se ovi konflikti izbegnu, ili je država bila osuđena na dezintegraciju? Ubistvo kralja Aleksandra izazvalo je šok na međunarodnoj sceni i uvelo Kraljevinu u period političke nesigurnosti. Na prestolu ga je nasledio maloletni kralj Petar II, dok je knez Pavle preuzeo ulogu namesnika. Ovaj period obeležen je unutrašnjim previranjima i rastućim pritiscima, kako u samoj Jugoslaviji, tako i u Evropi, koja se ubrzano kretala ka Drugom svetskom ratu. O uticaju Marsejskog atentata na politički pejzaž Balkana i širu evropsku scenu, o očuvanju kolektivnog sećanja na kralja i epohu, naša istoričarka umetnosti Jovana Milovanović razgovara sa Veselinkom Kastratović Ristić, muzejskim savetnikom iz Muzeja Jugoslavije i koautorkom izložbe "Čuvajte mi Jugoslaviju" posvećene Marsejskom atentatu. Kroz analizu ovog događaja, sagledavamo ne samo motive i organizaciju atentata, već i dublje procese koji su oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije u turbulentnim godinama pred globalni sukob.

Veselimo se ko obhajamo praznik Kristusa Kralja vesoljstva ob sklepu cerkvenega leta. Hvaležni za prehojeno pot bogoslužnega dogajanja, ki je za nami, vabljeni k poslušanju.

Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.

Igra o kralju, ki si je umišljal, da bo kraljeval tudi času. Zato si je izmislil vrsto čudaštev, ki jih je njegov urarček komaj sproti reševal. Zdi se, da takih kraljev in urarčkov zlepa ne zmanjka na tem našem ljubem svetu. Glasbena opremljevalka je Cvetka Bevc; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Jože Valentič. Kralja igra Polde Bibič; Urarček je Boris Ostan; Čarovnik – Bogomir Veras; Služabnik Alfred – Sandi Pavlin; Kuhar in Ribič – Simon Dobravec; Konjar – Zoran More; Pekovka – Milena Grm Hudeček; Vrtnar – Janez Albreht; Goljuf – Pavel Rakovec in Ženski glas – Violeta Tomič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.

Glasni prosvjed senatorice iz starosjedilačke zajednice Thorpe protiv kralja Charlesa je osvanuo na naslovnicama svjetskih medija. Nakon što je senatorica Thorpe optužila kralja da je sudjelovao u genocidu, oporbeni čelnik Peter Dutton ju je pozvao da razmotri upućivanje ostavke.

Živel je kralj, ki je bil pravičen in moder vladar. Zavidal pa je beraču, ki se je odpovedal vsemu in je živel brez skrbi. Hodil je iz kraja v kraj, spal tam, kjer ga je zatekla noč, in se zahvaljeval Gospodu. Zdelo se je, da je ves svet njegov. Njegovo edino bogastvo sta bili obleka, ki jo je imel na sebi, in bisaga, v kateri je nosil hrano, ki so mu jo podarili dobri ljudje. Kralja je privlačil njegov način življenja. Berača je povabil v svojo palačo ter ga prosil, naj ga pouči o nenavezanosti. Prosjak je povabilo z veseljem sprejel. Več dni je ostal v kraljevi palači in ko je kralj imel čas, mu je govoril o svojem načinu življenja. Končno mu je uspelo prepričati kralja, da je nekega dne v revni obleki zapustil svojo palačo v spremstvu berača. Prehodila sta že precej poti, ko se je berač spomnil, da je v palači pozabil svojo torbo. Kralju je dejal, da brez torbe ne more nadaljevati poti, zato ga je prosil, naj mu dovoli, da jo gre iskat. Kralj ga je opomnil, da je on zapustil svojo palačo in svoje premoženje ter oblast, on, ki je vse življenje govoril o nenavezanosti, pa je zdaj pokazal, kako zelo je navezan na ničvredno stvar, na razcapano beraško bisago. Bogastvo lahko postane velika ovira v odnosu med ljudmi in med Bogom in bogati ljudje so običajno v večji nevarnosti, da so navezani na stvari. Toda tudi ljudje, ki imajo malo, so lahko navezani na to malo, kar imajo. Jezus je bogatega mladeniča v današnjem evangeliju povabil, naj podari drugim vse svoje premoženje. Mladenič je zavrnil Jezusovo vabilo, ker je bolj ljubil stvari kot ljudi. Bogati mladenič je Jezusu govoril o grehih, ki jih ni storil, Jezus pa je želel slišati o dobrih delih, ki jih je storil. Bil je duhovno ubog, predstavnik ljudi, ki sicer niso nič slabega naredili, pa tudi dobrega ne. Resnična nevarnost posedovanja stvari je, da stvari oziroma bogastvo naše srce naveže k sebi. Preseneča nas, kako je bil bogat mladenič blizu božjega kraljestva. Postavljal je prava vprašanja. Razumel je Jezusov nauk. Toda končno ga je denar bolj privlačil. Bil je tako navezan na svoje imetje, da je to imelo večji vpliv na njega kot on nanj. Jezus ga je povabil v svobodo, a zdelo se mu je, da bi zanjo moral plačati previsoko ceno. Ne da bi ga obsojal, je Jezus mladeniču pokazal nekaj o njem, česar se sam ni zavedal. Bogastvo priklene človeka k zemlji. Rado ga naredi sebičnega. Slovenski pregovor pravi: Prej boš dobil od mrtvega besedo, kakor od bogatina denar. Vendar bogastva in denarja ne smemo postavljati v nasprotje duhovnega. Je res materialno, a prav z materialnimi stvarmi lahko opravljamo dobra dela. Le svojega srca ne smemo navezati nanje.

Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem. foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak

Z Vladom Vučićem smo odprli novo, že 5. sezono oddaj Popotniški snep. V prvi epizodi smo se potepali kar doma, v Sloveniji. Vlado je preko projekta Študentska delovna brigada, ki se ga je udeležil devetkrat, med številnimi slovenskimi kraji, ki jih je na tak način ne samo obiskal, pač pa tudi zelo podrobno spoznal, pomagal tudi v Črni na Koroškem. Po brigadi v Črni, kjer so tudi spletli prijateljske vezi z domačini, so Vlado in njegovi brigadirski prijatelji kot tekmovalci začeli obiskati prireditev Gradovi kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Vse o tem pa je v oddaji zaupal Tilnu. V oddaji nas je z nagovorom pozdravila tudi županja Črne na Koroškem, ga. Romana Lesjak. S05E01 Gost: Vlado Vučić Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 28. 3. 2024 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh. Povezave Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo ​

Nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.

Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.Njegovo angažiranost predstavlja tudi razstava Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer je na ogled tudi slika Kruha in iger, ki je bila do zdaj neznana, saj je bila naslikana na zadnji strani slike Streljanje talcev. Sogovornika sta kustosinja Tina Fortič Jakopič in kustos Marko Ličina.

V tedenskem pregledu kulturnih dogodkov izpostavljamo razstavo Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945, se pogovarjamo z letošnjo prejemnico Stritarjeve nagrade Anjo Radaljac in predstavljamo monografijo Zgodovina slovenskega literarnega prevajanja. Vabimo tudi na 30. Primorski poletni festival in Jazz festival Ljubljana.

V Veliki Britaniji bodo danes - dan po kronanju kralja Karla Tretjega - potekala številna slavja in ulične zabave. Dogajanje bo vrhunec doseglo zvečer na območju Windsorskega gradu, kjer bo potekal slavnostni koncert. Na njem bodo nastopili številni zvezdniki, med drugim ameriška pevca Lionel Richie in Katy Perry. Koncert si bo po napovedih v živo ogledalo 20 tisoč ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Iz polotoka Krim poročajo o novih eksplozijah. - Na hrvaških manjšinskih volitvah vnovič pričakovana nizka volilna udeležba. - Nogometašice Mure in nogometaši Olimpije novi pokalni prvaki.

Slovesno obljubljam, da bom tako ravnal, je na kronanju v Londonu prisegel britanski kralj Karl Tretji na vprašanje, ali bo vladal britanskim ozemljem v skladu z njihovimi zakoni in običaji. Medtem ko je kronanje britanskega kralja v središču pozornosti svetovne javnosti, pa je pri nas v ospredju spomin na žico, ki je med drugo svetovno vojno obdajala prestolnico. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani 65-i pohod po Poti spominov in tovarištva. - V Srbiji se poslavljajo od žrtev nedavnih strelskih pohodov. - Začenja se 106-a kolesarska dirka po Italiji, Roglič eden glavnih favoritov.

V Westminstrski opatiji v središču Londona so danes pred več kot 2 tisoč gosti slovesno okronali in ustoličili britanskega kralja Karla tretjega in s tem vodjo Anglikanske cerkve. Karl tretji je na tem položaju nasledil mamo, preminulo kraljico Elizabeto drugo. Karlova soproga, ki je od septembra nosila naziv kraljica soproga, je zdaj postala kraljica Camilla. Druge teme: - V Srbiji zadnje slovo od 10-tih smrtnih žrtev dveh strelskih napadov. - V Ljubljani osrednji del tradicionalne prireditve Pohod ob žici. - Uvodna etapa kolesarske dirke po Italiji Belgijcu Evenepoelu, Roglič peti.

Lepo pozdravljeni. V Westminstrski opatiji so danes v okviru slovesnega obreda kronali britanskega kralja Karla III. Obred je vodil canterburyjski nadškof Justin Welby. V London danes prihajajo čestitke z vsega sveta. Druge teme: - V Srbiji pokopali prve od skupno 17 smrtnih žrtev dveh strelskih napadov. - Italijanska vlada sprejela nov odlok o delovnih razmerjih, ki med drugim krči socialne transferje. - Belgijcu Evenepoelu uvodni kronometer na kolesarski dirki po Italiji, Roglič šesti.

Edin se vratio iz Barselone, ali opet su se pojavili neki organizacioni gremlini pa i ovu epizodu realizujemo zahvaljujući čudesima interneta. Nema veze, i ovako i onako mi pričamo a vi slušate, pa šta fali i na ovaj način... U svakom slučaju, ovde smo da rekapituliramo kupove koje smo najavili pre par dana! U onom nama najzanimljivijem, Kupu Radivoja Koraća, nije došlo do promene vlasnika trofeja – Crvena Zvezda je nakon teško izvojevane pobede u derbiju u polufinalu porazila Megu za novi, dvanaesti po redu nacionalni kup. Zvezda je ovim trijumfom po prvi put u svojoj istoriji kompletirala i „tri-pit“ kupova, uzevši u obzir da im je ovaj trofej od vikenda treći u nizu. „Bitka za Čair“ koja se odigrala u polufinalu bila je jedan od onih klasičnih derbija na kakve smo navikli. Tvrdo, napeto i duže od 120 minuta – sve već znate. Partizan je odigrao maestralno prvo poluvreme i imao čak osamnaest poena prednosti u jednom trenutku, ali Fakundo Kampaco je vratio Zvezdu iz ponora u trećoj deonici, i stvari su se tu trajno okrenule protiv crno-belih. Na kraju, utakmica je relativno mirno privedena kraju, a finale sa Megom bila je, ispostavila se, samo rutina. Duško Ivanović sada ima i svoj prvi trofej sa Zvezdom, a da li će i koliko zbivanja iz Niša uticati na večite u nastavku sezone, ostaje da se vidi! Sa večitih skrećemo na druge teme – recimo, Kup Kralja! Edin je pun utisaka sa svog puta u Španiju, a sigurno će imati o svačemu da priča uzevši u obzir da su Miloš i on dosta surovo izgrešili u prognozi, što svakako nije neka novost doduše. Barselona je izginula već na prvom stepeniku, Real na drugom, a njihov „dželat“ iz Malage je na kraju i podigao trofej prvaka kupa – ovo je drugi kup za Unikahu u njihovoj istoriji, prvi posle osamnaest godina! Najavili smo da je kup Kralja spektakl prvog ranga, a ove sezone on definitivno nije razočarao – pričamo, naravno, detaljno o tome! Pored ove dve glavne, pozabavićemo se i sa nekoliko „sporednih“ tema – nailazeći ciklusi kvalifikacija za predstojeći Mundobasket na dalekom istoku, nacionalni kupovi u ostalim ABA zemljama, i naravno poneka filmsko-muzička-kulturna tema u introu. A za NBA ne morate da brinete – tu se javljamo iz studija u petak! Uživajte do petka!

»Danes verjetno nihče ne hodi v gledališče, da bi tam doživel katarzo. Idejno ali etično očiščenje me ne zanima. Gledam druge reči.« Slovenski umetnost in humanistika sta sredi decembra 2022 izgubili enega ključnih protagonistov zadnjega pol stoletja, dr. Lada Kralja. V sedemdesetih je bil soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Leta 2017 pa smo dr. Kralja pred mikrofon Podob znanja povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. V našem pogovoru z dr. Kraljem smo se sukali predvsem okoli vprašanja, kako literarno-teoretsko opredeliti bistvo dramatskih besedil, da bo definicija veljala za vse drame – od starih Grkov do danes. foto: dr. Lado Kralj (Goran Dekleva)

Današnji evangelij govori o prihodu Kralja kraljev. Janez Krstnik nam naroča, naj pripravimo pot Gospodu. Ko je Janez Krstnik pripravljal ljudi na sprejem Kralja kraljev, ni mislil, da morajo ljudje pospraviti svoje domove. Govoril jim je, naj pripravijo svoja srca z obžalovanjem grehov in s spreobrnjenjem, to je z oklenitvijo Boga.Beseda spreobrniti se v Novi zavezi ponovi 49-krat. Prva beseda, ki jo Janez Krstnik izreče v puščavi, ni dober dan, ampak: »Spreobrnite se« (Mt 3,2). Nekateri lovci so iznašli poseben način za lov opic. V škatlo iz trde lepenke vrežejo luknjo in vanjo položijo okusen oreh. Luknja je ravno prav velika, da gre lahko opica s svojo roko vanjo, a premajhna, da bi tudi ven potegnila svojo roko, ko bo v njej držala oreh.Opica ima tako dve možnosti. Lahko spusti oreh in potegne prazno roko ali pa obdrži oreh in ostane v pasti. Opice običajno ne spustijo oreha. (Drobne zgodbe z biserom, 125.) Opica bi samo izpustila oreh in zbežala v svobodo. Zgodba poudari pomen novega načina razmišljanja in obnašanja. Da bi izvlekel svojo roko iz škatle, moram drugače razmišljati. Moram se spreobrniti, to pomeni, da se moram naučiti novih stvari in pozabiti stare. Premisliti moram o stvareh, ki sem jih počel do zdaj, in jih spremeniti, da bom lahko svojo roko izvlekel iz škatle, ne glede, kaj pomeni zame škatla. Rasti moram v krepostih. Zapustiti moramo stvari, da bi dosegli svobodo, čeprav velikokrat nočemo izpustiti stvari in postanemo ujetniki samega sebe. Držimo se starih navad in mišljenja, ki pa nam ne prinašajo več uspeha. Branimo se sprememb, ker nam je prijetneje ostati pri starih, ustaljenih, pa tudi slabih navadah. Einstein je zapisal, da ne moremo rešiti problemov tako, da bomo enako razmišljali, kot smo razmišljali, ko smo se s težavami začeli soočati, pa jih nismo mogli rešiti na tisti način. V adventnem času se lahko ustavimo ob tej misli: Gospod, pomagaj mi sprejeti stvari, ki jih ne morem spremeniti, daj mi poguma, da bom spremenil stvari, ki jih moram spremeniti, in modrost, da bi znal razločevati med obojim.

Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.

Ste se kdaj spraševali, zakaj ima žirafa tako dolg vrat in zakaj se hijena smeje? Zakaj imajo samci antilop rogove, samice pa ne? Namibijska pravljica o darovih kralja leva bo pojasnila vse. Ptičji češnjev otok, uredila in prevedla Jana Unuk, Študentska založba, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

V Združenem kraljestvu bodo danes dobili novega kralja. To je 73-letni Karel Tretji, ki se je sinoči v prvem nagovoru javnosti poklonil svoji materi - pokojni kraljici Elizabeti Drugi - in napovedal predano služenje narodu. Druge teme oddaje: - Vlada s torkom v regulacijo cen kurilnega olja z omejitvijo marž trgovcev - V hudi železniški nesreči na Hrvaškem trije mrtvi, enajst poškodovanih - Slovenski odbojkarji upajo na finale svetovnega prvenstva, košarkarji pa na uvrstitev med osem najboljših v Evropi

V Združenem kraljestvu in drugod po svetu se vrstijo izrazi žalovanja za včeraj umrlo britansko kraljico Elizabeto Drugo. Odpovedani so številni javni dogodki, ljudje polagajo cvetje pred Buckinghamsko palačo. Tja je že prispel novi kralj Karel III., pozdravilo ga je več tisoč ljudi, še nocoj bo po televiziji prvič v novi vlogi nagovoril ljudi. V Radijskem dnevniku tudi: Finančni ministri enotni; inflacijo bo treba nižati - Novinarski sindikati na RTV opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na televiziji, vodstvo s tem ni seznanjeno - Do krajših čakalnih dob na mariborski upravni enoti s prerazporeditvami in digitalizacijo

Sezona podkasta SOS odmev se končuje z analizo Dirke po Franciji, na kateri je Tadej Pogačar osvojil drugo mesto.

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.

Češki kralj Venčeslav je bil dobrega srca. Ozrl se je na premraženega siromaka in mu pomagal. Na pomoč je priskočil tudi svojemu pažu, ki je najverjetneje to zgodbo povedal naprej. Prišla je do naših krajev in v naš čas. O dobroti pripoveduje.

Češki kralj Venčeslav je bil dobrega srca. Ozrl se je na premraženega siromaka in mu pomagal. Na pomoč je priskočil tudi svojemu pažu, ki je najverjetneje to zgodbo povedal naprej. Prišla je do naših krajev in v naš čas. O dobroti pripoveduje.

Nagovor in razmišljanje ob evangeliju letošnje nedelje Kristusa Kralja vesoljstva je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.

LAP 76 No.142 | MotoGP: Emilia Romagna GP | Krunisanje Fabija I | Da li dobijamo prvog francuskog kralja MotoGP? |  Rosijev oproštaj od ItalijePatreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouseO svim sportskim vestima čitajte na https://www.sportsmagazin.rs/https://taramountfilm.com/Domaćini: Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#motogp#notimetodie=======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Branku!Slanjem SMS poruke: Upišimo 917 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human917 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000000795270-51Uplatom na devizni račun: 160600000079558770IBAN: RS35160600000079558770SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=917)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=917)Datum: 20. oktobar 2021.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je tudi uradno zmagovalec 108-e dirke po Franciji, sinoči je na Elizejskih poljanah v Parizu zadonela Zdravljica. V zadnji etapi od Chatouja do Elizejskih poljan je varno prečkal ciljno črto v glavnini in se v zgodovino vpisal kot najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Tako kot lani je osvojil tri prestižne majice. Preostale teme oddaje: - Na Štajerskem, Koroškem in v Posavju škodo povzročali močan veter in nalivi. - V Angliji odtegujejo pandemični pas; nošenje mask ni več obvezno, spet odprli restavracije in gledališča. - Tamara Zidanšek v Lozani v Švici osojila svoj prvi WTA turnir.

Danes ponavljamo oddajo z naslovom „Fenomen Toneta Kralja“. Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano, da je bil politično angažiran slikar slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v času italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub. tt tt

Pravljica o spečem kralju, čigar brada se je trikrat, še enkrat trikrat in nato še enkrat ovila okoli mize. Pa o čudno lepi rumeni slami in srečnem dekletu tudi.► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pravljica o spečem kralju, čigar brada se je trikrat, še enkrat trikrat in nato še enkrat ovila okoli mize. Pa o čudno lepi rumeni slami in srečnem dekletu tudi.► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.

Tekoči kristali imajo vrsto zelo zanimivih lastnosti, zaradi katerih so lahko uporabni na zelo različne načine. To se nam konec koncev vsakodnevno potrjuje, ko se denimo bliskovito odzivajo na naše dotike na najrazličnejših zaslonih. A možnosti, ki jih skrivajo specifične lastnosti tekočih kristalov, nakazujejo, da smo morda šele na začetku njihove uporabe. Modeliranje t. i. topoloških defektov v tekočih kristalih namreč odpira še vrsto fascinantnih možnostih; z njihovo pomočjo bi lahko načrtovali vezja, ki bi se pod vplivom električnega polja sama prevezala v novo konfiguracijo, lahko pa ponudijo tudi nov pristop k reševanju ugank, ki se zastavljajo na običajno povsem ločenih področjih fizike – od kozmologije do fizike osnovnih delcev. A to sta le dve možnosti, ki izhajata iz raziskovalnega dela prof. dr. Sama Kralja, vodje laboratorija Fizika kompleksnih sistemov na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in znanstvenega svetnika na Institutu Jožef Stefan, ki je za svoje dosežke prejel tudi Zoisovo priznanja. Kaj so pravzaprav so topološki defekti in zakaj so lahko tako vsestransko uporabnim je prof. Samo Kralj na različnih primerih pojasnil v tokratnih Podobah znanja. "Tekoči kristali so zaradi tega, ker ponujajo takšno raznovrstnost faz, poleg tega pa lahko v njih kreiraš vse topološke defekte, ki jih vidiš v naravi, poligon fizike, " pravi prof. dr. Samo Kralj. "So poligon, kjer se lahko igraš s fundamentalno fiziko, ker je z njimi marsikaj zelo lahko preučevati, po drugi strani pa imaš cel kup možnih aplikacij." Foto: iz osebnega arhiva S. Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V bolnišnicah po državi zaradi pritiska epidemije razmere ostajajo resne, a - za zdaj - stabilne. Počasi se znižuje število aktivnih primerov okužbe - nekaj manj kot 19 tisoč 400 jih je, da bi preprečili njihovo rast vlada z jutrišnjim dnem tako rekoč ustavlja javno življenje. Ob pozivih k spoštovanju zaščitnih ukrepov in omejitev pristojni danes poudarjajo tudi predvidnost na cestah - zaznamujemo namreč dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Prihodnji meseci bi lahko prinesli zakonske spremembe na področju prometne varnosti. - Po zakonskem predlogu nižje kazni za prekoračitve hitrosti do 30 kilometrov na uro - Na čelu največjega prostotrgovinskega sporazuma na svetu - Kitajska - Erdogan na Severnem Cipru posredno kriziral Zahod in 'diplomatske igre' - Kralja dirkaških športov: Joan Mir prvak v razredu motoGP, Lewis Hamilton v formuli 1

V drugi epizodi gostim serijskega maratonca Uroša Kralja, ki sliši tudi na ime Joža. Kako se zjutraj spraviti na tek, zakaj občinske meje niso meje našega (virtualnega) tekaškega sveta, kako je odteči (vsaj en)maraton na teden in kdaj bomo o "prvih 100" Kralja blejskih maratonov brali tudi v knjižni obliki - vse to še in še več zabavnih podrobnosti izveste v debati, ki sva jo ob pivu izvedla po teku. Za uvod seciram naš lokalni, Ljubljani posvečen maraton "Kransterthon", vam predlagam naslednje vikend izzive in vam priporočim super knjigo o dihanju. Všečkajte, delite in se naročite - hvaležen za vsak klik! Avdio linki: Spotify: https://open.spotify.com/show/4v8qRLCnc88lYU9JFleus4 Anchor: https://anchor.fm/zagret-za-tek Google podcasts (v kratkem): https://www.google.com/podcasts?feed=aHR0cHM6Ly9hbmNob3IuZm0vcy8zY2ZhYjZmOC9wb2RjYXN0L3Jzcw== dp/1472954971

Music world is the one that brings us relaxation and joy. Because music makes our lives richer. That’s why we’ll be bringing a lot of motivational and relaxing songs to the best Incubator of local music this week. We will present you the album 'Apaši' by the Šibenik band BluVinil and lists of the most aired loacal songs from the programs of Croatian radio stations. Along with HR Top 40, we will be accompanied by a lot of news from the local scene, but also songs performed, among others, by Kralja, Miroslav Rus, Matija Cvek and Petar Grašo.Welcome to the Incubator of the best local music.  Track list: Bloom - Samo smo se gledali (Croatia Records), Beti - Slobodna (Aquarius Records), Kralja - Taj bicikl (Dancing Bear), BluVinil - Apaši (Dallas Records), Igor Delač - Nikad nije kasno (Croatia Records), Daleka obala - Od tebe ća (Dancing Bear), Miroslav Rus & Livorno Swing Quartet - Bella Ciao (Hit Records), Matija Cvek - Blizu (69) (Menart Label), Neno Belan - Ne volin jugo (Dallas Records), Petar Grašo - Neće nas zauvik bit (Croatia Records), Teo Grčić - Ti (Hit Records), Massimo - Mali krug velikih ljudi (Dus Deep Vocal Remix) (Aquarius Records), Klapa Cambi - Ljubav niti zaplela (Scardona).

Igro je napisal Ervin Fritz, ki bo v kratkem praznoval svojo osemdesetletnico. O kralju Matjažu je na Slovenskem znanih mnogo pripovedk in pesmi. Najbolj znana je zgodba, kako kralj Matjaž svojo ženo, kraljico Alenčico, reši iz Turčije. Ta zgodba ima tudi nadaljevanje. Turški vezir je bil jezen na kralja Matjaža, saj mu je pri rešitvi Alenčice pobil veliko vojakov. Povabil ga je v Turčijo na dvoboj, tam pa ga je zaprl v ječo in ga imel zaprtega kar sedem dolgih let. Naša igra pripoveduje ravno o tem času. Kralj Matjaž je pred nedavnim rešil Alenko, Turki pa začnejo pošiljati pošto, naj se oglasi v Turčiji. Zgodbo pripoveduje učen papagaj, ki je v njej marsikaj tudi sam doživel. Dramaturg Ervin Fritz Režiserka Irena Glonar Tonski mojster Jure Culiberg Avtor glasbe Bojan Adamič Papagaj Janez Hočevar Alenka Nataša Tič Ralijan Kralj Matjaž Ivo Ban Pevec popotnik Jernej Šugman Tuki Ti Polona Vetrih Lejla Nataša Barbara Gračner Prvi Turek Dare Valič Drugi Turek Vojko Zidar Tretji Turek Jožef Ropoša Vezir Boris Juh Sokol Aleš Valič Bacek Zvone Hribar Golobica Stannia Boninsegna Ščuka Marijana Brecelj Ženska Ivanka Mežan Golob Uroš Maček Koštrun Aljoša Ternovšek Traja 52' 05'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maj 1994

It was wonderful watching Band Aid of the digital generation – a virtual One world festival “Together at Home”. So much empathy, support for the doctors and the nurses, along with fantastic performances all in one place.  The festival was an eight hour marathon from which we`ll surely remember the excellent job done by Lady Gaga who organized the whole concert. The Rolling Stones`, Jennifer Hudson`s and Taylor Swift`s performances were memorable as well. And what we fondly remember from our music history is definitely the work of Mišo Kovač. That`s why today we`re going through his album “Antologija”. We`ll listen to chosen singles from HR Top 40 and check out what`s new on the Croatian music scene. We`ll hear, among others, songs performed by Antonija Šola and Mario Roth, Kralja, Franka and Nina Basrić. List of tracks: Manuela - Trebaš mi (Sipa Music), Tomislav Užarević feat. Marin Jurić-Čivro - List papira (Menart, Universal Music Croatia), Antonija Šola feat. Mario Roth - Cijena prave ljubavi (Croatia Records), Mišo Kovač - Ostala si uvijek ista (Croatia Records), Kralja - Malena 2020 (Dancing Bear), Franka – Nedodirljivi (Karpo Media), SUN U - T.r.a.g. (Aquarius Records), Tony Cetinski i Jure Brkljača - Ovo je istina (Hit Records), Marko Rudelić - Živimo na rubu (Dallas Records),Nina Badrić - Da biram (Aquarius Records), Ivan Zak - Još mi fališ ti (Hit Records), Grupa Banana feat. Mate Bulić - Dat će Bog i nama mrvu sreće (Scardona)

Da so pri ustvarjanju odrske magije nepogrešljivi igralci, režiserji in dramatiki, ni menda nobena skrivnost. A ko pogledamo pobližje, vidimo, da je gledališče življenjsko odvisno tudi od številnih drugih, od ljudi, ki nemara ne stojijo v soju najbolj bleščavih žarometov, katerih delo pa je vendarle bistveno. Mednje gotovo lahko prištejemo dr. Lada Kralja, dramaturga, prevajalca, urednika, literarnega in gledališkega zgodovinarja ter dolgoletnega predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij, Gledališča Glej in Pekarne, je bil Kralj od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja ključna figura pri utemeljevanju in širjenju povsem nove, avantgardne estetike v našem teatru, se pravi pri uveljavljanju novega odnosa do občinstva in do dramskega besedila, novih uprizoritvenih načel in rešitev, ki so navsezadnje trajno razširili meje možnega oziroma predstavljivega v slovenskem gledališču. Pozneje je bil Kralj umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Ta praktični gledališki angažma pa je v vseskozi dopolnjeval z znanstvenim raziskovanjem. Kot literarni zgodovinar se je posvečal predvsem zgodovinski avantgardi in ekspresionizmu, v vlogi urednika je bdel nad izdajo zbranih del Slavka Gruma, za naš intelektualni milje pa se zdi še prav posebej dragocena njegova temeljna literarnoteoretska študija Teorija drame s konca devetdesetih let. Spričo vsega povedanega se zdi malodane samoumevno, da mu je konec prejšnjega meseca Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo. OB tej priložnosti smo dr. Kralja povabili pred mikrofon Kulturnega fokusa. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

We have news all around; Dua Lipa is taking over the Top charts with her albums and singles, Madonna has joined Bill Gates in an effort to find the vaccine for the Corona virus, Colbie Caillat is going to perform at a virtual Uncancelled Festival, Drake published a new song and swept the streaming services, Beyonce`s Halo music video is her first video to reach one billion views, and the Grammy Museum has announced dates for online concerts of great musicians such as Courtney Barnett, Richard Marx and Sabrina Carpenter. But, sadly, these days we lost some people that we`re bound to remember for a long time. maestro Ellis Marsalis, Adam Schlessinger from Fountains of Wayne, author of the hit song “I Love Rock&Roll” Alan Merrill and Bill Withers, author of great hits such as “Lean on Me” and “Ain`t No Sunshine”... Incubator of good music says #stayhome and brings you songs from Adastra, Lidija Bačić, Cubismo and Hladno pivo. We present you with an album from Vedran Ljubenko called “Kad je vedro, nije oblačno”, and we go through the HR Top 40 list and bring you all the news from the Croatian music scene. List of tracks: Mario Huljev - Samo ti i ja (Menart), Adastra - Nikuda ne idi (Croatia Records), Lea Dekleva - Daleko (Aquarius Records), Vedran Ljubenko - Vrijeme da se trgnem (Croatia Records), Gea – Kiša (Croatia Records), Kralja - Šeke, šeke (Dancing Bear), Lidija Bačić Lille - Bježimo iz grada (Menart, Fayo music), Cubismo feat. Nola - Lijepa si danas (Aquarius Records), Jure Brkljača - Hajde nazovi me (Hit Records), Damir Kedžo - Divlji vjetre (Eurovision Edit) (Croatia Records), Klapa Cambi i Giuliano - Zovem prijatelje moje (Dallas Records), 4 Tenora i World Online Tamburitza Orchestra - What a Wonderful World (Scardona), Hladno pivo i Online Friends – Ove će proći (Menart)

Ob začetku osme sezone Igre prestolov Anže in Pižama v goste povabita Saša iz rodbine Stare, prvega svojega imena. Skupaj tuhtajo, zakaj ljudem na severu ne odpadejo uhlji, kam je izginila Branova obrazna mimika in kako fentati Kralja noči. Spotoma nehote kanalizirajo Opazovalnico. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – […]

U noći između četvrtka i petka počinje veliko NBA finale, u kom će se sastati branilac trofeja Golden Stejt Voriorsi i prošlogodišnji vicešampion, ekipa Klivlenda. Šampion je do šanse za odbranu titule došao posle sedam teških utakmica protiv Oklahome, dok su Lebron Džejms i drugovi sa 4:2 preskočili Toronto. Duel dva najbolja igrača današnjice, "Kralja" i Stefa Karija će biti u centru pažnje svetske javnosti, ali ne treba zapostaviti uloge Kleja Tompsona i Drejmonda Grina sa jedne, odnosno Kajrija Irvinga i Kevina Lava, sa druge strane... O finalu NBA lige u 42. epizodi emisije Sa terena govorili su novinari portala B92.net Aleksa Gutović i Spasoje Veselinović.

Masirala kralja petra garda; Tamburitza group