Podcasts about kanado

Donald Trump se na svoji prvi uradni službeni poti v vlogi 47-ega predsednika Združenih držav Amerike mudi na Bližnjem vzhodu. Tako kot v prvem mandatu se je najprej ustavil v Savdski Arabiji in tako ni sledil tradiciji, po kateri ameriški predsedniki obiščejo svoji južno in severno sosedo, Mehiko in Kanado. Drugi poudarki oddaje: - Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ocene so se najbolj zvišale pri stanovanjskih nepremičninah. - Sindikat Agencije za varnost prometa zaradi slabih razmer in pomanjkanja ocenjevalcev izpitnih voženj zahteva ukrepe in napoveduje stavko. - Začenja se 78-ti filmski festival v Cannesu, ki mu slovensko noto tokrat dajeta kratki film Ether in celovečerec Belo se pere na devetdeset.

Prva tritedenska kolesarska dirka sezone se začenja na albanskih cestah. Karavana bo pot proti Rimu začela z razgibano etapo med Dračem in Tirano. Vse oči bodo uprte v Primoža Rogliča, ki bo skušal drugič v karieri osvojiti Giro. Na Danskem in na Švedskem pa se bo danes začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Slovenija je priprave na turnir v Stockholmu končala z zmago nad Kazahstanom, prva tekma prvenstva elitne skupine pa jo čaka jutri, ko se bo v švedski prestolnici pomerila s Kanado.

Prva tritedenska kolesarska dirka sezone se začenja na albanskih cestah. Karavana bo pot proti Rimu začela z razgibano etapo med Dračem in Tirano. Vse oči bodo uprte v Primoža Rogliča, ki bo skušal drugič v karieri osvojiti Giro. Na Danskem in na Švedskem pa se bo danes začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Slovenija je priprave na turnir v Stockholmu končala z zmago nad Kazahstanom, prva tekma prvenstva elitne skupine pa jo čaka jutri, ko se bo v švedski prestolnici pomerila s Kanado.

Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec. Srčika naše oddaje pa obsega temeljno vprašanje, zakaj ga ne moremo, ne smemo in ga posledično tudi javno ne imenujemo za tepca. Biti tepec pomeni biti tepec v več dimenzijah. Tako na »y« kot na »x« osi, če pokličemo na pomoč geometrijo; v našem primeru to razumemo, da Trumpa za tepca ne imenujejo ne v visoki politiki, kot tudi ne v pomembnih medijih, povsod drugod pa. Osnovna ugotovitev, čemu Trump javno ni tepec, je tista najbolj očitna. Nekoga imenovati za tepca je žalitev, žalitvam kot takim pa v demokratičnem javnem prostoru ni mesta. Kar nas pripelje do tisočletja starega antagonizma, po katerem tepci s svojimi besedami in dejanji žalijo javni prostor, javnost pa jih ne žali nazaj, ker je vljudna. Drugi argument, čemu se ne spodobi Trumpa imenovati za tepca, pa je dejstvo, da za ogromen del tako ameriške, slovenske in celo mednarodne javnosti, kot tudi pripadajočih medijev in seveda politike Trump ni tepec. Kar pa spet ne spremeni dejstva, da v resnici je. Čemu moramo torej opazovati vljudno evropsko diplomacijo in vljudne evropske medije, ko blazne, bizarne, groteskne in povsem bedaste ideje ameriškega predsednika in njegove kamarile ne imenujejo z pravim imenom, temveč se skrivajo za puhlicami, njihovi najbolj jezni odzivi pa so na ravni prepira v večerni šoli bontona. Najprej je treba poudariti, da evropski diplomacija in javnost nista od zmeraj tako vljudni in prizanesljivi. Tudi če ne zavijemo v vire, nam že prilastki nekdanjih evropskih vladarjev jasno povedo, kako smo na stari celini kronanim glavam že od nekdaj povedali, kar jim gre. Polovica vzdevkov evropskih vladarjev je bilo žaljivih, norčevanje pa je segalo od značajskih lastnosti do telesnih hib. »Umazani, impotentni, devičnik, brezkostni« in kar je podobnih vzdevkov, nas opominja na plemenito tradicijo evropskega prezira do vladarjevih pomanjkljivosti. Imenovati trenutnega ameriškega vladarja za tepca, bi samo pomenilo slediti tej tradiciji; a žal sodobna etiketa, nekaj strahu, partikularni interesi in pa doma vzgojeni tepci evropski politiki preprečujejo razžaliti in norčevati se iz ameriškega predsednika. Povsem drugače pa je po »x« osi navzdol, kjer biva nekaj obskurnih satiričnih oddaj in seveda trezen del evropske javnosti. Ta pa do Trumpa ne goji nobenega usmiljenja. Še več; trezna javnost je izumila več načinov, kako Trumpu sporočiti, da je tepec, ob tem pa ne prekršitidružbenih norm, ki veljajo za javne razžalitve. Briljantna danska pobuda, med katero zbirajo podpise in celo sredstva, da odkupijo Kalifornijo, spada med njih. Potem je tu, sicer nekoliko brutalno, a učinkovito žvižganje med himno ameriškim moštvom, ki nastopajo v Kanadi v okviru košarkarske ali hokejske lige, in še bi se našlo kaj primerov, s katerimi posamezniki in tudi satirični mediji ameriškega predsednika postavijo tako na primerno mesto v zgodovini, kot tudi na spekter duševnega zdravja. Seveda pa ostaja znotraj realne politike temeljno vprašanje, če bi norčevanje in žalitve karkoli spremenile? Žal se z žaljenjem Trumpa ne bi spremenilo čisto nič in na tem mestu moramo zadržani in vljudni evropski politiki dati prav. S tem, ko bi ga osirali in celo žalili s tepcem,Trumpa ne bi in ga tudi ne bomo spremenili; ne bomo ga ne prisilili k razmisleku, ne zmehčali njegovih spornih stališč. Niti ne predrugačili ali kultivirali njegove volilne baze. Kajti temeljna lastnost tepcev, ki se jim je pomagala obdržati skozi vso zgodovino, je nezmožnost kakršnekoli presoje.

Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.

Dallasova menjava košarkarskega zvezdnika Luke Dončića za Anthonyja Davisa iz Los Angeles Lakers-ov je presenetila ne samo športno, ampak tudi ostalo javnost. Potezo so številni označili kot nerazumljivo in šokantno. Kot je dejal analitik ameriškega medija ESPN Stephen Smith, tega ni pričakoval nihče, sploh pa ne, da bo pobuda za menjavo prišla iz kluba Dallas Maverics. Luka Dončić je namreč svetovni superzvezdnik tega športa. Ostali poudarki oddaje: - Po četrtkovem požaru se dijaki vračajo v dom na Poljanski cesti v Ljubljani. Stavbo dopoldne pregledal varnostni inženir. - Trump s torkom napovedal carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko. Te odgovarjajo s povračilnimi ukrepi. - Kljub napovedanim pogovorom o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi Izrael z vojaškimi operacijami v enklavi.

V sobotnih oddajah Potujte z Radiem Maribor bomo še naprej spoznavali manjše kraje, ki se ponašajo s kakšnim dvorcem ali gradom, predvsem tiste, ki so to svojo pomembno kulturno dediščino vsaj delno obnovili in propadajočemu vdahnili življenje. To soboto se bomo ustavili v haloški občini Cirkulane in vas povabili v grad Borl, srednjeveško graščino, ki je nekoč privabljala obiskovalce od blizu in daleč. Iz Haloz bomo odpotovali še v Kanado, v turistično gorsko mestece Banff .

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode.

Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev "okužila" že zelo zgodaj.Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti športnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno boljši karierni cilj od tega, da si "za kakšno leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni", to, da postaneš v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot šport kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.

Najboljši kolesarji so se pred finalom sezone za krajši čas preselili v Kanado, kjer jih čakata dve klasiki, na katerih bo prvo ime prvi kolesar sveta Tadej Pogačar. Zanimivosti prepletemo z napovedjo rokometnega večera lige prvakinj.

Po prometno pestri soboti, ki je na cestah minila v znamenju zastojev, je gost promet pričakovati tudi danes. Pristojni zastoje pričakujejo predvsem na primorski in gorenjski avtocesti, pa tudi na lokalnih cestah v turističnih krajih. Ob tem svetujejo dobro pripravo poti ter previdno in strpno vožnjo. Ostali poudarki oddaje: - Razmere na severu Izraela se zaostrujejo. - Azerbajdžan pod plazom hudih obtožbam glede kršenja človekovih pravic in ravnanja s kritiki oblasti. - Pred slovenskimi odbojkarji prva tekma na olimpijskih igrah, in sicer s Kanado.

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

V turistični oddaji smo se ustavili na Ptuju, kjer so zadovoljni z lanskim turističnim obiskom in so že v polnih pripravah na 64-to Kurentovanje. V potopisnem delu smo v teh hladnih dneh potovali po mrzlih deželah, čeprav se marsikomu toži po toplih krajih. Radijsko smo odpotovali na Aljasko in v Kanado.

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki? Povezani smo bili z Argentino (lazarist Toni Burja iz Slovenske vasi v Buenos Airesu od 0:57 naprej), Avstralijo (frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Merrylandsa v Sydneyju od 12:13 naprej), Kanado (salezijanec Drago Gačnik iz Hamiltona od 22:10 naprej), Francijo (župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin od 32:31 naprej) in Nemčijo (župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori od 42:40 naprej). Poročali smo (od 53:55 naprej) tudi o podelitvi 36. Černetove nagrade ter nanizali še nekaj novic …

Piše: Miša Gams Bereta Igor Velše in Barbara Zupan Šest let po duhovitem proznem prvencu Hiša, v katerem gledališka in radijska režiserka, kolumnistka in producentka Ivana Djilas opisuje težave, s katerimi se spopada družina ob prodaji hiše, ki se je ne more privoščiti, je pred nami knjiga, ki se bere kot avtobiografski roman, v resnici pa je zbirka prirejenih besedil, objavljenih v letih 2014 do 2021 v reviji Mladina, in gledaliških listov, ki so nastala v okviru pogovorov o predstavah. V njih se avtorica prek avtobiografskih izpovedi iz vsakdanjega življenja loteva različnih aktualnih tem, kot so pridobitev državljanstva, udeležba na srbskih in slovenskih protivladnih protestih, družbeno delovanje na področju kulturne in širše politične scene ter ekonomska problematika sodobnega prekarnega delavca in staršev otroka s posebnimi potrebami in posvojitelja. Besedila so nanizana bolj ali manj kronološko – avtorica začne knjigo z opisom svojega odraščanja v Beogradu, ko je kot najstnica hodila mahat prijateljem in sošolcem, ki so dobili izseljenski vizum za Kanado, Avstralijo ali Evropsko unijo. Med njimi se nekoč znajde tudi njen oče, ki se z novo ženo odpravi v Slovenijo. Djilasova se brez dlake na jeziku loteva odraščanja v Beogradu ter pri tem opiše zgodovinske okoliščine, ki so njene prednike prisilile k pogostim selitvam po Balkanu in v Ameriko. Obregne se tudi ob nenehna vprašanja ljudi, ki jo zamenjujejo z vnukinjo Titovega sodelavca in kasnejšega disidenta Milovana Djilasa: “Včasih se sogovorniki ne dajo na hitro odpraviti: 'Ampak saj ste vsi Djilasi v sorodu? Djilasov že ni tako veliko.' Kaj naj rečem, pojma nimam. Enkrat mi je neki gospod poznavalec razlagal, da vsi Djilasi prihajamo s Kosova. Ampak če vprašaš nove ortodoksne Srbe, itak vsi tako ali drugače prihajamo s Kosova. Mogoče je res nekaj na tem, ker te moje drobne, temne mandljaste oči niso ravno tipično slovanske, prej bi rekla, da imajo kaj opraviti s petsto leti vladavine Turkov na Balkanu.” Med dogodki, ki ji ostajajo v spominu v času bivanja v Beogradu, so demonstracije, ki se jih je udeležilo 700.000 ljudi. Čeprav je večkrat želela odnehati, jo je naprej gnala želja po ureditvi političnih razmer in izboljšanju ekonomskega položaja mladih, ki so iz dneva v dan bežali iz Srbije boljšemu življenju naproti. Prijatelj iz Bostona, ki skupaj z ameriškim veleposlaništvom pobegne iz mesta, ji nekaj dni pred bombardiranjem Beograda izroči ameriški turistični vizum, vendar se odloči, da bo z očetovo pomočjo emigrirala v Slovenijo, kjer pa jo čaka dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. V osrednji del knjige A si lahko vsaj enkrat tiho je Ivana Djilas umestila svoje poskuse usvajanja slovenskega jezika, za katerega pravi, da pomeni teritorij in pravico do življenja v neki družbi. Opisuje tudi občutke nemoči, ki jih je doživljala kot novinarka Mladine, ko je spremljala beograjske proteste proti nezakonitemu rušenju zgradb v soseski Savamala, ob gradnji t.i. Beograda na vodi. Ko motri trume prebežnikov, ki se prebijajo čez bolgarsko-makedonsko mejo proti Srbiji, ne more drugače kot da sredi avtoceste ustavi avto in poda simbolično vsoto temnopoltemu beguncu, čeprav se zaveda, da si zgolj lajša slabo vest, ker se je rodila z nekoliko boljšimi predispozicijami kot migranti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda ali iz Afrike. Čeprav bralec ugiba, kakšne birokratske ovire in Sizifove muke je morala pretrpeti ob posvojitvi manj kot leto dni starega fantka iz Gane, v knjigi veliko več izvemo o težavah posinovljenca in gibalno oviranega prezgodaj rojenega sina v precej konzervativnem šolskem okolju. O posvojitvah pravi, da niso zaželena rešitev, saj nas “spominjajo na nemoč, da bi otrokom pomagali tam, kjer pomoč potrebujejo – v njihovem okolju”, na neplodnost nekaterih narodov. Na človeško pokvarjenost in na pripravljenost ljudi, da tudi največje tragedije izkoristijo za svoj blagor. Na togost birokratskega mehanizma in težave s prevzemanjem odgovornosti.” V besedilu s pomenljivim naslovom Čefurkin črnček se mudi pri asociacijah na besedo črnček in zamorec, v besedilu Kako vzgojiti feministična sinova pa pride do zaključka, da je treba otrokom ponuditi drugačne primere moškosti, kot smo jih poznali do sedaj. Dotakne se tudi gibanja Jaz tudi in pričevanj številnih študentk umetniških akademij po Balkanu o spolnih zlorabah ter opiše nekaj kočljivih situacij, ki jim je bila priča. O mukah, ki jih doživljajo starši kot zagovorniki otrok s posebnimi potrebami, priča več kot 25 objavljenih pisem specialnim pedagogom, psihologom, šolskim ravnateljem, učiteljem in direktorjem raznih rehabilitacijskih centrov, toplic in organizacij, v katerem izčrpno pojasnjuje položaj, v katerem se je znašel sin in z njim celotna družina, ter jih prosi, če bi sistem lahko prilagodili posameznikom in njihovim družinam. Da se vsak, še tako majhen trud izplača, govori tudi besedilo z naslovom Solzice od solzivca, v katerem opisuje obisk dveh policistov po podani prijavi zaradi sinovih zdravstvenih problemov zavoljo uporabe solzivca med protikoronskimi protesti. Čeprav Djilasova v knjigi priznava, da vsakdanji boj za človekove pravice in dostojanstvo ni lahek, pa je še kako pomemben v smislu vzgojnega nauka za mlade generacije, ki lahko na podlagi konkretnih primerov uvidijo, da je smiselno vztrajati pri zagovarjanju svojih stališč ne glede na ceno, ki jo pri tem plačajo. Jasen in duhovit stil pripovedi dopolnjujejo zabavne fotografije gledališkega fotografa Petra Uhana, na katerih lahko vidimo celotno družino v različnih komičnih situacijah. Res je, kar pravi Marcel Štefančič jr. v spremni refleksiji: bralec oz. bralka knjigo Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho le s težavo odloži in se z zanimanjem vrača k že prebranim odlomkom, ki mu/ji še dolgo odzvanjajo v glavi.

Slovenski odbojkarji so v Varni premagali še Bolgarijo s 3:0 v nizih. Odzive prepletemo z napovedjo košarkarskega četrtfinala svetovnega prvenstva med Slovenijo in Kanado.

Slovenski odbojkarji so v Varni premagali še Bolgarijo s 3:0 v nizih. Odzive prepletemo z napovedjo košarkarskega četrtfinala svetovnega prvenstva med Slovenijo in Kanado.

Za zgodovinski uspeh na svetovnem prvenstvu, bo potrebno v četrtfinalu premagati še Kanado. Po slabi predstavi proti Nemčiji, Slovenijo sedaj čaka težka naloga. Misija nemogoče? Več tudi o ostalih parih četrtfinala in vsem dogajanju na prvenstvu. Vabljeni k poslušanju.

Slovenski košarkarji so torej po štirih zaporednih zmagah danes doživeli prvi poraz na svetovnem prvenstvu. Premagali so jih Nemci s 100:71, kar pa ni vplivalo na uvrstitev varovancev Aleksandra Sekulića v četrtfinale. Naši reprezentanti bodo v sredo v Manili igrali proti Kanadčanom. Druge teme oddaje: - Predsednica republike Pirc Musar ob obisku Kosez pozvala k trajnostni gradnji - Papež Frančišek v Mongoliji tudi s posrednimi sporočili Rusiji in Kitajski - Tradicionalni Ribniški semenj že 46-ič privabil ljubitelje suhe robe

Trgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado doslej še ni ratificiralo 10 članic povezave, med njimi tudi Slovenija in Ciper, ki je ratifikacijo sporazuma zavrnil. Kljub temu je ta sporazum v začasni veljavi že več kot 6 let. Nasprotovanje proti sprejemanju tovrstnih obsežnih trgovinskih sporazumov poleg CETE tudi TTIP in TISE je leta 2014 s podpisi izrazilo več kot 3,3 milijonov Evropejcev. Največji pomisleki nasprotnikov pri tem zadevajo investicijski sodni sistem reševanja sporov kot simbol moči korporacij in trga nad državo in javnostjo. V Sloveniji pa se temu pridružujejo še pomisleki glede pitne vode, ki je pri nas zaščitena z ustavo. Podporniki tovrstnih sporazumov nasprotno poudarjajo da sporazum prinaša poenostavitev in pocenitev trgovanja. Rajka Pervanje.

Derin Devletin Hayrettin Karaman'ı; Sabih Kanadoğlu [Bülent Korucu] by Tr724

Gostili smo Polono Mežnar, ki se je odpravila na nekaj mesečno delo v Združene države Amerike. Tam je najprej delovala kot učiteljica petja, nato pa si je privoščila še nekoliko daljše potovanje, ki jo je čez ZDA vodilo tudi v Kanado. V oddaji je spregovorila o svoji izkušnji, Američanih, pa tudi nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih.

Gostili smo Polono Mežnar, ki se je odpravila na nekaj mesečno delo v Združene države Amerike. Tam je najprej delovala kot učiteljica petja, nato pa si je privoščila še nekoliko daljše potovanje, ki jo je čez ZDA vodilo tudi v Kanado. V oddaji je spregovorila o svoji izkušnji, Američanih, pa tudi nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih.

Ministrstvo za zdravje bo javnim zdravstvenim zavodom na Brdu pri Kranju danes predstavilo epidemične ukrepe in ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ker so v zdravstvu od tega meseca z vladno uredbo plačane vse opravljene storitve, že do januarja pričakujejo skrajšanje čakalnih dob. Bolnišnice ob tem pričakujejo konkretna pojasnila glede plačevanja dodatnega dela. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob in ministri danes o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje - Kanado pretresel množični pokol, najmanj 10 mrtvih - Košarkarji Bosne in Hercegovine na evropskem prvenstvu končali zmagoviti niz Slovencev

Iz Nove Zelandije v KanadoGostili smo Jureta Fortuno, popotnika, ki ga je pot med drugim vodila na Novo Zelandijo in v Kanado, kjer je preživel več let. Slišali boste, kako je potovati zgolj z nahrbtnikom in malo denarja, ki si ga je sogovornik sproti služil z različnimi deli, pri tem pa bil deležen zelo zanimivih dogodivščin.

Iz Nove Zelandije v KanadoGostili smo Jureta Fortuno, popotnika, ki ga je pot med drugim vodila na Novo Zelandijo in v Kanado, kjer je preživel več let. Slišali boste, kako je potovati zgolj z nahrbtnikom in malo denarja, ki si ga je sogovornik sproti služil z različnimi deli, pri tem pa bil deležen zelo zanimivih dogodivščin.

Požar na Krasu pod nadzorom, a zaradi vetra lahko vsak trenutek znova zagori.Premier Golob za jesen napovedal ukrepe za preprečevanje požarov.Papež na poti v Kanado; kaj od njega pričakujejo staroselci?Sveti oče na drugi svetovni dan starih staršev: ustvarjajte v svetu revolucijo nežnosti!Koronavirus še ne pojenja, aktivno okuženih že več kot 21 tisoč 800 ljudi.Danes dan detektivske dejavnosti, tudi v Sloveniji imajo detektivi polne roke dela.Šport: Danes sklepni dan Dirke po Franciji, Pogačar tokrat na drugi stopnički.Vreme- danes in jutri pretežno jasno, v torek naj bi padavine zajele večji del države.

Papež Frančišek bo konec letošnjega julija odpotoval v Kanado.V Mariboru škofijsko sinodalno srečanje: bo ta pot prinesla kakšno spremembo?Med desetimi novimi svetniki tudi Charles de FoucaldNa Pohodu za življenje v Zagrebu več kot 15.000 ljudi

Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Ljubljana: LUD Šerpa, 2021Pesniška zbirka Matjaža Pikala Ameriški sprehajalec je rezultat bivanja v Mednarodnem pisateljskem programu v Iowi. Zbirka ni obsežna po številu pesmi, vendar izstopa po tematiki in je bogato in zgovorno ilustrirana. Avtorica ilustracij stripovske narave je Polona Lovšin. Pesmi izražajo čudenje nad drugo celino in drugačnim načinom bivanja, poskuse prilagajanja in udomačevanja, pa tudi spoznanje, da je življenje na drugem kontinentu lahko enako samotno ali razgibano, da ga enako dosegajo pretresi in revolucije, da ga mučijo vse nadloge tega planeta, le da so preoblečene v druge barve in obleke. Vseprisotno, planetarno občutje neizogibne končnosti in katastrofičnosti tam čez blaži džez s svojimi toplimi zvoki, blažijo ga gola stegna mladenke, blaži ga vsak trenutni užitek in pozaba. Da je vsako potovanje hkrati tudi potovanje k sebi, razmišlja avtor in pravi: »razstaviš se kot telefon / in si vstaviš novo kartico. // Da bi razumel, moraš odpotovati.« Prizori v nekaterih pesmih kličejo asociacije in spomine na domači kraj, na že videne slike, že doživeta občutja. Pesmi so pripovedne, nazorne, vendar je v njih veliko simbolike, metaforike in večpomenskosti. V njih se zrcali razdvojenost med robatostjo in občutljivostjo, ki jo tako dobro ponazarja podnaslov zbirke Duh s knjigo in sekiro. Pesmi nekako okleščene, možate, kakor da bi hotele globoko v sebi sramežljivo skriti ranljivost in dojemljivost pesniške duše in samotne, popotniške narave. Vendar so ti poskusi jalovi, saj se nam prav to zadnje bogato razkriva in vtiskuje v spomin. Zbirko predstavljajo kot prvi in edini primerek tako imenovane kavbojske poezije (cowboy poetry) pri nas in morda celo v Evropi. V pesmih Pikalo kritično opisuje banalnost in paradoksalnost ameriškega vsakdana, življenje v rezervatih, v katere so priseljenci potisnili prvotne prebivalce te celine, Indijance, in jih tam neusmiljeno zastrupljajo s tako imenovanimi civilizacijskimi dobrinami. Pesnik se ograjuje tudi od pisateljskega programa, v katerega je bil poslan, in ga hoče preseči: »Ti nisi program, ti si več od programa, / več od vsega načrtovanega in nenačrtovanega, / več od vsega, kar se dogaja in kar se ne dogaja.« Svojo upornost simbolno izraža tudi v pesmi Mustang, ki je slavospev divjemu konju, tej močni, ognjeviti, neukrotljivi živali: »Ničesar, kar te osrečuje, / ni v deželi svobodnih, / tudi svobode, ne, / le množica ukazov v tujem jeziku.« Zelo ilustrativna je pesem Pismo v Kanado, v katero je pesnik lucidno strnil vse muke in dileme priseljencev in dokončno priznal, da on, začasni rezident, ki večno hodi proti toku, ne bi mogel obstati v tem tujem svetu. Toda, ko se vpraša: Kaj je dom? Šotor, gnezdo, praprot? Mesec pravi: Dom je tempelj, Sedma hiša, v kateri stanuje duša. Pojdi in jo naseli. In ta isti mesec v pesmi Masaker preroško reče: »Tukaj bil si in si spet, le da v drugi perspektivi.« Vsaka pesem v zbirki Ameriški sprehajalec je pripoved zase, v verze strnjena zgodba o ritmu, hrupu, nestrpnosti in nasilju, o upornosti in iskanju zavetja in pristana po človeški meri in naravi. Ali so to res samo ameriške, ali so univerzalne zgodbe in dileme človeka, ki je na svoji poti po nekem naključju in milosti obiskal tudi drugo, njemu do tedaj neznano celino. Še več, pesmi Matjaža Pikala so tudi srhljivo aktualne.

Heather preparis kaj prezentis la programon Kanto: el Afrika kompilo de JoMo kaj Mayoma “Ĉu vi scias?”. Legado: “ Poloj malfermas hejmojn kaj korojn”. Parolado: pri “Anzac”. Kanto: el la kompaktdisko Oh , mia kor'” de Merlin “ La verda soldato”. Legado: el Esperanta retradio de Anton Oberndorfer “ Plasta rubaĵo rifuzata”  “ Kanado kaj […]

Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.

Siyasete dair her şey, Türkiye'yi ilgilendiren her konu Konuşmak Lazım'da konuşuluyor. Konuşulmayanlar masaya yatırılıyor, uzman konuklar analizleriyle olaylara ışık tutuyor. #KonuşmakLazım'a bu hafta Yeni Şafak Gazetesi Yazarı Mehmet Metiner, Terör ve Güvenlik Uzmanı Coşkun Başbuğ, Siyaset Bilimci Dr. Taceddin Kutay ve Medipol Üniversitesi Öğretim Üyesi Doç. Dr.Yusuf Özkır konuk oluyor. ◾#PKK'nın kanlı saldırısı nasıl önlendi? ◾Terör üzerinden hangi kirli oyunlar oynanıyor? ◾Suriye'de #DEAŞ üzerinden yeni bir kaos planı mı? ◾#Sabih Kanadoğlu yeni '367 krizi' mi arıyor? ◾#367 krizinin aktörleri yine devrede mi? ◾Kanadoğlu ve Sezer kimin sözcülüğünü yapıyor? ◾#Erdoğan'ın adaylığını kimler engellemek istiyor? ◾Erdoğan'ın 3. kez adaylık tartışması neden gündemde? ◾Siyasi istikrar neden hedef alınıyor? ◾Faturalarda yeni düzenleme olacak mı? ◾Faturalar üzerinden provokasyon mu yapılıyor? ◾#Millet İttifakı'nda neler oluyor? #gündem #siyaset #politika #haber Cüneyt Özdemir ile #KonuşmakLazım her Çarşamba 20.45'te #TVNET'te.

Papež v Kanado že leta 2022?Papež: Vsaka oseba je dragocena.Lateranska palača postala muzej.Posvečena največja katoliška cerkev na Arabskem polotoku.

Bolnišnice povečujejo kapacitete za covidne bolnike in ukinjajo določene programe.Včerajšnji 'protest vseh protestov', ki ga je napovedal Stevanović, je bil bled odsev tega.Kovšca: Nesporno je, da smo pri vprašanju prikritih grobišč kot država zatajili.Minister Simoniti: Dolžnost plačevanja STA ni sporna, a financiranje mora biti pregledno.Papež pripravljen obiskati Kanado in s tem prispevati k procesu sprave s staroselci.P. Cestnik vernikom o sinodi: Svoje mnenje povejte glasno, ne potiho na parkiriščih, hodnikih ali na kavi.Vreme: Večinoma sonce, tudi jutri, z jutranjo in dopoldansko meglo.VMESNIKŠircelj: Evropsko okrevanje po pandemiji v polnem razmahu.Tatovi tudi med prazniki ne počivajo, zato poskrbimo za lastno varnost in premoženje.ŠPORT: Košarkarji Cedevite Olimpije na drugi evropski tekmi še drugič zmagali.

Papež namerava obiskati Kanado.Kako odziv Slovenske cerkve na epidemijo ocenjuje p. Branko Cestnik?Pri molitvi za sinodalno Cerkev vernikom v pomoč tudi aplikacija Click To Pray 2.0.Škof Anton Žerdin Bukovec, ki deluje v Peruju, častni občan Občine Lendava.

Gostja tokratne oddaje je bila Špelo Perc, ki se je pred približno sedmimi leti preselila v Kanado. Tja jo je vodila ljubezen, odločitev za selitev pa je sprejela, kljub uspešni športno-poslovni karieri v Sloveniji. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini.

Sosyal Hukuk (141) 04 Mayıs 2021 Konuk: Prof. Dr. Korkut Kanadoğlu Konu: “Temel hak ve özgürlüklerin sınırlanması ile ilgili olarak idarenin genelgelerle bir düzenleme yapması söz konusu olamaz”

Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.

Predsednik republike Borut Pahor se je odzval na besede premierja Janeza Janše in notranjega ministra Aleša Hojsa ob včerajšnjem srečanju s tujimi novinarji. Glede Hojsovih izjav o svinjah in evropskih birokratih je povedal, da niso vredne položaja, ki ga zaseda minister, in da bi moral najti način, da se opraviči. Kot je poudaril Pahor, Hojs govori tudi v imenu Sveta Evropske unije, zato mora biti pri tem še toliko bolj pazljiv in spoštljiv. V oddaji pa tudi: - Kanado po vročinskem valu prizadelo več kot 130 požarov - V Prapretnem naj bi jeseni stala največja sončna elektrarna v Sloveniji - Na Ljubljana Festivalu namesto celotne opere Carmen izvedli le posamezne odlomke

Nadškof Jurkovič v Kanado, dr. Saje o prenovi zakonika cerkvenega prava, kakšni izzivi čakajo nadškofa Ivana Jurkoviča, ki odhaja za nuncija v Kanado. O tem v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ob 9. uri. V njej tudi pogovor s cerkvenim pravnikom dr. Andrejem Sajetom. Predstavil bo prenovo 6. knjige zakonika cerkvenega prava, ki govori o kaznih v Cerkvi.

Na nočni klepet prihaja Maya Peron, mama, babica in pisateljica, ki zase pravi, da je optimističen multipraktik. Razpeta je med Slovenijo in Kanado, tako doma kot v tujini pa jo poznajo po vilinskih simbolih. To so ključi energij, ki na preprost način prebujajo naše sposobnosti in sprožijo zmožnost ustvarjanja življenja po svoji volji. Sliši se zanimivo in zelo preprosto. Vas zanima več? Prisluhnite malo po polnoči, ko jo bo na klepet povabil Robert Zajšek.

La 1000-a E_elsendo el la 29.09.2020 ĉe www.pola-retradio.org La unumila elsendo iom rompas la skemon de la kadra programo. En la komenco aŭdiĝas speciala porokaza mesaĝo de la vicprezidanto de UEA, Fernando Maia. En la rememora, retrorigarda segmento aŭdiĝas retrorigardoj de la redakciaj teamanoj: Bruce Crisp el Kanado, redaktorinoj Gabi Kosiarksa kaj Milada Szwedo, kaj […]

Karaj gesinjoroj, En la plej proksimaj tagoj okazos ŝanĝoj en la funkciado de niaj elsendoj kaj la tuta elsendoplatformo. Tiukuntekste ni transdonas parolon al nia redakcia stabano, la ĉefrespondeculo pri la funkciado de la pola-retradio.org, Bruce Crisp el Kanado. Li klarigas la kernon de ŝanĝoj.

Slišali smo misel misijonarja Janeza Krmelja, ki skuša blažiti lakoto na Madagaskarju. Na hitro smo se ozrli tudi v Kanado.

Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.

V času tekmovanja za Zlato lisico smo se srečali z nekdanjo tekmovalko, potem pa tudi profesionalno smučarko na ameriški turneji. Andreja Leskovšek McQuarrie je v spominu »zrelih« Slovencev predvsem nekdanja alpska smučarka, mladinska svetovna prvakinja, ki je zelo mlada končala kariero. Manj znano je, da je po študiju psihologije ostala v Združenih državah, si tam ustvarila družino in po naključju postala vpeta v organizacijo zimskih olimpijskih iger. 20 let je svetovala organizatorjem zimskih olimpijskih iger, začela v Salt Lake Citiju, se potem selila v Italijo zaradi Torina, pa v Kanado zaradi Vancouvra, potem pa za igre v Sočiju in Pyeongchangu delovala že iz Slovenije, iz Komende. Zaradi hčerke se je po vrnitvi v domovino srečala z ženskim nogometom, postala predsednica Ženskega nogometnega kluba Radomlje, glasnica ženskega nogometa, ki ga vidi kot izjemno priložnost, tudi poslovno, obenem pa je že dolgo tudi borka za enake možnosti v športu. "Ne obstajata ženski in moški šport, ostaja samo šport!"

V olimpijsko mesto je Matic Gobec prišel kako leto po olimpijskih igrah. Pravi, da je Whistler po tem dogodku zelo drugačno mesto, postal je predvsem raj za petične goste. Enodnevni najem smučarskega učitelja recimo lahko stane tudi tisoč kanadskih dolarjev. In naš gost je v Kanado odšel kot učitelj smučanja.

Zavezništvo med evropskimi članicami Severnoatlantske zveze in Kanado ter Združenimi državami Amerike na drugi strani se zdi trenutno zelo krhko. Vodilni evropski politični predstavniki so pred obiskom Stare celine ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu razlagali, naj vendarle razmisli o tem, kdo in zakaj so zavezniške države ZDA in zakaj nekatere to niso. Poudarili so, da je Evropska unija trenutno ključna zaveznica Združenih držav Amerike. Spraševanja o trdnosti vezi med evropskimi zaveznicami in ZDA pa kljub vrhu Severnoatlantske zveze ostajajo še naprej. Avtor: Matjaž Trošt.

Zaid Mustafa je prišel v Slovenijo zaradi žene, ki je, ko sta se spoznala, s prijateljico dopustovala v enemu od hotelov, kjer je delal. Je kuharski mojster, ki ima skupaj z njo slaščičarno Kraljevi mignon v Kranju. V Sloveniji ga moti to, da kuharski poklic ni cenjen. V prostem času najraje hodi sam v hribe, med drugim mu je všeč Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Kredarica in Vogel. Sam se je tudi naučil slovenščine v komunikaciji s strankami, saj ga zelo moti, če je v okolju, kjer ljudi okoli sebe ne razume. Pravi, da najbolje naredi jordansko jed jagnje z rižem, mandlji in peteršiljem. Z ženo sta tudi že razmišljala o selitvi v Avstrijo ali Kanado, a zaenkrat ostajata v Sloveniji, kjer Zaid med drugim obožuje nevihte, katere lahko na terasi opazuje cele noči.