Podcasts about ljubljanska

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden. Vlada je namreč odločila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura, Fina pa da kot prihodnja kvalificirana imetnica deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda.

Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom

Še opazimo skriti prehod, ki povezuje mestno promenado z zelenim objemom parka? Koliko pogledov, koliko mimobežnih duš in spominov še ujame ta, nekoč priljubljen prostor tistih, ki so iskali nekaj več, nekaj boljšega? Pasaža zanimivih izložb in trgovin, naključnih srečanj in nakupov, nepredstavljivi vonj New Yorka ... na ljubljanski način. Ko pasaža ni bila le prehod, temveč destinacija. Nemogoče je ujeti vse, kar se je zgodilo v njenem objemu. Morda le utrinek, trenutek dveh pasantov, ki sta v njej za hip našla zavetje in se zapisala v zvočni impresiji Nevihta v pasaži. - Zvočna impresija, Nevihta v pasaži, je nastala ob razstavi Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria. Razstava bo na ogled od 15. oktobra do 3. decembra 2025 v pasaži Nebotičnik. Scenarij: Alenka Selčan Božič Interpretacija: Maša Drganc, Robert Veselko, Primož Pirnat Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan, studio Sonolab Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Marjan Ciglič, 1966, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida

Več kot 1800 pisem zasebne narave, ki jih je v 30. letih 19. stoletja upokojeni oficir Franz poslal baronu Erbergu, nam odpira nov, dragocen vpogled v življenje kranjske aristokracije in najbogatejših meščanov LjubljaneV tokratni oddaji smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja. Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati. Pogovor je bil premierno na sporedu v okviru oddaje Kulturni fokus. Foto: Franz pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein – Del Šentpetrskega predmestja s Cukrarno, 1835/36, detajl z naslovnice zbornika Podobe bidermajerske Ljubljane (Goran Dekleva)

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Ljubljanska urbana regija bo v okviru dogovora za razvoj regij največ sredstev namenila za kolesarsko infrastruktro. - Zakaj se je podvojila vrednost obnove koprskega kopališča Žusterna? - Mladi udeleženci jamarskega tabora v Loški dolini se učijo varnega iskanja in raziskovanja jam.

Papež pri današnjem bogoslužju dejal, da nas prilika o Samarijanu vedno znova izziva, da razmislimo o svojem življenju in da posnemamo Jezusa.Slovenski podjetniki za takojšnjo zamrznitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrboKomentar Alena Salihovića- Čas je, da se koalicija prešteje in da, če ne gre drugače, vrne mandat.Vreme- danes še nekaj ploh, sledijo spet bolj sončni dnevi.kako se po napovedi carin s strani ZDA odziva Evropska unija?Ljubljanska univerza in Klinika Golnik združujeta moči.Imate pred odhodom na počitnice pripravljeno počitniško lekarno?

V času izpitnega obdobja študentje iščejo prostore, kjer bi se lahko v miru pripravili na izpite. Pred knjižnicami v Ljubljani se v tem času vije dolga vrsta čakajočih, v vrste za mesta se mnogi postavljajo že v zgodnjih jutranjih urah. Ljubljanska univerza je sicer odprla dodatne študijske prostore v treh članicah in zagotovila novih 764 mest. Kljub temu študentje opozarjajo, da prostora še vedno primanjkuje in da število uporabniških mest ne zadošča za njihovim potrebam. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.

Združeni narodi ne kažejo pretiranega navdušenja nad organizacijo Gaza Humanitarian Foundation, ki deluje s podporo ameriških podjetij in trdi, da je začela razdeljevati hrano v palestinski enklavi. V uradu za usklajevanje človekoljubnih dejavnosti menijo, da gre za odvračanje pozornosti od nujnega, in sicer odprtja vseh prehodov. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor dokaj enoten pri spremembah glede rejništva, manj pri drugih današnjih obravnavah. - Ljubljanska toplarna z največjo naložbo po 40-ih letih za dekarbonizacijo prestolnice. - 16-ta etapa kolesarske dirke po Italiji premešala karte; Roglič po novem padcu odstopil.

Vlada je potrdila uredbo, ki predvideva podelitev 30-letnih koncesij za največ tri sežigalnice, od katerih ena že stoji v Celju, drugi dve pa bi lahko bili v Ljubljani in Mariboru. Skupno bi lahko obdelale do 140.000 ton odpadkov, na sežigalnice bo moral biti priključen toplovod, proizvajale bodo tudi elektriko. Ljubljanska in mariborska občina pozdravljata sprejem uredbe.

Več kot 1800 pisem zasebne narave, ki jih je v 30. letih 19. stoletja upokojeni oficir Franz poslal baronu Erbergu, nam odpira nov, dragocen vpogled v življenje kranjske aristokracije in najbogatejših meščanov LjubljaneV tokratnem Kulturnem fokusu smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja. Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je pred nedavnim izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati. Foto: Franz pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein – Del Šentpetrskega predmestja s Cukrarno, 1835/36, detajl z naslovnice zbornika Podobe bidermajerske Ljubljane (Goran Dekleva)

Slovenska predstavnika v konferenčni ligi v nogometu Olimpija in Celje sta v 3. krogu rednega dela tekmovanja igrala v gosteh. Ljubljanska ekipa je igrala na severu Evrope, v Helsinkih se je pomerila s tamkajšnjim HJK. Celjani so imeli zahtevnejšega nasprotnika, v Sevilli so izzvali Betis. Za pomlajeno slovensko rokometno reprezentanco pa so se začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026. Te je Slovenija odprla v Velenju proti reprezentanci Litve.

Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.

Tokrat gre beseda o konstrukcijski zasnovi stolpnice TR3 na sedanjem Trgu republike v glavnem mestu, delu kompleksa prostorske preobrazbe nekdanjega nunskega vrta iz začetka 18.stoletja. Že konec 50-ih let si je tedanje republiško vodstvo na območju, kjer so se stikali severni rob antične Emone, baročno mesto in arhitektura Ljubljane 20. stoletja, zamislilo gradnjo reprezentativne četrti. Ob novi stavbi republiške skuščine so prvotno načrtovali tudi izgradnjo visoke stolpnice. Zaradi pritiskov iz zveznih krogov so ta smeli načrt začasno ustavili, to, kar pa lahko vidimo zgrajeno že od 80-ih let naprej, s trgovsko hišo, Cankarjevim domom in stolpnico NLB (tedaj Ljubljanska banka), pa je kompromisna prostorsko-arhitekturna rešitev prvotne zasnove. Nadaljevanje kompromisne so zaupali pionirju slovenske modernistične arhitekture Edvardu Ravnikarju, ki se je že pred vojno učil pri slovitem švicarsko-francoskem arhitektu s psevdonimom Le Corbusier. Po skopskem potresu l.1963 so v krogih profesorja gradbeništva dr. Petra Fajfarja, zdaj že dolgo akademika SAZU, izdelali teoretične zasnove jugoslovanske protipotresne zakonodaje. Gostja dipl.ing gradbeništva Ana Brunčič iz Zavoda za gradbeništvo je na podlagi arheoloških izkopavanj zapuščine Edvarda Ravnikarja in dokumentacije gradnje kompleksa tedanjega Trga revolucije ugotovila, kako je Ravnikar skupaj s konstruktorjem in statikom z Univerze v Ljubljani prof.dr. Ervinom Prelogom sledil omenjenim protipotresnim načelom in tako projektiral prvo po teh načelih zgrajeno stavbo v tedanji zvezni državi. V pogovoru je opisala takratno naprednost in modernost konstrukcijske zasnove stolpnice TR3, in ugotavljala, kako se je kar nekako pozabilo na tovrstno tehnično in kot takšno kulturno dediščino. Ugotovitve je predstavila na lanski razstavi v stolpnici TR3 v okviru 30-letnice smrti E. Ravnikarja, in letos konec maja na srečanju konservatorjev in restavratorjev. FOTO: Organizacija gradbišča TR3 – pripravljalna dela pred začetkom betoniranja temeljne plošče z deponijo vreč cementa, silosi za skladiščenje materiala in ročnim mešalcem za beton. VIR: Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL, LJU 173 IZITR, t.e. 01.01, mapa B, fotografija 68.

Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.

Na slovensko borzo je predvsem zaradi izdaje ljudske obveznice prišlo skoraj 6.000 malih vlagateljev, ki so na novo odprli trgovalni račun. Ljubljanska borza je majhna, nizko likvidna, zato velja za tvegano: Vseeno številne male vlagatelje premami donosnost, s katerimi se lahko pohvali indeks SBI TOP. Ta namreč velja za enega bolj donosnih na svetu. Delnice slovenskih podjetja pa prave dividende krave. Denimo NLB je včeraj, 22. februarja objavil rekordne poslovne rezultate in podvojil dividendo iz 5,5 evra bruto na 11 evrov bruto (epizoda je bila posneta pred objavo rezultatov). Povprečna dividenda donosnost indeksa je okoli pet ali šest odstotkov na leto. V tokratni epizodi seciramo slovenski indeks po posameznih delnicah in panogah. Glede na to, da na trgu ni veliko velikih igralcev, smo razpravljali o ciljnih cenah analitikov za posamezne delnice in poslovanju vsakega blue chipa posebej, ter panogah, v katerih deluje. Gosta epizode sta upravljavca premoženja, ki budno spremljata slovenske borzne družbe: - Rok Brezigar, NLB Skladi - Matjaž Dlesk, Triglav Skladi Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Ljubljanska medicinska fakulteta bo kljub dolgu v skladu z današnjim dogovorom še naprej opravljala storitve za ljubljanski klinični center.Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja v pogajanjih dosegli napredek, dogovor si želijo doseči še pred božičem.Osnutek podnebnega sporazuma na konferenci v Dubaju predvideva le poziv k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv.Nace Volčič iz društva Operando o dobrodelni akciji za tisoč otrok iz najrevnejših družin v mestu Tarapoto v Peruju.VREME: Jutri zvečer se bodo padavine pojavile na zahodu, v sredo pa se bodo postopoma razširile čez vso državo.

Radijska kukavica se je oglasila že leta 1928. Za uradni dan otvoritve Radia Ljubljana velja 28. oktober, dan, ko je minilo 10 let od razpada Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitve skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljanska radijska postaja je sicer oddajala že sredi avgusta tega leta, uradno poskusno predvajanje pa se je začelo 1. septembra. Kakšen je bil prvi radijski studio, kakšna vsebina se je predvajala v prvih desetletjih radia in kako se je starejšemu bratu leta 1958 pridružila televizija? Kakšno poslanstvo je imel Radio Ljubljano, kakšnega ima RTV Slovenija? V Sledeh časa smo se potopili v zgodovino našega javnega nacionalnega radia, in - sicer v bolj skromnem obsegu - tudi televizije.

Občine še danes lahko podajo oceno škode, nastale ob avgustovskih poplavah. Glede na doslej pridobljene podatke Uprava za zaščito in reševanje ocenjuje, da bo škode za približno 2,7 milijarde evrov. S postopkom so imele težave predvsem manjše občine, pravi župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen, saj po njegovih besedah vsaka občina nima na voljo strokovnjakov. Rokov naj sicer ne bi podaljševali. V oddaji tudi: - Azerbajdžan zagotovil varno evakuacijo civilistov iz Gorskega Karabaha. - Novogoriški mestni svetniki kritični do vodenja projekta Evropske prestolnice kulture. - Ljubljanska policijska uprava opaža 14-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj.

Sindikati, delodajalci in vlada so se na današnjem srečanju strinjali, kako pomemben je socialni dialog. Premier Robert Golob je ob očitkih, da vlada zakone sprejema mimo Ekonomsko-socialnega sveta, napovedal, da bodo v prihodnje namenili več pozornosti časovnim okvirom zakonodajnih postopkov. Delodajalci medtem poudarjajo, da so bili predstavniki vlade na sestanku premalo samokritični. Drugi poudarki: - Zveza Nato brez primernega kandidata za vodenje, mandat še za leto podaljšali Stoltenbergu. - Ljubljanska študentska organizacija zavrača očitke o prikrivanju porab denarja. - Nova aplikacija ljubljanske Urbane s številnimi poenostavitvami in novostmi.

Drugi poudarki oddaje: - Civilna pobuda Vrtojba ob odprtju doma starejših občanov poziva k zaprtju asfaltne baze sredi vasi. - Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice širi mrežo parkomatov zunaj ožjega mestnega središča. - V občini Kidričevo možnost preživljanja subvencioniranih kakovostnih počitnic v družbi konj. - V Novem mestu poulični festival Rudi Potepuški.

Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan

Najprej izpostavljamo novo postavitev opere Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo bodo premierno predstavili na odru ljubljanske Opere. Delo, ki predstavlja vrhunec ruske romantične opere, je režiral Vinko Möderndorfer, zazvenelo bo pod taktirko kazahstanskega dirigenta Alana Buribajeva. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani bodo drevi odrli razstavo »Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne«. Na njej bo mogoče videti osrednje primere cesarske cenzure, kakor tudi manj znane, saj v 19. stoletju ni bilo literata, ki ga cenzura ne bi mogla doseči. Na odru Mini teatra bodo premierno uprizorili predstavo Obisk pri soncu, ki sta jo pripravila poljski lutkar, igralec in režiser Marcin Marzec ter ukrajinska oblikovalka in scenografka Elvira Bosovych. V Komornem studiu programa Ars pa bosta nastopila saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. (Foto: Jevgenij Onjegin, SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu)

Na slovenskih sodiščih zaostanki niso več problem, vsaj ne sistemski. Enoviti prvostopenjski sodnik bi prinesel enakomernejšo obremenjenost sodnikov na različnih sodiščih, kazenski postopki še vedno tečejo nekoliko prepočasi, tudi izkušenih kazenskih sodnikov je premalo. Si pa sodniki že dolgo prizadevajo za izenačenje svojih plač s plačami drugih funkcionarjev. Ljubljanska sodišča so raztresena po vsem mestu, projekt sodne palače pa je vnovič zamrznjen. Kako bo obravnaval vse te teme, bomo v oddaji Intervju vprašali novega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Funkcijo je prevzel pred dobrima dvema mesecema in takrat je ocenil, da je sodstvo v dobri kondiciji.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tudi v posavski regiji nasprotujejo ukinjanju mreže upravnih enot, kakršno poznamo zdaj. - Ljubljanska občina naj bi začela podeljevati kadrovske štipendije. - V občini Bloke nova stanovanja. - V Postojni zasadili več deset novih dreves, na Izlakah ohranili mokrišče.

Iz Vatikana sporočili, da je zdravstveno stanje Benedikta XVI. resno, a stabilno.Leto 2022 v Cerkvi v Sloveniji zaznamoval sklep škofijskega dela sinode. Škof Saje: Čaka nas še dolga pot.Ljubljanska in mariborska urgenca zelo obremenjeni, v Mariboru tudi pomanjkanje postelj.V Oberstdorfu začetek 71. novoletne turneje v smučarskih skokih.Vreme: Jutri bo oblačno z občasnim dežjem.

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke Ljubljanska kardiologija ostaja med vodilnimi centri v regiji. To potrjuje tudi njihov najnovejši dosežek. Ljubljanski Univerzitetni klinični center se je namreč uvrstil med sto bolnišnic na svetu, v katerih okvarjeno srčno zaklopko zamenjajo skozi majhen rez na levi strani prsnega koša. V srcu imamo sicer štiri zaklopke. Zdravniki pa z novim posegom zamenjajo mitralno zaklopko, ki leži med levim preddvorom in levim prekatom. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, bodo v Ultrazvoku predstavili trije strokovnjaki: asist. dr. Nikola Lakič, prof. dr. Matjaž Bunc in srčna kirurginja Tadeja Kolar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Evropska komisija bo nadaljnje predloge za ukrepanje zoper energetsko draginjo predstavila prihodnji teden. Med njimi bodo, po napovedih pozivi za zmanjšanje porabe energij in zagotavljanje solidarnost pri oskrbi med državami 27-erice. Komisija bo posegla tudi v cene plina in omogočila skupno nabavo. V oddaji boste lahko slišali še: - Obrambni ministri Nata o nadaljnji pomoči Ukrajini ter o prikritih ruskih jedrskih grožnjah - Ljubljanska občina nadaljuje pogajanja za sežig ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski - Dimitrij Rupel odstopil s položaja direktorja Javne agencije za knjigo

Gasilci iz več slovenskih krajev, tudi z vzhoda, in celotne Furlanije Julijske krajine se zgrinjajo na slovensko-italijansko mejo, kjer ob hudi vročini divjajo požari, ki so ohromili življenje. Zaprte so številne ceste, na italijanski strani je prekinjen tudi železniški promet, ogrožene so hiše. Dodatna težava je velika suša, ki je pri nas najbolj prizadela Istro, suhe pipe so tako le še vprašanje časa. Druge teme: - Minister za okolje Brežan: Iskati je treba več možnosti za vodoskrbo, ne le eno, kot do zdaj - V Severni Makedoniji kljub začetku evropskih pristopnih pogajanj ostaja napeto - Ljubljanska občina lahko nadaljuje graditev povezovalnega kanalizacijskega kanala

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, – Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, – Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, – Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, – Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.

V ospredju tokratne oddaje Glasbeni utrip so začetki abonmajskih ciklov. Obiskali smo dva koncerta Slovenske filharmonije, koncerta cikla Filharmonični klasični koncerti in Pretežno vokalni cikel. V novo sezono je zakorakala tudi Ljubljanska opera s predstavo posvečeno 50 letnici smrti Igorja Stravinskega, v Mariboru pa se je pričel prvi Glasbeni festival Minoriti. Obiskali smo tudi drugi koncert Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, v nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o izvedbi Verdijeve opere Moč usode v graški operi, koncertnem ciklu Glasbeni dialogi, ki je v septembru potekal v Kopru in o koncertu APZ Tone Tomšič v okviru cikla Plečnik in a capella.

V ospredju tokratne oddaje Glasbeni utrip so začetki abonmajskih ciklov. Obiskali smo dva koncerta Slovenske filharmonije, koncerta cikla Filharmonični klasični koncerti in Pretežno vokalni cikel. V novo sezono je zakorakala tudi Ljubljanska opera s predstavo posvečeno 50 letnici smrti Igorja Stravinskega, v Mariboru pa se je pričel prvi Glasbeni festival Minoriti. Obiskali smo tudi drugi koncert Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, v nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o izvedbi Verdijeve opere Moč usode v graški operi, koncertnem ciklu Glasbeni dialogi, ki je v septembru potekal v Kopru in o koncertu APZ Tone Tomšič v okviru cikla Plečnik in a capella.

Ljubljanska stavba, ki je bila leta 1828 zgrajena kot rafinerija sladkorja, je zdaj domovanje umetnosti. S tem se je zaključil eden zahtevnejših gradbenih projektov, saj je zaradi statusa kulturnega spomenika šlo za konservatorsko reinterpretacijo. Prenova biroja Scapelab je tako ohranila videz strehe in zunanji obod s 318 okni, vanj pa so vstavili visečo jekleno konstrukcijo, ki je odmaknjena od ostenja in nosi štiri galerijske prostore. Na Mestni občini Ljubljana, pod okrilje katere spada Cukrarna, so prepričani, da projekt zapolnjuje infrastrukturno vrzel. Tu bodo svoje mesto namreč lahko našle različne vsebine, recimo tudi predavanja, koncerti, performativna in zvočna umetnost. Prva razstava v novih prostorih - Čudovitost spomina z deli mednarodnih umetnikov tematizira predvsem spomin, saj ima Cukrarna spomin v svojem genskem zapisu, razmišlja Alenka Gregorič, programska vodja novega prostora, ki odgovarja tudi na vprašanja glede programske usmeritve in pomena novega prostora. Foto: Ernesto Neto, Življenje je reka, vir: Andrej Peunik/MGML

Oddaja Prostor je po poletnem premoru zopet nazaj. Otvorili jo bomo z otvoritvijo stavbe, ki je v Ljubljani povezana z marsikatero zgodbo. Zgrajena je bila kot sladkorna rafinerija, kjer je zasopihal tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije, pozneje so opečnati stavbi dozidali še stanovanjski del. Po velikem požaru je prostor služil kot tekstilna in nato kot tobačna tovarna. Simbolno identiteto Cukrarne, ki svoja vrata za obiskovalce slavnostno odpira 24. septembra, so pomembno zaznamovali književniki slovenske moderne. Sodoben razstavni prostor se tako ob bok postavlja ostalim svetovno znanim galerijam sodobne umetnosti. Cukrarno, ki je danes bela visoka impozantna stavba, na zelo poseben način simbolizira 366 oken. S pomočjo evropskih sredstev je to eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture, ki naj bi se vpela v svetovni umetniški sistem. Prenova je potekala po načrtih arhitekturnega biroja Spacelab.

Slovenska borza se je letos, kot ena bolj donosnih, znašla v družbi bolj eksotičnih borz, kot so Mongolija (129-odstotna donosnost letos), Zambija, Združeni arabski emirat, Libanon (vsi preko 60 odstotkov), Gana in Estonija (oba 49 odstotkov). Donosnosti so preračune v evrih, na zadnji avgustovski dan leta 2021.Za primerjavo - najbolj znan ameriški indeks S & P 500 je letos ustvaril 26-odstotni celotni donos, MSCI World, ki vključuje razvite trge, pa 23-odstotnega (preračun v evrih, 31. avgusta 2021) Tudi na daljši rok, recimo pet ali 10 let, so donosnosti ljubljanske borze dvomestne. Lovci za visokimi donosi in visokimi dividendami imajo tarčo praktično pred domačim pragom. Toda, Ljubljanska borza (LJSE) ne vleče množic. V povprečju je na dan opravljenih od milijon do 2 milijona evrov prometa. Še bolj poglobljeno kmalu na blogu na www.biznispace.com (naročite se na e-pismo, da boste obveščeni) V tokratni epizodi smo preverili poslovanje slovenskih bluechipov, ravno te dni namreč družbe objavljajo poslovne rezultate za prvo polletje. Za vlagatelje pa smo dodali še vpogled v dividende, donosnosti, napovedi in pričakovanja analitikov – drži, kupi, prodaj. Omenjamo konkretne naložbe in pričakovanja oziroma mnenja posameznikov, kar pa ni priporočilo za nakup ali prodajo naložb. Pogovarjali smo se z Matejem Šimnicem, direktorjem za področje analiz pri Capital Genetics in Boštjanom Mencingerjem, malim vlagateljem z 20-letnimi izkušnjami vlaganja na ljubljanski borzi. V tokratni epizodi boste slišali: Neverjetni donosi ljubljansko borzo (LJSE) izstrelili med najbolj donosne borze na svetu Spomini izkušenega vlagatelja na leto 2006/7 (in pomembne lekcije iz tega časa) Kakšna so tveganja investiranja na tako majhnem/nišnem trgu kot je slovenski? Trgovanje na LJSE – kje in kako izkušen vlagatelj lovi donose Slovenski bluechipi in njihovi donosi: Katera delnica je ta hip najbolj ugodno vrednotena in potencialno zanimiva za dolgoročno naložbo? Dividende: Katere delnica bo dividendno najmočnejša in bo zadovoljila apetite lovcev na visoke dividende? Borzno posredovanje: Kolikšen je minimalen smiseln znesek za nakup slovenskih delnic, glede na minimalne stroške? Nakup NLB na londonski borzi ali Krke na varšavski? Se bo pravljica dvomestnih donosov na LJSE nadaljevala in kakšni so lahko donosi v naslednjih petih letih? Kakšna je optimalna strategija unovčevanja zaslužkov na LJSE? Korelacija LJSE z drugimi borzami ETF, ki sledi slovenskemu indeksu SBITOP - bolgarski Expat in hrvaški 7slo od Intercapital. Kakšni so stroški, donosi, vrednost prometa, tveganja... Zakaj so uprave slovenskih bluechipov premalo ambiciozne? Analiza posameznih delnic: Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Sava RE, NLB (Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, in še nekaj drugih)   PRETEKLI DONOSI NISO GARANCIJA ZA PRIHODNJE!

Cepljenje mladostnikov, starejših od 12 let, se bo po pozitivnem mnenju Evropske komisije za zdravila v kratkem začelo tudi pri nas. To je danes napovedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, odločitev pa pozdravljajo tudi pediatri. Druge teme: - Madžarska banka OTP kupila 100-odstotni delež Nove KBM - Novela zakona o informacijski varnosti dobila zeleno luč pristojnega odbora - Ljubljanska občina lajša prometne težave zaposlenih na kliničnem centru

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Tokrat se je spletna pamet razgovorila o tem, da je za epidemične nadloge drugih regij kriv ljubljanski izletniški eskapizem. Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

V tokratni epizodi smo se v našem patentiranem kafanskem slogu lotili obdobja po prvi svetovni vojni, ko se je kleno Slovenstvoodločilo organizirano baviti z nogometno igro. Leto 1918 je bilo z nogometnimi zgodami in nezgodami še bolj siromašno, v letu 1919 pa se je začelo pospešeno ustanavljanje in obujanje klubov. Aprila 1919 je bila v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska nogometna zveza, ki je zapovedala ustanovitev lokalnih podzvez, tako da je bila 25. aprila 1920 (ne 24. kot misli NZS) ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza, maja pa je štartala tudi vseslovenska nogometna liga (brez Primorcev, ki so bili pod Italijo), ki takrat še ni imela nobene paradržavne firme za sponzorja. Sodelovalo je sedem klubov, derbi med prvim in drugim pa se je končal s tesnih 10:0. Leto 1920 je nasploh popularno zadnje čase, saj stoletnico poleg krovne organizacije obeležuje kar nekaj klubov. Malo podrobneje smo se posvetili prvemu slovenskemu prvenstvu, ki ga je zlahka dobila Ilirija, ukvarjali smo se pa tudi z drugim prvenstvom, ki je bilo odigrano jeseni 1920. Tudi tega je gladko dobila Ilirija, vendar ga NZS ne priznava, oziroma, precej bolj verjetno, sploh ne ve zanj. Kakorkoli že, če vas zanimajo sto let stare zanimivosti in bizarnosti in čudovitega sveta slovenskega nogometa, ko je bil še lep in mlad, nikar ne izpustite najnovejšega brkljanja po zaprašenih artefaktih nogometne starinarnice. Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Ljubljanska džamija in Muslimanski kulturni center sta bila celosten izziv. Zdaj, ko je kompleks dokončan, bo več o projektu in arhitekturnih rešitvah povedal Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Ljubljanska univerza je ob ustanovitvi orala ledino v akademski sferi. Po 100 letih se je znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja glede svoje vloge v družbi. S kakšnim vetrom jadra univerza, ki se po eni strani lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa spopada z notranjimi aferami. Sklepna epizoda serije Akademskih 100. *Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.

Ljubljanska metropolija obhaja nedeljo svetniških kandidatov, ki smo se jih posebej spomnili v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.

Nad Čopovo ulico v Ljubljani se dviguje mogočna bela zgradba Mestne hranilnice ljubljanske – prve slovenske bančne ustanove. Nastala je na višku slovenskega narodnega prebujanja in je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje odigrala ključno vlogo pri poslovnem osamosvajanju in finančnem opismenjevanju Slovencev.

Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?

Kam se bo preselil promet prihodnosti, kdo ali kaj nas bo vozil, kaj bomo počeli v futurističnih prevoznih sredstvih? Lahko da bomo po drugem tiru nekoč gradili še tretji pas, vzpostavili mestni letalski promet, bolje izkoristili vodo, morda pa je v urbanih okoljih kar kolo še najučinkovitejša rešitev. Med vožnjo z različnimi prevoznimi sredstvi sedanjosti iščemo nove poti do boljšega prometa in mobilnosti prihodnosti. Skozi okno prevelikega avtomobila opazujemo, kako so prevladujoči načini premikanja spremenili podobo naših mest, vplivali na gradnjo in zaznamovali lokalne identitete. Razmišljamo o realnih izboljšavah, iščemo primere dobre prakse. V mestni gneči sanjamo o igranju taroka v avtonomnih avtomobilih prihodnosti. Pri gasilcih preverjamo, kaj bi se z varnostnega vidika zgodilo, če bi na avtocesti trčilo več električnih avtomobilov. Zapeljemo se v največje slovensko krožišče, ki ga povsem upravlja umetna inteligenca. Ustavimo se v centru za nadzor semaforjev in se med iskanjem parkirišča strinjamo, da bodo v prometu večne zagotovo ostale le kletvice. Sogovorniki: Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), Dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Aleš Žibert (Center za upravljanje prometa Ljubljana), Vladimir Zadina (Smart Prague), Rok Magister (SAP), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dejan Perušek (Ljubljanska gasilska brigada), dr. Tadej Kosel (Fakulteta za strojništvo), Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc

V tokratni oddaji Mladi virtuozi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem je v začetku februarja nastopila harfistka Ula Mlakar, in sicer v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi, ki ga prireja Glasbena mladina Ljubljanska. Slišali bomo njeni interpretaciji dveh skladb, in sicer: Impromptu št. 6, op. 86 Gabriela Faureja ter Sonatino op. 30 Marcela Tournierja.

Tokratno oddajo Mladi virtuozi namenjamo kitaristki Ani Gorjanc, dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer jo poučuje profesor Igor Saje. Ana Gorjanc je februarja letos nastopila v Orfejevem salonu SNG Opera in balet Ljubljana, in sicer v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi, ki ga prireja Glasbena mladina Ljubljanska. Mlada glasbenica je na koncertu izvedla štiri dela, v oddaji pa bomo zaradi časovne omejitve žal slišali le tri, in sicer: Briljantni rondo op. 2, št. 2 Dionisia Aguada, Invierno porteno Astorja Piazzolle v priredbi Sergia Assada in skladbo Nejca Kuharja z naslovom Adieu Roland!.