Podcasts about gibanje svoboda

Vlada danes obravnava uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov. Ta med drugim predvideva največ tri sežigalnice v državi, letna količina tako obdelanih odpadkov naj bi bila omejena na največ 140 tisoč ton. Kot pravi okoljski minister Bojan Kumer, smo namreč na tem področju zdaj povsem odvisni od izvoza in tržnih obratov. Druge teme: - Evropska centralna banka v luči negotove carinske politike najverjetneje z novim nižanjem obrestnih mer - Na vrhu v Parizu danes spet diplomatska prizadevanja za končanje rusko-ukrajinske vojne - Gibanje Svoboda in Levica v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o konoplji

Janezu Janši v zadevi Trenta grozi dveletana zaporna kazen. Sodba naj bi bila znana v petek.Novinar Mirko Mayer: V kulturnem boju, ki ga bijeta SDS in Gibanje Svoboda, vidim razlog za drsenje ljudi v apatijo!Organizatorji referendumske kampanje lahko le še danes odprejo transakcijske račune.Prva krizmena maša v Murski Soboti: Veliki teden je čas Jezusove stiske in ljubezni nad zlom.Srbski parlament potrjuje novo vlado pod vodstvom zdravnika Đura Macuta. Ta pozval k umiritvi razmer v državi.ŠPORT: Drevi bosta znana prva polfinalista evropske nogometne Lige prvakov.VREME: Popoldne bo dež postopno ponehal. Jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami.Gospodarski krog vlado poziva k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu.Gradnja kanala C0 še naprej buri duhove v Ljubljani in širše.ŠPORT: Ajša Sivka deseta na naboru severnoameriške ženske košarkarske lige. Izbrala jo je ekipa iz Chicaga.

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Mariborski župan Saša Arsenovič bo decembra oddelal prvo polovico drugega mandata. Kako uspešen je bil, smo se pogovarjali z vodji svetniških skupin Arsenovič za Maribor, Gibanje Svoboda, SDS in SD v mariborskem mestnem svetu. Pred današnjo sejo svetnikov pa je beseda tekla tudi o rekordnem proračunu za leto 2025 in o načrtih za obnovo dotrajanih občinskih cest.

V Sloveniji se mudi visoki gost iz Vatikana, kardinal Michael Czerny.Tonin: Kandidature Marte Kos nisem podprl, sploh še nismo glasovali.Del sindikatov javnega sektorja na nogah - plačna reforma zastavljena nestrokovno, predlog vlade je podcenjujoč.Inštitut 1. oktober z zahtevo po vrnitvi božičnice upokojencem.Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump izbral zunanjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost.Gibanje Svoboda z najnižjo javnomnenjsko podporo doslej.Gorski centri po obsežnih vlaganjih pripravljeni na novo sezono.ŠPORT: Pred slovenskimi nogometaši ta teden poleg tekem z Norveško in Avstrijo še zadnji tekmi Lige narodov.VREME: Popoldne in jutri bo v višjih legah in na Primorskem precej jasno, drugod bo večinoma oblačno.

Referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne Krško očitno ne bo, saj so parlamentarne stranke enotno podprle predlog za njegov preklic. Gibanje Svoboda se bo vrnilo k prvotnemu načrtu, da se novembra pripravi izhodišča za zakon v zvezi z Jekom 2. Postopek priprave zakona bo omogočal tudi sodelovanje javnosti, je napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški predsednik Joe Biden bo na delovnem obisku v Beli hiši gostil premierja Roberta Goloba - Gospodarska nagrada zlata gazela podjetju Hyla, ki izdeluje visokokakovostne vodne sesalnike - Opolnoči so se zunaj avtocest zvišale cene goriv; največ, za dobre 4 cente na liter, je dražji bencin

V Centrifugi govorimo o zgodnjem začetku volilne tekme, o političnih izdajah in zvestobi, o težavah, ki so se zgrnile na dve največji stranki – opozicijsko SDS in vladno Gibanje Svoboda. Povemo, zakaj predčasnih volitev za zdaj pri nas ne bo in zakaj v resnici ni pomembno, ali je Logar izstopil iz SDS v dogovoru z Janšo ali ne. Opozorimo tudi na vse tanjšo mejo med javnim in zasebnim, o korporacijah in blagovnih znamkah, ki vstopajo že tudi v vesolje. Tedenski pregled sta pripravili Tanja Starič in Mirta Berlan.

Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.

Evropskih volitev se je včeraj pri nas udeležilo rekordno število volivcev. Velika zmagovalka je SDS, ki bo imela štiri poslance. Gibanje Svoboda bo imelo dva poslanca, po enega pa Vesna, SD in NSi. Prvak stranke Janez Janša to vidi kot velik poraz vladajoče koalicije. Premier Robert Golob je z rezultatom zadovoljen. Druge teme: - V Evropskem parlamentu večino ohranile sredinske stranke. Okrepila se je skrajna desnica, ki je zmagala v Franciji, Avstriji in Italiji. - Na posvetovalnih referendumih volivci podprli preferenčni glas, pravico do evtanazije ter rabo konoplje v medicinske in osebne namene. - Na drugi tekmi finala lige NBA košarkarji Bostona kljub trojnemu dvojčku Dončića znova porazili Dallas.

Zmagovalka včerajšnjih volitev v Evropski parlament je Slovenska demokratska stranka s štirimi mandati in, po doslej preštetih glasovih, dobrimi 30-imi odstotki podpore. Koalicija je dobila tri mandate, od teh dva Gibanje Svoboda in enega Socialni demokrati. Po enega poslanca v Bruselj pošiljata tudi Vesna in Nova Slovenija. Letos je v ospredju visoka volilna udeležba, 41-odstotna, kar je bistveno več kot pred petimi leti, ko ni dosegla niti 30-ih odstotkov. Volilci so včeraj večinsko obkrožili ZA tudi pri vseh štirih referendumskih vprašanjih. Druge teme: - Desnosredinske in konservativne politične stranke zmago slavile po vsej Evropi; v Italiji se je še dodatno utrdil položaj Bratov Italije s premierko Meloni. - Varnostni svet Združenih narodov naj bi še danes glasoval o tristopenjskem ameriškem predlogu za dosego prekinitve ognja na Bližnjem vzhodu. - Samoorganizirani kulturni center Pekarna v Mariboru zaznamuje 30-letnico delovanja; ob tem opozarja na pomen alternativne kulture v družbi.

Pred nami je sklepni teden kampanje pred evropskimi volitvami. Predvolilne ankete napovedujejo vzpon skrajne desnici v več državah. Pri nas najnovejše raziskave, ki sta jih za Delo in Dnevnik izvedli agenciji Ninamedia in Mediana, kažejo na zmago SDS-a, drugo mesto bo predvidoma osvojilo Gibanje Svoboda. Drugi poudarki oddaje: - Lokalne volitve v več srbskih mestih, tudi Beogradu, znova spremljajo očitki o nepravilnostih. - Bo izraelski premier Netanjahu kljub grožnjam o strmoglavljenju vlade sprejel najnovejši predlog o premirju v Gazi? Sprejetje na ulicah zahtevalo več deset tisoč ljudi - Eva Terčelj zmagala v kajakaškem krosu na tekmi svetovnega pokala v Augsburgu.

Na osnovi najnovejših raziskav, ki sta jih teden dni pred evropskimi volitvami za Delo in Dnevnik izvedli agencija Ninamedia in Mediana, je mogoče napovedati, da bo zmagovalka SDS, drugo mesto bo predvidoma osvojilo Gibanje Svoboda. Obema strankama je podpora sodeč po raziskavi Ninamedie zrasla. Raziskava Mediane pa je pokazala, da so njuni volilci najbolj prepričani v svojo izbiro. Po zdajšnjih projekcijah se bodo v evropski parlament uvrstili še predstavniki Vesne, Socialnih demokratov in Nove Slovenije.

Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.

Največja koalicijska stranka je na prvem festivalu Svobode predstavila imena kandidatov za evropske poslance. Prvi na listi naj bi bil direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo. Za evropskega komisarja predlagajo Tomaža Vesela. V koalicijskih SD in Levici so ob tem previdni. Evropskega komisarja namreč imenuje vlada, zato pričakujejo, da se bodo o kandidatih pogovorili na ravni koalicije, čeprav ima Svobodopri imenovanju nesporno večino.

Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.

Trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica po tokratnem koalicijskem vrhu ni dal obljub, kaj vse bo vlada postorila, češ da ne želijo ponoviti napake izpred enega leta. Vrh koalicije je bil sicer v senci razčiščevanja spornega nakupa sodnih prostorov. Saga se namreč nadaljuje. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan vztraja na položaju, v SD-ju pričakujejo, da bo premier Robert Golob upošteval odločitev stranke in jo razrešil, a ta si je vzel še nekaj časa za premislek. Dogajanje zaostruje koalicijske odnose, burno je tudi znotraj SD, kjer bodo začeli postopek izključitve Švarc Pipanove zaradi blatenja stranke. Druge teme: - Prebivalcem od danes na voljo prve ljudske obveznice; najmanjši vpis je tisoč evrov. - Voditelji Evropske unije bodo skušali madžarskega premiera Orbana prepričati, naj umakne blokado financiranja Ukrajine. - Izraelski premier Netanjahu: agencija Združenih narodov za palestinske begunce je v službi Hamasa.

Raziskave javnega mnenja kažejo največji padec podpore vladi, premieru Robertu Golobu in njegovi stranki Gibanje Svoboda. Poznavalec političnega delovanja Bogdan Biščak pravi, da si vlada lahko zaupanje povrne z rezultati, in sicer tako da izvede projekte, ne pa, da o njih samo govori. Druge teme: - Predvsem novi davki, ki bi pomagali pri obnovi, zelo skrbijo podjetnike. Zaradi nekonkurenčnih politik nas danes prehitevajo zgolj zahodne države, pravi prvi mož Nove ljubljanske banke Blaž Brodnjak, pač pa tudi Črnogorci. - Konflikt na Bližnjem vzhodu vse bolj deli svet. Razmere v Gazi so porazne. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je povedal, da večina bolnišnic ne deluje več, kar je še posebej hudo za paciente, nedonošenčke v inkubatorjih in druge. - Končuje se javna obravnava nastajajočega podnebnega zakona, ob tem poteka tudi prenova nacionalnega energetsko podnebnega načrta. V prometu je predvideno celo povečanje izpustov. Zdaj več kot 90 odstotkov potniških kilometrov naredimo z osebnim avtomobilom, po deležu električnih pa smo pod evropskim povprečjem.

Delo vlade podpira najmanj volivcev doslej. Delež pozitivnih ocen vlade v Medianini raziskavi, ki jo danes objavlja Delo, znaša le še 18,4 odstotka in kot je mogoče razbrati iz raziskav javnega mnenja, gre za negativen trend. Najbolj strm padec doživlja premierjeva stranka Gibanje Svoboda, ki navzdol vleče oceno dela vlade; enako velja za premierja Goloba, saj se je znašel pri repu priljubljenosti. V oddaji tudi: - Prvi diplomat Evropske unije pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev v Gazi. - Naša država namerava predlagati začetek pristopnih pogajanj Unije z Bosno in Hercegovino. - Slovenski kolesarji leta: Tadej Pogačar, Eugenia Bujak in Monika Hrastnik.

Vlada Roberta Goloba ima vse nižjo javnomnenjsko podporo, enako velja tudi za najmočnejšo koalicijsko stranko Gibanje Svoboda, ki se vse bolj ukvarja sama s sabo. Slovenski premier napoveduje krčenje števila ministrstev in prevetritev okrnjene vladne ekipe in se ob tem otepa očitka vplivanja na kadrovanje v policiji. … Uresničuje se torej napovedana pestra politična jesen, razloge za to pa so nam pomagali razkriti poznavalci razmer

V pričakovanju razpleta govoric o usodi Urške Klakočar Zupančič na mestu predsednice državnega zbora so bili zaključki seje sveta Gibanja Svoboda presenetljivi. Klakočar Zupančič se umika le z mesta podpredsednice stranke, so pa iz stranke izključili dva vidna člana. Premier Robert Golob je ob tem napovedal veliko zmanjšanje števila ministrstev. Po njegovih besedah namreč ob odzivanju na krizne razmere, kot so polave, število ministrstev, ki je večje od 12, otežuje medresorsko usklajevanje. Ostali poudarki oddaje: Vlada in občine dosegle kompromis glede višine povprečnin Nadzor na meji z Italijo verjetno tudi v prihodnjem letu Zlato kolo najboljšega kolesarja v roke Jonasa Vingegaarda, Pogačar zasedel tretje mesto

Bo državni zbor ostal brez predsednice? Že ves dan se krepijo ugibanja, da bi lahko organi Gibanja Svoboda razrešili Urško Klakočar Zupančič, če ne bo odstopila sama. To naj bi, zaradi nekaterih njenih odločitev, po neuradnih informacijah, želel premier Robert Golob. Iz SD je slišati, da zdaj ni čas za notranje razprtije v vladi; zadržani so tudi v Levici. Drugi poudarki oddaje: - Iz opustošene Gaze pozivi k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. - Italija za večmesečno podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo. - Občinam prihodnje leto 725 evrov povprečnine.

Ob koordinatorjih varstva pri delu, koordinatorjih šolske prehrane in ostalih predstavnikih spoštovanega ceha postavljanja pravih stvari na za njim namenjeno mesto smo dobili tudi novega koordinatorja Levice. Stranka, ki je vzvišena nad najmanjšim vonjem po kultu osebnosti, je na koordinaciji sveta stranke odkoordinirala Luko Mesca in prikoordinirala Asto Vrečko.Poteza, ki jo koordinator današnje oddaje smatra za vredno objave. Politični spektrum Slovencev je natančno razdelan tudi iz vodstvenega gledišča. Stare, tradicionalne stranke, ali na levici, ali na desnici, hlepijo za močnim vodjem, karizmatično osebo, ki Slovence, prelene, da bi brali politične programe, prepriča k oddaji glasu v njihovo korist. Sodobna, postmoderna in skoraj v celoti digitalizirana stranka, kot je Levica, v te predmoderne mehanizme seveda ne verjame. Za postklasično politiko je dovolj vera v idejo kot tako, v program in v kolektiv, ki praviloma presega intelektualne in operacijske zmožnosti posameznika. Zato se je Luka Mesec, eden izmed očetov stranke, poimenoval za koordinatorja, ob čemer je Beethoven strgal tretjo simfonijo. Ampak "koordinator enako dišal bi z imenom drugim" in Luka Mesec si je izboril svoj delež karizme v slovenskem političnem bazenu. Oziroma ribniku. Ampak ko je levica na prejšnjih volitvah pogorela so – kako kontradiktorno in nepremišljeno – za poraz obtožili Mesca, čeprav ni nikoli nikogar vodil, temveč je samo koordiniral. Se pravi; namesto, da bi za volilni poraz obtožili program, idejo, ideologijo in akcijo, ki stojijo za slabim rezultatom, so obtožili padajočo karizmo koordinatorja, v katero pa kot stranka tako ali tako ne verjamejo. Zdi se zapleteno, ampak če bi bilo enostavno, ne bi bili Levica. A ostaja dejstvo, da je imel Luka Mesec – imeli ga radi, ali pa ga sovražili – karizmo; prepoznavnost, nastop, artikuliranost in politično konsistentnost. Vse našteto je mladi koordinator – vsaj za Slovenske razmere – gojil bolj uspešno, kot to počne ostala lahka konjenica predsednikov političnih strank. Zato so ga na marčeve ide zabodli in ustoličili ministrico za kulturo. Ki pa ima prav toliko karizme, kot je od slovenske ministrice za kulturo pričakujete. Se pravi nič. Ampak kot vemo, karizma ni pomembna, in v Levici verjamejo, da jih bo Asta Vrečko koordinirala uspešneje, kot jih je Luka Mesec. In v imenu vodilne funkcije se skriva glavni problem in hkrati glavni vzrok za zaton te, na njenem začetku tako obetajoče politične stranke. Koordinator levice lahko koordinira samo Levico, oz. njene člane. V naslovu funkcije ni nobene težnje, da bi koordiniral kogarkoli drugega, če bi kdorkoli kaj takega že dopustil. Torej; ministrica Asta Vrečko ne koordinira slovenske kulture, kot minister Luka Mesec ne koordinira enakih možnosti. Obe področji oba levičarja vodita, upravljata in podobno; stranko, iz katere izhajata, pa koordinirata. Če bi vodila tudi stranko, kot to počnejo ostali predsedniki, bi bilo bolj naravno in verodostojno, da vodita tudi zaupana jima resorja … Ampak narediti moramo logičen preizkus, ki bo dal temu nakladanju vsaj malo kredibilnosti. Težko je verjeti, da so naše politične stranke osredinjene okoli bolj ali manj prezentnih osebnosti, dokler ne opravimo preizkusa in posameznih predsednikov ne posedemo na vrh konkurenčnih strank! Šele tedaj ugotovimo, da so slovenske stranke močne prav toliko, kot so močni njihovi predsedniki. Poglejmo teoretični preizkus: Janez Janša vodi socialne demokrate! Vemo, primerjava na prvo žogo, a socialni demokrati bi se končno rešili polovičarske retorike, Janez Janša pa bi končno postal socialni demokrat. Tanja Fajon vodi SDS. Velika želja mnogih Slovencev bi se uresničila in stranka, ki menda najbolj razdvaja, bi propadla. Matej Tonin vodi Levico; Miha Kordiš da za mašo in sede na njegovo desnico. Robert Golob vodi Gibanje Svoboda … Bi bil že skrajni čas! Zgodba o koordiniranju stranke Levica dokazuje, da je slovensko politično vesolje sicer izjemno omejeno, ampak se je v njem z ogromno napačnih ocen, samozaverovanosti in napuha mogoče tudi povsem izgubiti.

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= STOIK Podkast Raziskuj najpomembnejša vprašanja življenja, skozi misli in nauke starih stoikov, kot so Seneka, Epiktet, Mark Avrelij in drugi. Dnevni podkast starih stoičnih modrosti je prilagojen in razširjen za modernega človeka. Oddajo ustvarja in objavlja več oblik programov umetne inteligence. ============================= DIH Podkast - Vodene meditacije "Neraziskanega življenja ni vredno živeti." – Sokrat Meditacija ni sredstvo za lajšanje stresa, boljši spanec ali izboljšanje koncentracije. Čeprav lahko pomaga doseči vse to, je njen končni cilj, da pomaga odpreti vrata globljemu razumevanju sebe / sveta. ============================= V epizodi #99 je bil moj gost dr. Robert Golob, predsednik vlade, ki je leta 2022 po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj priti na podkast? Vstop v politiko Koliko let lahko delaš v politiki? Kitajski model, dolgoročni projekti in strategija Slovenije Bitcoin in trenutni monetarni sistem Birokracija in javna uprava Vprašanje Klemnovega učitelja Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji... In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane? Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin. In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje. Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega. Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli! Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi. Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil... In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti... Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje. Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse! Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji... In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane? Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin. In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje. Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega. Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli! Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi. Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil... In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti... Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje. Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse! Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Danes mineva leto dni od volitev v državni zbor, na katerih so volivke in volivci ob rekordni volilni udeležbi zavrnili politiko vlade Janeza Janše, pa tudi ravnanja strank alternative KUL, ter svoja pričakovanja položili v roke Roberta Goloba in njegove stranke Gibanje Svoboda. Ta je dobila rekordnih 41 poslanskih sedežev ter z SD-jem in Levico prevzela vodenje države. V opoziciji sta ostali SDS in Nova Slovenija, med katerima sicer ves čas opazujemo napetosti. Izrisana politična slika je Gibanju Svoboda torej prinesla veliko politično moč tudi za spremembe sistemov države, ki dihajo na škrge, z zdravstvom na čelu. Ob tem poznavalci razmer ocenjujejo, da je za Slovenijo izgubljenega nekaj dragocenega časa pri pripravi ukrepov. Druge teme oddaje: - Začetek zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - Udeležba na lokalnih volitvah na severu Kosova ob bojkotu tamkajšnjih Srbov približno tri in pol odstotna - Deset let od najhujše nesreče v tekstilni industriji, ko je v zrušenju stavbe v Bangladešu umrlo več kot tisoč 100 ljudi, podjetja še vedno ne odgovarjajo za kršitve v svojih dobavnih verigah

Leto dni, odkar je Gibanje Svoboda na državnozborskih volitvah slavilo z rekordno podporo, podpora koaliciji upada. Podpora stranki in vladi se je znižala na odstotke, ki jih ima SDS na drugi strani političnega pola. Da je bilo v prvem letu njenega delovanja preveč besed in reformnih napovedi ter premalo rezultatov, je enotno sporočilo poznavalcev političnega dogajanja. V oddaji tudi: - Cene pogonskih goriv zunaj avtocest prihodnja dva tedna nespremenjene. - Evropa po vrednosti oboroževanja presegla raven po koncu hladne vojne. - Društvo Srebrna nit začelo zbirati podpise za uzakonitev evtanazije.

Mineva eno leto od volitev, na katerih je z rekordno podporo zmagalo Gibanje Svoboda. Po mnenju analitikov smo v tem času izvedeli več o načinu vladanja kot o vsebini, predvsem glede številnih reform. Eno od ključnih prizadevanj te vlade je ureditev zdravstva, poznavalce dogajanja pa skrbi pomanjkanje finančnih izračunov in širšega pogleda. Gospodarsko razpoloženje se medtem poslabšuje. Pesimistični so predvsem v predelovalni industriji, bolj zadovoljni pa v gradbeništvu. Ostali poudarki oddaje: Cene bencina in dizla zunaj avtocest bodo prihodnja dva tedna nespremenjene Precepljenost otrok pri večini rutinskih cepljenj v Sloveniji upadla pod 90 odstotkov Izdatki za obrambo po svetu dosegli rekordnih 2 tisoč 240 milijard dolarjev

Odločitev za hitropotezno ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj oziroma njihov prenos žanje veliko pozornosti in vrsto kritik. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jo je vložilo Gibanje Svoboda, predvideva, da bi od 1. septembra obvezni prispevek v višini 35 evrov plačevali v Zavod za zdravstveno zavarovanje namesto komercialnim zavarovalnicam. S tem je koalicija preprečila napovedano 30-odstotno podražitev premij, pa tudi prehitela opozicijsko SDS, ki je prav tako napovedala vložitev zakonskega predloga na tem področju. Druge teme: - Na vladni seji danes nacionalni reformni program: bo edina rešitev za ohranitev vzdržnosti javnih financ zvišanje DDV-ja? - Brazilskega predsednika na obisku na Kitajskem spremlja več kot 200 gospodarstvenikov, na mizi več kot 20 sporazumov. - Pristojni krajanom Orehka pri Kranju zagotovili, da je trasa gorenjske železniške proge, ki jih razburja, le ena od treh možnosti.

Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.

Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora. Foto: Borut Živulović/BoBo

V državnem zboru so prejeli obvestilo predsednika vlade Roberta Goloba o tem, da je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar odstopila s položaja. Državni zbor se bo s tem seznanil v sredo. Začasno bo vodenje notranjega ministrstva prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. Spor med Golobom in Bobnarjevo, nastal zaradi vmešavanja predsednika vlade v delo policije, je zarezal tudi v odnose znotraj vladajoče stranke Gibanje Svoboda. Iz stranke je namreč danes v znamenje podpore odhajajoči ministrici Bobnar izstopila njena nekdanja podpredsednica Marta Kos. Druge teme oddaje: - Novo ustanovljen državni svet za zdaj ostaja brez predsednika - Predsednica evropskega parlamenta Metsola napovedala konec korupciji v parlamentu - Stopnjevanje napetosti na Kosovu; protesti, barikade, zaprte šole in mejna prehoda

Čez dobrih 12 ur se bo začelo sklepno dejanje drugega kroga predsedniških volitev. Nekaj manj kot milijon 700 tisoč volivk in volivcev bo jutri odločalo o tem, ali naj aktualnega predsednika Boruta Pahorja nasledi Nataša Pirc Musar ali Anže Logar. Do jutri do 19-ih še velja volilni molk. To pomeni, da so za vse, ki so kakor koli vključeni v volilno kampanjo za predsedniške volitve, prepovedane kakršne koli dejavnosti za nagovarjanje volivk in volivcev. Na Inšpektoratu za notranje zadeve je bilo danes več obvestil o kršitvi volilnega molka kot v prvem krogu predsedniških volitev 23-ega oktobra. Do 16-ih so prejeli 29 obvestil, od tega jih obravnavajo 15, za katere obstaja sum na kršitev. Druge teme oddaje: - Kongres stranke Gibanje Svoboda minil v znamenju združitve z LMŠ in SAB - Industrija fosilnih goriv močno zastopana na podnebni konferenci v Egiptu - Staranje je še vedno tabu tema opozarja predstava Nevidna ženska

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

Začenjamo na Ptuju, kjer Socialni demokrati na kongresu izbirajo novo vodstvo. Tanja Fajon, ki stranko kot predsednica vodi od oktobra 2020 naprej, je edina kandidatka za predsednico, kar nekaj zanimanja pa je za podpredsedniški mesti. Socialni demokrati imajo v aktualnem sklicu državnega zbora sedem poslanskih mest, zato je bilo v zadnjih mesecih mogoče tudi iz njihovih vrsti čutiti nezadovoljstvo, ker da jih največja koalicijska partnerica, Gibanje Svoboda z 41 poslanskimi mesti, ne upošteva dovolj. Ostajajo tudi kritike, da bi morala stranka več truda nameniti stiku s terenom. Ampak kot je bilo slišati na današnjem kongresnem dogajanju, SD ostaja stranka s tradicijo, močno identiteto in jasno vizijo, kako naprej. Druge teme oddaje: - Jutranja eksplozija delno porušila most med Rusijo in Krimom - Srbija se ne želi odpovedati ruski nafti, napoveduje naftovod do Madžarske - Letos v Sloveniji že sto uspešnih presaditev različnih organov

Pred nami je novo šolsko leto. Kako pripravljene so nanj šole?Kaj šolarjem, staršem in učiteljem sporoča šolski minister?V državnem zboru podpora energetskemu dodatku za najranljivejšeOpozicija predlaga širitev kroga upravičencev do državne pomoči.Gibanje Svoboda zaenkrat brez predsedniškega kandidata.Tanja Fajon ostaja brez resnega nasprotnika na kongresu SD.Ukrajina uničila več ruskih skladišč streliva; kakšna bo vizumska politika do Rusije?Papež kardinalom: za pristno služenje Cerkvi je potrebno čudenje.Nekdanji sovjetski voditelj Gorbačov pomembno vplival na konec hladne vojne.Slovenska karitas v teh dneh z več akcijami v pomoč najrevnejšim v Afriki.ŠPORT: Slovenske odbojkarje po zmagi nad Nemci v soboto čaka tekma osmine finala.Vreme: Nevihte se bodo širile proti vzhodu. Ponoči bo deževno, jutri bo dež ponehal.

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

V SDS in NSi za posvetovalni referendum o odpravi prispevka za RTV Slovenija, v koaliciji temu nasprotujejo.Po pravnici Nataši Pirc Musar uradno v predsedniško tekmo vstopila tudi psihoanalitičarka Nina Krajnik, o svoji najverjetnejši kandidatki Marti Kos danes Gibanje Svoboda.Voditelji G7 za prepoved uvoza ruskega zlata in vzpostavitev globalne infrastrukturne pobude.Pogorevc: Od državnikov bi na proslavi pričakoval, da se obnašajo državniško, ne »holivudsko«.Zelenski pozval Belorusijo, naj se ne pusti potegniti v vojno v Ukrajini.Dogodki od Dnevu državnosti še odmevajo: Na slovesnostih v Pivki in Arboretumu številni udeleženci.ŠPORT: Janja Garnbret sezono v težavnostnem plezanju odprla z zmago, hokejisti Colorada prvaki lige NHL.VREME: Popoldne in jutri bo sončno in vroče.

V tekmo za predsednico republike tudi Nina Krajnik; Gibanje Svoboda na volitve najverjetneje z Marto Kos.SDS predlaga spremembno načina pri imenovanju članov nadzornega sveta STA.Namiznoteniški igralci Sloveniji priborili prvo medaljo na sredozemskih igrah.Vreme: V naslednjih dneh velika toplotna obremenitev.

Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala

S podpisom koalicijske pogodbe so predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec tudi uradno oblikovali novo koalicijo. Eno izmed sporočil koalicijskega trojčka je, da vedo, kam želijo pripeljati Slovenijo do leta 2030. Prihodnji predsednik vlade Robert Golob, ki ga jutri v državnem zboru čaka izvolitev na premierski položaj, se zaveda, da bodo koaliciji tempo narekovale tudi zunanje okoliščine. Med prednostnimi nalogami nove vlade bodo zato priprava ukrepov na draginjo, spoprijemanje z morebitnim novim valom epidemije covida, pa tudi interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu. V oddaji tudi: - Prvi primer opičjih koz v Sloveniji uvožen s Kanarskih otokov, tveganje za okužbo med splošnim prebivalstvom nizko - Janez Janša zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija tik pred jutrišnjim zastaranjem obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni - Bilanca trimesečne vojne v Ukrajini: uničenje zlasti vzhodnega in južnega dela države, zločini nad civilisti in več milijonov beguncev

Prvaki strank Gibanje Svoboda, SD in Levica - Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec so danes podpisali koalicijsko pogodbo. Po Golobovih besedah je med glavnimi zavezami prihodnje vlade tudi blaženje posledic vse večje rasti cen energentov: Nekaj drugih poudarkov oddaje: Pri nas potrdili prvi primer opičjih koz, stroka miri: tveganje za okužbo je nizko. Slovenski kmetje naj bi dobili dobrih 5 milijonov evrov pomoči zaradi naraščajočih cen. Teniški igralki Tamara Zidanšek in Kaja Juvan v drugi krog odprtega prvenstva Francije.

Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija je tudi ena od stavkovnih zahtevNovinarji Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV-ja namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gostje: – Marko Milosavljević, profesor medijske politike in novinarstva, – Mojca Šetinc Pašek, poslanka Državnega zbora, Gibanje Svoboda, – Alenka Jeraj, poslanka Državnega zbora, Slovenska demokratska stranka, – Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.

Nova vladna koalicija - Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica - nadaljuje pot k potrditvi, kar naj bi se po vseh zagotovilih zgodilo tretjega junija. Sinoči je potrditev o vstopu v vlado sprejela konferenca Socialnih demokratov, najvišji organ med kongresoma. V ponedeljek se bo sklenil teden dni trajajoč notranji referendum v Levici, vladni trojček pa bo koalicijsko pogodbo podpisal predvidoma v torek. Prihodnji koraki so zdaj v rokah državnega zbora, kjer morajo biti imenovani stalni vodje poslanskih skupin, sledili bodo pogovori pri predsedniku države Borutu Pahorju. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zunanje zadeve po ruskem izgonu štirih slovenskih diplomatov z veleposlaništva v Moskvi napoveduje ustrezen odziv - Število ljudi po svetu, ki jim grozi lakota, bi se lahko zaradi ruske invazije v Ukrajini povečalo na 323 milijonov - Peti svetovni dan čebel nagovarja mlade čebelarje; pri nas jih v 120-ih krožkih deluje več kot tisoč 500

Seznam kandidatov za ministrice in ministre 15. slovenske vlade je popolnjen. Levica in Gibanje Svoboda sta namreč predstavila še tri manjkajoča imena, v državnem zboru potrditev dobiva tudi predlog zakona o vladi, ki omogoča njeno potrditev; vlada bo imela 20 resorjev, od tega bo eden brez listnice. Drugi poudarki oddaje: - V Državnem zboru spremembe zakona o vladi, predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin gostil v ponedeljek. - Iz mariupoljske jeklarne evakuirali 260 ukrajinskih borcev; Kijev in Moskva želita izmenjati ujetnike. - Nova francoska premierka Elisabeth Borne kot adut iz rokava predsednika Macrona pred parlamentarnimi volitvami.

Na ustanovni seji izvolili novo vodstvo državnega zbora, Gibanje Svoboda že vložilo zakon o vladi, ki povečuje število resorjev.Pri veleposlaniških mestih se znova zatika.Iz Ukrajine spodbudne vesti, ruske sile naj bi se umikale iz Harkova.Vreme- danes na zahodu še možne padavine, jutri večinoma sončno.VMESNIK:Konferenca o prihodnosti Evrope končana, uradni sklepi znani do srede julija.V Zagrebu pohod za življenje.Dobrodelna akcija za Ukrajino na valovih Radia Ognjišče v ponedeljek zvečer.

Prihodnja vlada bo imela 20 ministrstev, dokončen predlog ministrskih kandidatov bo znan v prihodnjih dneh, njeni podpredsedniki pa bodo Tanja Fajon, Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan. Programski del koalicijske pogodbe bo Gibanje Svoboda potrjevalo predvidoma danes, Levica v prihodnjih dneh, SD pa čez en teden. Preostale novice: Finski in Švedski socialdemokrati v prihodnjih dneh o pridružitvi teh držav zvezi NATO. Severna Koreja potrdila prvi uradni primer koronavirusa. Nogometaši Kopra novi pokalni prvaki.

Pred jutrišnjim razkritjem imen kandidatov, ki naj bi zasedli vodilne položaje v novi vladi, zmagovalec volitev Gibanje Svoboda skupaj z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami Levico in SD ureja še zadnje podrobnosti. Je pa že jasno, da bo mesto v novi vladi tudi za vodji dveh strank iz nekdanje koalicije KUL, ki nista dosegli parlamentarnega praga; Alenko Bratušek in Marjana Šarca. Drugi poudarki oddaje: - Po novi občutnejši podražitvi bencina premier Janša napoveduje ukrepanje vlade. - Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na obisku v Buči obljubila pravico za žrtve pobojev v Ukrajini. - Madžarski premier Orban razburil Hrvaško z izjavo o odvzetju morja njegovi državi.

Začasni vodje 5-ih poslanskih skupin in narodnih skupnosti na novo izvoljenega državnega zbora so določili dnevni red in druge podrobnosti petkove ustanovne seje novega sklica parlamenta. Kot rečeno, je kandidatka za predsednico Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, poslanec LMŠ Robert Pavšič pa kandidat za generalnega sekretarja. Medtem stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica usklajujejo koalicijski sporazum ter rešujejo odprta vprašanja glede razdelitve ministrstev in imen novih ministrov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija med članicami Unije, ki nasprotujejo reviziji evropskih pogodb. - Putin ob dnevu zmage ni nakazal, kakšna bo prihodnost bojev v Ukrajini. - V železniški nesreči južno od Dunaja umrl en človek.

Gibanje Svoboda, SD in Levica so dosegli dogovor o okvirni razdelitvi resorjev. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je napovedal okrepitev štirih področij, in sicer podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalne politike. Podroben razrez ministrstev in imena ministrskih kandidatov bodo predvidoma predstavili v sredo. Drugi poudarki oddaje: - Kmetje in avtoprevozniki zaradi podražitve energentov od nove vlade pričakujejo ukrepanje. - Ukrajinski predsednik Zelenski vztraja, da bodo Mariupolj branili do zadnjega diha. - Pred začetkom nove sezone protitočne obrambe se spet zapleta.

Za novinarstvo v Sloveniji so težki časi, ob mednarodnem dnevu medijev poudarjajo novinarske organizacije. Slovenija je na lestvici svobode medijev zdrsnila najnižje doslej, na 54-o mesto med 180-imi državami. Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstile le Italija, Poljska in Madžarska. V oddaji tudi: - Gibanje Svoboda, SD in Levica uradno začeli koalicijske pogovore. - V Slavini so toplo sprejeli ukrajinske sirote. - Bodo Združene države Amerike omejile pravico do splava?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volilnih rezultatih in sestavi koalicije. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat komentirala volilne rezultate. Gibanje Svoboda se je z odstotkom, ki ga je osvojilo na nedeljskih volitvah, približalo rezultatu, s katerim je leta 2014 zmagala stranka Mira Cerarja. »Če pogledava osvojene mandate, je stranka Roberta Goloba pri 41 parlamentarnih sedežih, kar je daleč največ v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije,« je dejal na začetku Ali Žerdin. Komentatorja sta se osredotočila predvsem na vprašanje potencialne koalicije. Dve stranki KUL sta iz parlamentarnega življenja izpadli, ostali sta stranki SD in Levica. Bodoči mandatar je takoj po volitvah dejal, da je obe stranki povabil k sodelovanju, le da Levica končnega odgovora še ni dala. Janez Markeš je povedal, da je povolilna situacija večplastna. Razdeliti jo je moč na tri različne odseke in teme diskusije: » Janšizem z elementi fašizacije Slovenije je vsaj začasno zaustavljen. Začasno, ker nisem prepričan, da je to zadnja postaja janševega pohoda na Slovenijo.« Za demokracijo je to po Markeševih besedah dobra novica, EU se v svojem liberalnem delu obnaša, kot da se je zgodilo ljudstvo in da je to nekaj dobrega. Druga ugotovitev, je še dodal komentator, je to, da je slovensko volilno telo reagiralo taktično in do neke mere panično. Robertu Golobu je sedaj treba dati priložnost, da dokaže, visoke besede iz kampanje niso izmišljotina. A Markeš je opozoril tudi, da je prevelika moč vedno nevarna. Več na delo.si. Parlamentarne volitve 2022 • Gibanje Svoboda • Robert Golob • Janez Janša

Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.

Veliki zmagovalec včerajšnjih volitev Robert Golob za začetek vse stavi na hitro, če ne najhitrejšo sestavo nove vlade. Ustanovna seja devetega sklica državnega zbora bi lahko bila 13-tega maja. 41 koalicijskih poslanskih sedežev bo imelo Golobovo Gibanje Svoboda, skoraj zagotovo skupaj s še sedmimi poslanci SD-ja, morda tudi s petimi iz Levice V opozicijo se selita SDS s 27-timi poslanci in vsaj za zdaj NSi z osmimi. Ostali poudarki oddaje: Pričakovanja po volitvah: civilna družba želi razveljavitev škodljivih odločitev oblasti ter boljše življenje, tudi za mlade. Macron ostaja francoski predsednik: analitiki po porazu skrajne desničarke Marine Le Pen poudarjajo krepitev proevropskih sil v Uniji. Dva meseca ruskih napadov v Ukrajini: kljub drugačnim napovedim še brez premirja za umik civilistov iz jeklarne v Mariupolju.

Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto. 

Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.

Po umiku ruske vojske iz nekaterih predelov okoli glavnega mesta Kijev prihajajo na dan informacije o vse več smrtnih žrtvah med civilisti. Po najnovejšem podatku Združenih narodov je bilo v 40ih dneh vojne ubitih več kot tisoč 400 civilistov, prek tisoč je ranjenih. Spopadi se nadaljujejo. Druge teme oddaje: - Vodenje Madžarske in Srbije ostaja trdno v rokah Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića - Če bi bile državnozborske volitve včeraj, bi Gibanje Svoboda za las prehitelo vladajočo SDS - Dve glasbeni nagradi grammy od najpomembnejših štirih duetu Silk Sonic, album leta We Are Jona Batista

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razgradnji javnega zdravstva in odsotnosti analiz stanja v programih strank. »Do volitev je še 31 dni. Kar imamo na mizi, so volilni programi, vsak hip bodo znane tudi celotne kandidatne liste. Najina pozornost je na novem gibanju na političnem zemljevidu, na Gibanju Svoboda,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Kar je potrebno s posebno pozornostjo obravnavati v programih strank, so zdravstvo, sociala in šolstvo, ostalo so nekako standardizirane formule. Gibanje Svoboda glede tega ni naredilo kakšnih napak. Pokazalo je, da je potrebno znova vzpostaviti parametre pravne države, državniškega obnašanja, medijske avtonomije, skratka, avtonomije strok,« odvrne Markeš. »Reči pa moram, da je ta program, ko sem obravnaval področje zdravstva, za katerega ocenjujem, da je ključno za Slovenijo in obstoj prihodnje vlade, veliko razočaranje. V njem ni nobene sistemske rešitve. V njem so le zaznave nekaterih problemov, čakalnih vrst in podobno, celo kak stavek o potrebi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« »Tudi pri drugih strankah na področju zdravstva ne najdemo globljih analiz in predlaganih sistemskih rešitev zdravstva v Sloveniji,« doda Markeš. »To je pomembno, ker zdravstvo v kombinaciji s socialnim sistemom v slovenski družbi genereira večjo neenakost. Vemo, da je ta sedaj v porastu, in ocenjujem da bo v prihodnje vsaka politika, ki se bo imela za alternativno, stala ali padla pri vzpostavljanju tega parametra. Zdravstvo je tu v sami sredici, tako kot šolstvo in sociala. Program Golobove stranke je nezadosten, zelo površen, pavšalen in veliko razočaranje.« »Kar opažam v zadnjem letu ali dveh, je, da poskušajo namesto dualizma med javnim in zasebnim zdravstvom uvesti tri elemente, in sicer državno zdravstvo, javno zdravstvo in zasebno zdravstvo,« opaža Žerdin. »Zasebno zdravstvo je vse, kar uporabnik plača iz svojega žepa, pri členitvi med javnim in državnim zdravstvom pa se skuša uveljaviti razlika, da predstavljajo javno zdravstvo zasebniki s koncesijo, državno pa veliki državni zavodi, zdravstveni domovi, državne bolnišnice idr., ki so do neke mere pod vladnim patronatom. Problem vmešavanja strankarske politike v delovanje javnozdravstvenih institucij obstaja in je zelo velik, omenjena členitev na javno in državno zdravstvo pa se mi zdi omalovažujoča do javnih bolnišnic in javnih zdravstvenih domov. Kot da je to nekakšna etatistična, da ne rečem sovjetska entiteta, ki je preživela tranzicijo in ne sodi v ta čas.« Več na delo.si!

Ukrajina je začasno izgubila dostop do Azovskega morja, potem ko so ruske sile okrepile pritisk okoli pristaniškega mesta Mariupolj, so sporočili iz ukrajinskega obrambnega ministrstva. Prebivalcem mesta zmanjkuje vode in hrane, ostali so brez gretja in elektrike, uničenih naj bi bilo približno 80 odstotkov stanovanjskih stavb. Ostali poudarki oddaje: - LMŠ bo na volitve znova popeljal Marjan Šarec; Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj in moderno socialno državo. - Papež Frančišek objavil najpomembnejši dokument svojega pontifikata; novo ustavo Rimskokatoliške cerkve. - Andreja Slokar zmagovalka zadnjega slaloma sezone v Meribelu, Ana Bucik tik pod stopničkami.

Rusko orožje naj bi ob osmih po našem času vsaj za kratek čas potihnilo, da bi lahko evakuirali prebivalce več obkoljenih ukrajinskih mest. Ruske sile so tudi minuli konec tedna stopnjevale napade. Številni prebivalci skušajo zapustiti državo, nekateri so beg plačali z življenjem. V oddaji boste slišali tudi: - SDS prehitel Gibanje Svoboda, kaže najnovejša raziskava Mediane. - Šolskih počitnic je konec, učenci se v razrede vračajo brez mask. - Nika Križnar zmagovalka norveške turneje, Urša Bogataj na zadnji tekmi druga; drugi tudi Anže Lanišek.

Rezultati tretje Medianine raziskave javnega mnenja pred aprilskimi volitvami kažejo, da bi, če bi bile volitve včeraj, zmagala novoustanovljena stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda. Zanjo bi glasovalo 20 odstotkov anketirancev. V oddaji boste slišali tudi:t - Novi diplomatski koraki v prizadevanjih za rešitev ukrajinske krize. - Na predvečer kulturnega praznika tradicionalna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad za življenjski opus in nagrad Prešernovega sklada. - Meta Hrovat po prvi vožnji olimpijskega veleslaloma 4-ta.t

Ruske oblasti so včeraj prejele pisne predloge zveze Nato in Združenih držav Amerike za zmanjšanje napetosti v Evropi. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg opozarja, da Rusija ob meji z Ukrajino še vedno kopiči sile in vojaško opremo, ter poziva k dialogu. O rešitvi za ukrajinsko-ruske napetosti so včeraj v Parizu več ur razpravljali predstavniki tako imenovane normandijske četverice, torej predstavniki Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije. Drugi poudarki oddaje: - Ključno področje nove stranke Gibanje Svoboda zelena agenda - Ob obisku v Posavju vlada molčeča o drugem bloku krške nuklearke - Košarkarji Olimpije izgubili proti Bourgu, mariborski odbojkarji proti Civitanovi