Podcasts about klako

V Ajdovščini so s slovesnostjo zaznamovali 80. obletnico ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je poudarila, da je ustanovitev narodne vlade zagotovo eden najpomembnejših mejnikov nastajanja slovenske državnost, ter posvarila pred delitvami.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bo vroče, saj jo bo vodila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki bo skupaj s predsednikom vlade ter kolegicama Natašo in Leno razložila, kaj se v resnici dogaja v državnem zboru, kjer zadnje čase videvamo stare rokerje. Na pomladni konferenci so se zbrale tudi živali, ki so zgrožene nad situacijo na Pokljuki, v parlamentu pa je posebna komisija ujela skupino poslancev, ki so goljufali in vprašanja vladi postavljali v preozkih srajcah. Gost Vesne Milek je tokrat Zlatko Zahović, spregovorila bosta o njeni novi knjigi Dvojni dotik. Mirko nam pove vse o družinskih sežigalnicah družine Strojan, Kangler o tem, kako klet zavarovati pred švedskim letalom, pri Urošu Slaku o vlogah vlade in opozicije ter verjetno še o čem v petek dopoldan na Prvem.

Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.

V predzadnji oddaji letošnjega leta se bosta v studiu Radia Ga Ga – Nova generacija srečala nekdanji in večni župan dveh največjih slovenskih mest in enkrat za vselej odgovorila na vprašanje, kdo je boljši, ali Zoki ali Franc. Seveda se jima bodo pridružili številni prijatelji, ki bodo ob spremljavi posebnega gosta harmonikarja Marka Hatlaka tudi zapeli. Angelca Likovič o rodnosti, Jan Plestenjak o snegu in Urška Klakočar Zupančič o mladih fantih, o svojih željah in tegobah pa bosta zapela tudi oba župana. Uroš Slak se bo tokrat ukvarjal z interpelacijami, Vesna Milek bo gostila Sebastijana Cavazzo, dobili bomo recept za torto "Petarda", na terenu bomo obiskali 15-minutno rezidenco, ki jo za predsednico države gradi Ivo Boscarol, in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Poslanci so sinoči imenovali Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo, zavrnili pa so predlog za razrešitev predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Danes se bodo ves dan ukvarjali z interpelacijo zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je vložila SDS. Med drugim mu očitajo nevestno delo in oškodovanje javnih financ, tudi v aferi Litijska. Drugi poudarki oddaje: - Z novim letom se bo vendarle nadaljevala obnova ljubljanskega UKC. - V Siriji še divjajo spopadi. Vodilna uporniška skupina pripravljena razpustiti oboroženo krilo in se vključiti v sirsko vojsko. - Ob mednarodnem dnevu migratov pozivi k vzpostavitvi humanih in vključujočih migracijskih sistemov.

Poslanci bodo danes odločali o razrešitvi predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Ta zavrača opozicijske očitke o kršenju poslovnika, zakonov in ustave ter neprimernem vedenju. Po pričakovanjih bo ostala na položaju. Ob tem bo državni zbor predvidoma potrdil Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Podrobneje po nekaj drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki: - 15-ti evropski sveženj sankcij proti Rusiji, v pričakovanju ameriških Naftna industrija Srbije. - Evropska unija v odnosih s Sirijo ne želi ponoviti napake iz Libije in Afganistana. - Parkiranje v ožjem središču Ljubljane bo z novim letom plačljivo tudi ob nedeljah.

Poslanke in poslanci že več kot šest ur razpravljajo o predlogu opozicijskih SDS in NSi za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Očitajo ji kršenje poslovnika, ustave in zakonov ter neprimerno vedenje. Urška Klakočar Zupančič je vse očitke zavrnila, v bran ji je stopila koalicija. Kmalu se bo začelo tajno glasovanje o predlogu za razrešitev, ki pa je ni pričakovati. Poslanke in poslanci bodo v nadaljevanju seje odločali o predlogu predsednika vlade Roberta Goloba, naj nova ministrica za digitalno preobrazbo postane Ksenija Klampfer. Drugi poudarki oddaje: - Napoved premiera Goloba glede nepremičninskega davka sproža pomisleke in vprašanja - Združeni narodi pozivajo k čimprejšnji preiskavi zločinov Asadovega režima v Siriji - Viri ukrajinske obveščevalne službe potrdili vpletenost v umor ruskega generala

Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Geir Pederson se je ob obisku zloglasnega vojaškega zapora Sednaja poklonil žrtvam Asadovega režima. Medtem evropski poslanci razpravljajo o dogajanju v državi. Nova visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je poudarila, da gre za zgodovinsko priložnost za Sirijo, Evropa pa mora v tem času ravnati odločno in enotno, v sodelovanju s ključnimi zaveznicami. Drugi poudarki: - Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zavrača očitke v predlogu za njeno razrešitev. - Vložen predlog, da bi dokumenti o trgovini z orožjem po osamosvojitvi postali javni. - Vrhniški dom upokojencev opušča izvajanje pomoči družini na domu.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ostaja na položaju, saj so poslanci zavrnili predlog za njeno razrešitev. Po glasovanju je dejala, da bo svoje delo opravljala enako kot doslej in da bo treba storiti še veliko za dvig ravni komuniciranja v državnem zboru. Poslanci bodo danes odločali še o predlogu, naj nova ministrica za digitalno preobrazbo postane Ksenija Klampfer. V oddaji tudi o tem: - Vložen predlog zakona o umiku tajnosti glede trgovine z orožjem med letoma 1991 in 1994. - Načrtovano še eno 20-letno podaljšanje obratovanja krške nuklearke. - Za uboj ruskega generala v Moskvi odgovorna ukrajinska varnostna služba.

Državni zbor je imenoval Ksenjo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je jeseni odstopila s položaja. Nova ministrica je med prednostnimi nalogami svojega mandata med drugim izpostavila zagotovitev interneta na tako imenovanih belih lisah in pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi. Poslanci so predhodno zavrnili opozicijski predlog za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Po glasovanju je dejala, da bo svoje delo opravljala enako kot doslej in da bo treba storiti še veliko za dvig ravni komuniciranja v državnem zboru.

Za poslanke in poslance se začenja pester teden. Ob začetku zadnje letošnje seje jih bo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledila bodo poslanska vprašanja premieru Robertu Golobu. V prihodnjih dneh pa jih čaka predlog za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, imenovanje Ksenije Klampfer na čelo ministrstva za digitalno preobrazbo in interpelacija ministra za finance Klemna Boštjančiča. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za generalnega direktorja ZZZS Robert Ljojljo vzbuja pomisleke zaradi farmacevtskega ozadja. - Izrael stopnjuje napade na Sirijo, ki bo v ospredju zasedanja evropskih zunanjih ministrov. - Severjevi nagradi v roke igralcema Mirandi Trnjanin in Lovru Zafredu.

Novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bodo prevzeli novopečeni predsednik Karel Erjavec, Valentina Smej Novak, Bojan Požar in še nekateri drugi, ki pa nikakor ne bodo mogli ugotoviti, zakaj so danes skupaj v studiu. Bo morda uspelo vam? Župan Jankovič bo oddajo začel s slavnostnim prižigom lučk, nastopila bo tudi Svetlana Makarovič, otroke pa bo nagovoril Jelenček Rudi. Na terenu bomo spremljali izvajanje delavnic Postani žrtev v izvedbi tria Hojs, Grims in Breznik, vse pod budnim očesom Janeza Janše. Han bo s svojim čistilnim servisom Mescu pomagal očistiti levo krilo stranke, Marcel se bo s Sagadinom in Urško Klakočar Zupančič pogovarjal o košarki, Vesna Milek pa bo z alfa samci spregovorila o oploditvi z naravno pomočjo. Vse to in mogoče nekaj čisto drugega danes dopoldne na Prvem.

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Potem ko so se najprej v SDS-u, potem pa še v Gibanju Svoboda in SD-ju odpovedali referendumu o JEK 2, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič javnosti pojasnila postopke za prenehanje veljavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma. Poslanke in poslanci bodo o tem odločali na izredni seji, ki je sklicana za četrtek, torej dan, preden bi se začela uradna referendumska kampanja. Druge teme: - Interventni zakon o šoštanjski termoelektrarni v velenjski občini razumejo kot kazen. - V Libanonu opozarjajo, da so tarče izraelskih napadov civilisti in centri pomoči; v regiji vnovič na obisku ameriški zunanji minister. - Evropski parlament odobril posojilo Ukrajini z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Gumbe, stikala in reglerje tokratnega Radia Ga Ga – Nova generacija bosta prevzela legendarna gorenjska gavnarja Serpentinšek in Martelanc, ki se bosta v program javljala neposredno iz domače kuhinje. Prisluhnili bomo, kako poteka tečaj udarjanja po pultu, ki ga v lokalni športni dvorani prireja Miro Cerar. Obiskal ju bo Karel Erjavec in jima pokazal, kako dela glasbo z umetno inteligenco, Vesna Milek pa bo pri Zvezdani predstavila svojo novo knjigo Blok 2 o ljubezni do poceni energije. Seveda se bo oglasil Franc Kangler s prometnim poročilom, Arsenovičem na sprednjem sedežu in Sašo v prtljažniku, Uroš Slak bo skupaj s Sajovicem, Mesecem in Urško Klakočar Zupančič iskal ministra, ki naj odstopi ta teden in še nekdo, ki bo delal nekaj čisto drugega v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Poslanci v državnem zboru obravnavajo predlog zakona o sodnem varstvu razlaščenih imetnikov bančnih delnic in obveznic. Pred tem je stranka NSi vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. NSi je sicer obstruiral obravnavo novele na tokratni seji državnega zbora. Predlog novele je vložila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Druge teme: - V prihodnjih dveh letih bi lahko brez ginekologa ostalo 350 tisoč žensk, opozarjajo pristojni. - Slovenski sodnik Marko Bošnjak izvoljen za predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice. - V ukrajinsko mesto Harkov po okrepitvi ruskih napadov zbežalo več tisoč ljudi.

Urška Klakočar Zupančič is an inspiring and fascinating person to have a conversation with. Her life has taken her to many places around the world and her journey from lawyer to politician and now to the presidency of the Slovene National Assembly, clearly she has a broad view of the workings of democracy. There are many other skills to mention from horses to novelist and being a lover of rock music in its many forms.

Urška Klakočar Zupančič is an inspiring and fascinating person to have a conversation with. Her life has taken her to many places around the world and her journey from lawyer to politician and now to the presidency of the Slovene National Assembly, clearly she has a broad view of the workings of democracy. There are many other skills to mention from horses to novelist and being a lover of rock music in its many forms.

Ob začetku štiridnevne prekinitve spopadov med Izraelom in Hamasom je v Gazo že prispela prva humanitarna pomoč, kar so potrdili tudi Združeni narodi. Ob tem so izrazili upanje, da si bodo ljudje v enklavi med premirjem vsaj malo oddahnili. Prav tako upajo, da bo prekinitev vodila v dolgoročnejše premirje. Prav zdaj naj bi potekala tudi izmenjava prvih izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Ostali poudarki oddaje: - Ali bo državni zbor sporno sredino glasovanje ponovil, še ni jasno, o tem bo odločila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. - Naše kmetijstvo bo za sanacijo po poplavah prejelo 8,6 milijona evropskih sredstev, škodo si je danes ogledal evropski komisar Janusz Wojciechowski. - Mariborski policisti pridržali 4 požigalce, ki so podtikali požar v avtomobilih. Skupno so povzročili za več kot 600 tisoč evrov škode.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

Predsednik vlade Robert Golob je po nekaterih informacijah predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozval k odstopu. Vzrok naj bi bila odločitev Klakočarjeve, da ne podpre razrešitve kmetijske ministrice Irene Šinko, po mnenju nekaterih poslanskih kolegov iz Svobode pa naj bi tudi sicer pogosto ravnala samovoljno. Klakočarjeva za zdaj ne komentira zadeve, več naj bi bilo znano danes po seji poslanske skupine največje vladne stranke. Druge teme oddaje: - Gospodarstveniki z gospodarskim ministrom Hanom o spornem predlogu zakona o delovnih razmerjih - Hamas sinoči izpustil še dve talki, v nočnih izraelskih napadih na Gazo naj bi bilo znova ubitih več civilistov - Generalni sekretar Svetovne organizacije Guterres ob dnevu Združenih narodov poziva k zavezi o graditvi boljšega sveta

Na premiera Roberta Goloba leti vse več očitkov zaradi kadrovanja. V Gibanju Svoboda za zdaj molčijo glede poročil o pozivu Goloba predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič k odstopu, o tem bo še danes razpravljalo vodstvo stranke. V koalicijskih partnericah so zadržani, češ da zdaj ni čas, da bi se vlada ukvarjala sama s seboj. Ostali poudarki oddaje: SDH po razkritju domnevnega pobiranja podkupnin za posle z Darsom, nadzornike in upravo družbe pozval k takojšnjemu ukrepanju. Šolsko ministrstvo o nakupu računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo v vrednosti skoraj šest milijonov evrov in pol, ki naj bi bili namenjeni za vrtce in šole, izvedelo šele minuli teden. Svetovna zdravstvena organizacija: človekoljubna pomoč na območju Gaze še ni dosegla bolnišnic. V minulih 24-ih urah na območju ubitih več kot 700 ljudi.

Bo državni zbor ostal brez predsednice? Že ves dan se krepijo ugibanja, da bi lahko organi Gibanja Svoboda razrešili Urško Klakočar Zupančič, če ne bo odstopila sama. To naj bi, zaradi nekaterih njenih odločitev, po neuradnih informacijah, želel premier Robert Golob. Iz SD je slišati, da zdaj ni čas za notranje razprtije v vladi; zadržani so tudi v Levici. Drugi poudarki oddaje: - Iz opustošene Gaze pozivi k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. - Italija za večmesečno podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo. - Občinam prihodnje leto 725 evrov povprečnine.

V pričakovanju razpleta govoric o usodi Urške Klakočar Zupančič na mestu predsednice državnega zbora so bili zaključki seje sveta Gibanja Svoboda presenetljivi. Klakočar Zupančič se umika le z mesta podpredsednice stranke, so pa iz stranke izključili dva vidna člana. Premier Robert Golob je ob tem napovedal veliko zmanjšanje števila ministrstev. Po njegovih besedah namreč ob odzivanju na krizne razmere, kot so polave, število ministrstev, ki je večje od 12, otežuje medresorsko usklajevanje. Ostali poudarki oddaje: Vlada in občine dosegle kompromis glede višine povprečnin Nadzor na meji z Italijo verjetno tudi v prihodnjem letu Zlato kolo najboljšega kolesarja v roke Jonasa Vingegaarda, Pogačar zasedel tretje mesto

Prvi maj po oceni sindikatov ne sme biti le spomin, ampak tudi opomin na že izborjene pravice delavcev. Delo mora omogočati dostojno življenje, ob ravnotežju med podporo gospodarstvu in spoštovanjem delavskih pravic poudarja premier Robert Golob. Predsednica države Nataša Pirc Musar je opozorila, da bi morali več pozornosti nameniti spoštljivemu odnosu do ljudi, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa, da je politika odgovorna za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev. Pomen delavskih pravic so poudarjali na današnjih tradicionalnih druženjih po vsej državi. V oddaji tudi: - Nov pravilnik omogoča uveljavitev pravic zaradi poklicnih bolezni - Bi lahko bila glede reforme slovenskega zdravstva za zgled Italija? - Ob kršenju premirja v Sudanu vse hujša humanitarna kriza v državi

Pred današnjim praznikom Dnevom upora proti okupatorju je sinoči v Šoštanju potekala državna proslava. Slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je med drugim izpostavila pomembnost sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka. V oddaji tudi: - Ukrajina se pospešeno pripravlja na spomladansko protiofenzivo - Indija po številu prebivalcev prehitela Kitajsko - Knjižni sejem v Leipzigu po treh letih znova na široko odpira svoja vrata

Danes zaznamujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja državna proslava je sinoči potekala v Šoštanju. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je izpostavila pomembnost sodelovanja politično različno mislečih. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila, da moramo biti ponosni na pogum bork in borcev, ki so omogočili obstoj slovenskega naroda. Da so vojne so v nas in med nami ter da jih hrani vsaka beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja, pa je zapisal premier Robert Golob. Drugi poudarki: - Telefonski pogovor Šija in Zelenskega uvod v pogajanja za mir v Ukrajini? - Vlada ni pomirila kmetov: če v dveh tednih ne bo boljših rešitev, bodo stopnjevali proteste. - Pevski zbor Pinko Tomažič se že 50 let bori za mir, svobodo in človekove pravice.

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji... In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane? Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin. In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje. Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega. Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli! Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi. Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil... In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti... Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje. Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse! Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji... In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane? Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin. In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje. Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega. Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli! Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi. Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil... In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti... Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje. Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse! Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Danes o najnovejšem prispevku k slovenski blaznosti. In to na kratko, kajti celo politične gorčine bo zaradi potic, hrena in pirhov v želodcih ta teden za spoznanje manj.Mediji so pretekle dni – ob klasičnem – z velikim zanosom objavili tudi vstajenje SDS-a – ki se je po javnomnenjskih raziskavah izenačil z Gibanjem Svoboda. Raziskave namreč ugotavljajo, da gibanju Svoboda priljubljenost naglo pada, opozicijski SDS pa se zvišuje. Analiza naprednega analitičnega uma, ki ga gojimo v naši oddaji, bo sorazmerno preprosta, saj identičen proces vedno znova in znova opazujemo že tri desetletja in resnično moraš biti topoumen, da ga končno ne dojameš. Gre pa tako. Če natančno pogledaš, opaziš, kako liberalne vlade, ko se znajdejo na oblasti, nemudoma začnejo rušiti vsi mediji v državi. Opozicijski, se pravi tisti, ki delujejo v orbitah okoli SDS, tako ali tako. To je njihov "raison dʼêtre", kot bi rekli na Francoskem. Neverjetno pa je, da začnejo liberalne vlade nemudoma rušiti tudi liberalni mediji – se pravi, tista javna občila, ki jim opozicija rada pravi "režimska" ali "tranzicijska" ali kako drugače. Urednikom in novinarjem v teh medijih se zdi, da je kritika vlade sveto novinarsko poslanstvo in bi manipuliranje, zamolčevanje in pristransko poročanje o rabotah liberalnih vlad na nek način posegalo v veličino novinarskega poklica. Ko obojnim, tako opozicijskim kot liberalnim medijem uspe liberalno vlado zrušiti, pride na oblast Janez Janša, ki ga začnejo režimski mediji rušiti od prve sekunde, opozicijski, takrat pozicijski mediji okoli SDS, pa mu začnejo peti večno slavo. Ki mu jo tako ali tako pojejo tudi takrat, ko je Janša v opoziciji. Tako lahko z resnično manjšim intelektualnim naporom ugotovimo, da razliko pri manipuliranju z javnim mnenjem delajo liberalni mediji, ki rušijo tako liberalne kot tudi iliberalne oziroma avtokratske vlade. In zdaj se zaskrbljena javnost vpraša: "Mar to pomeni, da naj v zaščito liberalnih vlad mediji molčijo o njenih stranpoteh, o neizpolnjenih obljubah, o prav tako avtokratskih težnjah, o nepotizmu, nesposobnosti in koruptivnosti, ki so – kdaj pa kdaj podobne, kot so bili ti pojavi za časa vlad, ki jih je vodila SDS?" Odgovor je nedemokratičen, a enostaven: "I, seveda!" Slovenci smo obsojeni na slabe vlade, a obstaja razlika med slabo, nesposobno, nekompetentno vlado na eni strani in do lastnih državljanov sovražno vlado na drugi strani. Zato moramo z vsemi močmi, čeprav je to nasprotno človeški naturi, podpirati slabe, nesposobne in nekompetentne vlade. Kar pa je, kot smo zapisali na začetku, samo novo poglavje v zgodbi o slovenski blaznosti. Da pa zapisano niso prazne marnje, pokažemo na aktualnem primeru. Obisk predsednice parlamenta in zunanje ministrice v Afriki, oziroma prve v Ugandi in Ruandi, druge pa v Etiopiji, smo mediji pospremili z negativno konotacijo. Mediji v okrilju SDS tudi s posmehom, žaljivimi in seksističnimi komentarji, liberalni mediji pa z rahlo in nekoliko vzvišeno skepso. Ampak čeprav smo že tudi z našim peresom podvomili v slovensko zunanjo politiko, se zdi približevanje Afriški celini modra, premišljena državniška gesta in usmeritev, ki ima mnogo večji potencial kot graditev vezi z Orbanovo Madžarsko. Za razumnega mora biti fotografija Urške Klakočar Zupančič z zapuščenim primatom v zavetišču dobrodošla zunanjepolitična osvežitev po fotografiji Janše in Orbana v Lendavi. Prav tako mora biti za razumnega načelni dogovor o sodelovanju med slovenskim in etiopskim čebelarjenjem eden večjih uspehov slovenske zunanje politike. Ker podcenjevati tako vlogo, moč in pomen čebel kot podcenjevati vlogo, moč in pomen Afrike, je ne le podcenjujoče, temveč vsaj malo tudi rasistično; v kombinaciji obojega pa neumno. Zavedamo se, da gre v ozadju afriških potnih nalogov za dirko do nestalnega sedeža v varnostnem svetu OZN, ki pa je tudi postala predmet zabavljanja; a je v resnici ta napor slovenske zunanje politike avtentičen in še kako relevanten. Vsa ta pojasnila niso mišljena kot apologija trenutni vladi, temveč kot primer, kako tudi liberalni oz. režimski mediji, oziroma mediji kontinuitete ne zmorejo – ali ne zmoremo treznega pogleda na sodobnost. Tako se, podobno kot naši medijski antipodi, zaganjamo v bizarne vsakdanjosti v želji za več kliki, za večjo branost, gledanost in poslušanost – ter kar je podobnih pojmov, s katerimi si plebs polni svoje osamljene večere. 

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj sprejela predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so predstavili pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Težko si predstavljam, kaj pravzaprav želijo. Tisto, kar oni imenujejo narodnoosvobodilni boj, je bila tudi revolucija in državljanske vojna; oni bi zagotovo dodali kolaboracijo. O tem so zgodovinarji, čeprav zelo različno gledajo na to obdobje, napisali marsikaj. Ne verjamem, da v združenju borcev želijo, da vse to uvrstijo v učne programe. Če pa se zavzemajo za to, jim čestitam.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj sprejela predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so predstavili pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Težko si predstavljam, kaj pravzaprav želijo. Tisto, kar oni imenujejo narodnoosvobodilni boj, je bila tudi revolucija in državljanske vojna; oni bi zagotovo dodali kolaboracijo. O tem so zgodovinarji, čeprav zelo različno gledajo na to obdobje, napisali marsikaj. Ne verjamem, da v združenju borcev želijo, da vse to uvrstijo v učne programe. Če pa se zavzemajo za to, jim čestitam.

Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora. Foto: Borut Živulović/BoBo

Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu. V zvezi s tematiko obravnavano v podkastu, lahko pišete na tita.mayer@rtvslo.si red. prof. dr. Milica Antić Gaber red. prof. dr. Vesna Leskošek Tita Mayer Zakaj je politika še vedno moški biznis? Ženske zasedle visoke politične položaje - je nastopil čas za enakost? Slaba zastopanost žensk v politiki je resen demokratičen primanjkljaj Zmage feminizma Napredek ni nikoli varen pred nazadovanjem Žensko telo je bilo vedno polje boja ideologij  

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Vršilec dolžnosti generlnega direktorja policije Boštjan Lindav naj bi danes premieru Robertu Golobu poslal poročilo o domnevnih političnih pritiskih na policijo. Podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič opozarja, da je treba ločevati med političnimi usmeritvami in političnim vmešavanjem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Kljub napovedani pomoči države iz gospodarstva slišti opozorila, da bodo za elektriko v prihodnjem letu plačevali celo več kot nemška podjetja. Združeni narodi opozarjajo, da je zaradi ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v času nizkih temperatur ogroženih več milijonov Ukrajincev. Zmagovalka zadnjih dvobojev osmine finala svetovnega nogometnega prvenstva sta Maroko in Portugalska.

Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Gradbeni delavci so prebili prvi predor na trasi drugega tira. To je predor Mlinarji v Osapski dolini, ki je dolg tisoč 154 metrov. Izkop so začeli septembra s koprske strani. Ob dogodku sta bila navzoča ministra za infrastrukturo Slovenije in Turčije. Drugi tir bo dolg skupno 27 kilometrov, predori od Divače do Kopra bodo 10 kilometrov daljši zaradi dvotirnosti. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila pomen preglednega sodelovanja z Računskim sodiščem. - Človekoljubne organizacije: Združeni narodi naredijo premalo za pravice Ujgurov. - V Kopru bodo odprli drugi festival urbane kulture Libertas.

V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.

Različne oblike diskriminacije so v Sloveniji še vedno velik problem, je ob današnji predaji letnega poročila dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Poročilo je predal predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, od nje pa pričakuje plodno sodelovanje: Predsednica parlamenta je ob tem napovedala, da se bo zavzemala za izkoreninjenje diskriminacije. Druge teme: - Najhujši boji v Ukrajini se razplamtevajo ob Severnodonecku - V središču Ljubljane se začenja tridnevni Znanstival - Kolesarski Giro bo popoldne obiskal dolino Soče

Potem ko je državni zbor včeraj potrdil Roberta Goloba na mesto predsednika vlade, skorajšnjo koalicijo čaka zaslišanje 17-ih ministrskih kandidatov pred pristojnimi odbori. Po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ni še povsem jasno, ali bodo prva zaslišanja v soboto ali morda v začetku prihodnjega tedna. Podrobneje o naslednjih korakih vlade v nastanjanju po teh poudarkih oddaje: - Informacijski pooblaščenec: Pri premierjevem pisemskem pozivu k cepljenju nepravilnosti pri obdelavi osebnih podatkov - Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je dramski igralec Ivo Barišič - Sinočnja toča povzročila veliko škode na severovzhodu in vzhodu države

Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dragocen opomnik, meni zgodovinar Jože Dežman.Klakočar Zupančičeva pri Pahorju: Glasovanje o mandatarju bo v sredo prihodnji teden.Zdravniška zbornica in Mladi zdravniki zaskrbljeni ob napovedi ukinitve popoldanskega dela, bojijo se dodatnih odhodov iz javnega zdravstva.Kočevski občinski svet za imenovanje komisije, ki bo spremljala sanacijo v Melaminu.Iz jeklarne Azovstal na prorusko ozemlje evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev.Izjemen odziv na sinočnjo dobrodelno akcijo za Ukrajino: Zbrali skoraj 70.000 evrov.Vreme: Večinoma sončno, plohe ali nevihte le v hribovitem svetu.Švedska tudi uradno podpisala prošnjo za vstop v Nato.Si redno merite krvni pritisk, ste vešči digitalnih veščin?Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije ostajajo v igri za naslov v ligi Aba.

Znana so vsa imena za ministrska mesta. Zadnji kandidati so Asta Vrečko za kulturo in Simon Maljevac za socialo iz kvote Levice ter Irena Šinko za kmetijstvo iz Gibanja Svoboda. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik republike Borut Pahor sta na prvem srečanju sklenila, da bi bilo lahko glasovanje o mandatarju 15-te slovenske vlade Robertu Golobu že v sredo prihodnji teden. V oddaji tudi: - Iz jeklarne Azovstal v Mariupolju evakuirali več kot 260 ukrajinskih borcev - Obrambni ministri Evropske unije odločno podprli vstop Finske in Švedske v Nato, državi bosta prošnjo vložili jutri - Igralec Ivo Ban nocoj prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filma

Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. O mandatarju Robertu Golobu bi državni zbor lahko po Pahorejvih besedah glasoval že prihodnjo sredo. Klakočar Zupančičeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta s Pahorjem spoštljivo in odgovorno sodelovala. V oddaji ne preslišite še: - Ena od najbolj krvavih bitk v Ukrajini pri koncu, iz Azôvstala evakuirali več kot 260 borcev - Italijanski nacionalni letalski prevoznik Ita Airways stopa po poti propadle Alitalie - Zapleti pri imenovanju direktorja ortopedske bolnišnice Valdoltra

Dopoldne se bo začela ustanovna seja novega sklica državnega zbora. Za novo predsednico bodo izvolili Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, pričakovati pa je zaplet glede mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha zaradi nezdružljivosti funkcij. Medtem odmeva včerajšnja nesreča v podjetju Melamin v Kočevju, ki je zahtevala 6 smrtnih žrtev, en poškodovani je v smrtni nevarnosti. Vzrok nesreče je po navedbah vodstva podjetja človeška napaka.tZaradi vojne v Ukrajini je ogrožena svetovna oskrba s hrano, saj v ukrajinskih pristaniščih ostaja 25 milijonov ton žita. Predstavniki sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G7 bodo danes govorili o tem, kako to žito izvoziti iz Ukrajine. Luka Dončić je v košarkarski ligi NBA popeljal Dallas do zmage nad ekipo Phoenixa s 113:86. Dosegel je 33 točk, 11 skokov in 8 podaj. Moštvi se bosta za vstop v konferenčni finale pomerili na odločilni tekmi v nedeljo v Phoenixu.

V poslanske klopi so danes prvič sedli predstavniki novega sklica državnega zbora. Kot predsednica ga bo vodila Urška Klakočar Zupančič. V nagovoru je poudarila pomen dialoga, razumevanja in spoštljivosti. Podrobneje o preostalih potezah odhajajoče vlade in prvih dejanjih nove v Zrcalu dneva. Ostali poudarki oddaje: Pri obnovi po eksploziji v Kočevju naj bi pomagala tudi država. V Kijevu napovedujejo oborožitev milijona Ukrajincev Majski salon v Mariboru kot katedrala vizualne umetnosti

V državnem zboru je bilo danes potrjenih novih 90 poslancev, izvoljenih na nedavnih parlamentarnih volitvah. Prva predsednica državnega zbora je postala poslanka Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov - Pet najdenih žrtev tragične nesreče v Kočevju še niso identificirali, prav tako še vedno ni potrjen vzrok eksplozije - V Mariboru bodo odprli eno največjih razstav likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji doslej

Po današnjem sestanku predsednika Igorja Zorčiča z začasnimi vodji 5-ih poslanskih skupin in narodnih skupnosti je vse pripravljeno za petkovo ustanovno sejo državnega zbora. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je potrdil, da je Urška Klakočar Zupančič kandidatka za predsednico državnega zbora, poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič pa kandidat za generalnega sekretarja. Medtem strokovne skupine Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice usklajujejo koalicijski sporazum, predsedniki omenjenih strank pa rešujejo odprta vprašanja glede razdelitve ministrstev in imen novih ministrov. Preostale novice: Slovenija v skupini članic Evropske unije, ki nasprotujejo spreminjanju pogodb povezave. Ruski predsednik Putin v nagovoru ob dnevu zmage poudaril nujnost napada na Ukrajino. Meja za brezstično kartično poslovanje brez kode PIN kmalu zvišana na 50 evrov.

Začasni vodje 5-ih poslanskih skupin in narodnih skupnosti na novo izvoljenega državnega zbora so določili dnevni red in druge podrobnosti petkove ustanovne seje novega sklica parlamenta. Kot rečeno, je kandidatka za predsednico Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, poslanec LMŠ Robert Pavšič pa kandidat za generalnega sekretarja. Medtem stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica usklajujejo koalicijski sporazum ter rešujejo odprta vprašanja glede razdelitve ministrstev in imen novih ministrov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija med članicami Unije, ki nasprotujejo reviziji evropskih pogodb. - Putin ob dnevu zmage ni nakazal, kakšna bo prihodnost bojev v Ukrajini. - V železniški nesreči južno od Dunaja umrl en človek.

Ponedeljkova oddaja je posvečena knjigi. Predstavljamo pesniško zbirko Neže Zajc z naslovom Brez slovesa ter romana Akacijev gozd italijanskega pisatelja Fulvia Tomizze v prevodu Primoža Sturmana in Gretin greh, naj se Bog usmili njene duše avtorice, sodnice Urške Klakočar Zupančič.